Sklep o določitvi upravičencev do donacij za leto 2023
20.09.2023
V Uradnem listu RS, št. 98/2023 z dne 15. 9. 2023 je bil objavljen Sklep o določitvi upravičencev do donacij za leto 2023 z objavo seznama upravičencev v prilogi, ki je sestavni del tega sklepa.
Vir: FinD-INFO, 19. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pravilnik o gasilski opremi
18.09.2023
Od 16. septembra 2023 velja Pravilnik o določitvi seznama tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim zavodom ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, za katere se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5% od davčne osnove.
FURS je sporočil, da je bil na podlagi 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v Uradnem listu RS, št. št. 98/2023, z dne 15. 9. 2023 objavljen Pravilnik o določitvi seznama tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim zavodom ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, za katere se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5% od davčne osnove.
Pravilnik je začel veljati 16. 9. 2023.
Vir: FURS, 18. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v avgustu 2023
18.09.2023
V Uradnem listu št. 98/2023, z dne 15. 9. 2023 je bil objavljen Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v avgustu 2023.
Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 6/23) za obdobje od 1. avgusta 2023 do 31. avgusta 2023 znaša 420,12 eura na 1000 litrov.
Vir: FinD-INFO, 18. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Nov podzakonski predpis s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma
18.09.2023
V Uradnem listu Republike Slovenije številka 76 z dne 12. julija 2023 je bil objavljen nov Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati varni daljinsko upravljani ali elektronski postopki in sredstva za identifikacijo.
Zakon o osebni asistenci v javni razpravi
18.09.2023
Na portalu e-demokracija je objavljen predlog Zakona o osebni asistenci, ki smo ga pripravili v sodelovanju s predstavniki pogajalske skupine za pripravo reforme na področju osebne asistence.
Namen novega Zakona o osebni asistenci je, da so storitve osebne asistence na voljo invalidom, ki potrebujejo osebno asistenco za samostojno, aktivno življenje in enakopravno vključenost v družbo. Z zakonom želimo tudi odpraviti anomalije, ki smo jih zasledili pri izvajanju zakona v praksi.
Z današnjim dnem tako začenjamo s širšo javno razpravo ter vas pozivamo, da v roku 30 dni podate svoje mnenje in predloge za ureditev področja osebne asistence.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 15. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Po poplavah bo vlada najprej pomagala najbolj prizadetim ljudem in delu gospodarstva
01.09.2023
Predsednik vlade dr. Robert Golob je ob predstavitvi predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna v državnem zboru poudaril, da bo vlada prednostno pomagala najbolj prizadetim ljudem in delu gospodarstva, nato bo na vrsti preostalo.
Vlada je za pomoč prizadetim v uničujočih poplavah in odpravo posledic naravne nesreče pripravila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Ta predvideva 520 milijonov evrov pomoči, pri čemer se bo 300 milijonov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja s finančnim premoženjem, za 220 milijonov pa vlada predvideva povečanje odhodkov proračuna.
"Po prvi oceni naj bi bilo neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov, medtem ko za učinkovito sanacijo v naslednjih petih letih planiramo od 6,7 do 7 milijard evrov. To je tisti obseg, s katerim računamo, da bi lahko obstoječe stanje povrnili v prejšnje," je ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna pojasnil predsednik vlade dr. Robert Golob. Dodatno je izpostavil, da bodo načrtovana sredstva prispevala tudi k temu, da bo Slovenija bistveno bolj odporna na bodoče ujme.
Kot je načrt za zbiranje več milijardnih sredstev predstavil dr. Golob, najpomembnejši vir za obnovo države po poplavah – znotraj načrtovanih do 7 milijard – predstavljata 2 milijardi evropskih sredstev. Od tega je 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditve kohezijskih sredstev in 750 milijonov iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po covid krizi. "O vsem tem sem včeraj obvestil predsednico Evropske komisije, danes pa bo vloga tudi formalno poslana v Bruselj," je povedal premier.
Poleg omenjenih 2 milijard evropskih sredstev namerava vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev pridobiti še okoli 1,1 milijarde evrov, približno 1,3 milijarde evrov bo pridobila iz solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov pa naj bi neposredno zagotovile zavarovalnice z izplačili zavarovanim fizičnim ali pravnim osebam. "Na ta način pridemo na 4,7 milijarde evrov, kar je tisto, kar poskušamo pokriti že danes," je zatrdil predsednik vlade.
Dotaknil se je solidarnosti in ponovil stališče vlade, da tisti, ki ima več, tudi prispeva več. "Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in da taka kot je, ne bo posegala v razvojne prioritete, ki so bile izpostavljene tako v koalicijski pogodbi na začetku mandata kot tudi v vseh pripravah proračunov za leto 2023 ali 2024 ali še naprej." Po njegovih besedah obnova države ne bo zaustavila razvoja in delovanja Slovenije: "Ravno obratno. Prepričani smo, da lahko tudi to ujmo na nek način obrnemo v pospešek Sloveniji, če se bomo znali ustrezno in pravilno postaviti in organizirati."
Kot je sklenil dr. Golob, je vlada obnovo v celoti zaupala strokovnjakom: "Vlada bo v celoti upoštevala to, kar bodo strokovni sveti predlagali, zlasti glede ureditve protipoplavnih območij, zaščit, nadomestnih gradenj in podobno." Umik politike po njegovo zagotavlja, da bo obnova hitra in učinkovita ter ljudem omogočila, da zaživijo na novo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Javna objava dopolnitev in sprememb Tarife nadomestil za storitve AJPES
28.08.2023
Javna objava dopolnitev in sprememb Tarife nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po 58. členu Zakona o gospodarskih družbah.
Svet Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve se je na seji seznanil z osnutkom dopolnitev in sprememb Tarife nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po 58. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23).
Na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, 51/04 – EZ-A in 33/11 – ZEKom-C), osnutek dopolnitev in sprememb posredujemo v javno obravnavo. Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na osnutek dopolnitev in sprememb posreduje do 15. septembra 2023 na elektronski naslov: spksn.tajnistvo@ajpes.si.
Osnutek v javni obravnavi je:
- Dopolnitev in spremembi Tarife nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po 58. členu Zakona o gospodarskih
družbah.
Vir: AJPES, 28. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zakon o spremembah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – gospodarski del
16.08.2023
Novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ZOPNN-F je bila dne 10. 8. 2023 objavljena v Uradnem listu RS, številka 88 in je z 11. avgustom stopila v veljavo.
Pred poplavami je bila pripravljena novela vsebine zakona, ki se je v pretežni meri osredotočila na odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu. Po poplavah je bila vsebina novele dodatno razširjena, in sicer z obsežnimi Prehodnimi določbami. Te določajo vsebino interventnih ukrepov po poplavah avgusta 2023 na različnih segmentih (ospodarstvo, delovna razmerja). V nadaljevanju je torej natančnejši pregled tistih členov, ki se nanašajo na gospodarstvo. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, torej velja od 11.8.2023 dalje.
Zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna RS ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v gospodarstvu zaradi naravnih nesreč (tretji odstavek 1. člena ZOPPN). Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo podjetju ne glede na velikost (opredeljena so v 9. členu zakona) za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, uddora, poplave (prva alineja šestega odstavka 3. člena ZOPNN). Za razumevanje vsebine zakona in novele so pomembne tudi določbe 4. člena, ki opredeljujejo osnovne pojme. Spremenjena je bila definicija naravne nesreče (druga alineja 3. točke 4. člena ZOPPN) ter definicija majhnega, srednjega in velikega podjetja (12. in 13. točka). Pomembna je tudi 7. točka, ki definira, kaj pomeni obnova stvari. Po tej definiciji je to obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav).
Spremenjen je bil 5. člen ZOPPN, ki je pred spremembo v tretjem odstavku določal, da se sredstva za odpravo posledic škode na stvareh in škode v gospodarstvu ter sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu dodeljujejo brez obveznosti vračanja. Po noveli ZOPPN-F pa se sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu dodeljujejo povratno in nepovratno. Pri ugotavljanju višine prejetih sredstev velja načelo, da le ta ne smejo presegati dejanske škode in z novelo je bilo dodano, da se med sredstvi, ki so bila namenjena za odpravo posledic upoštevajo tudi prejete donacije, ki pred novelo v izračun prejete pomoči niso bila vključena (sprememba sedmega, devetega in desetega odstavka 5. člena ZOPPN-F).
Z novelo ZOPPN-F je bil dodan 11.a člen, ki govori o dodelitvi predplačil. V izogib preprečitve povečanja že nastale škode in zavarovanja življenj in premoženja prebivalstva in čim hitrejega začetka sanacije nastale ali grozeče škode, lahko Vlada odloči o dodelitvi predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim oziroma drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic. Ta sredstva se dodelijo v višini največ 40% predhodne ocene neposredne škode na stvareh. Namen te spremembe je zagotoviti sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč čim hitreje in gre za ukrep, ki je posredno povezan tudi z gospodarstvom.
Z novim 44.h členom je postal finančni inženiring tudi eden od ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč. S tem ukrepom se zagotavlja pomoč države pri odpravi posledic naravnih nesreč v obliki kredita ali garancije. Tudi za ta ukrep velja temeljno načelo zakona, da višina kredita ali garancije ne sme biti višja od dejanske škode, ki pa mora biti potrjena s strani pooblaščenega cenilca in ni predmet nadomestila po drugih ukrepih. V tretjem odstavku 44.h člena so določena pravila o oblikovanju posojilnega sklada, njegove višine in morebitnem presežku. V četrtem odstavku 44.h člena pa zakon določa pravila garancijske sheme. Pogoj za prejem sredstev iz tega vira je sposobnost posojilojemalca da posojilo vrne. Prejemniki pomoči po tem členu so gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Slovenij (44.e člen ZOPNN). V primeru ugotovitve, da je upravičenec prejel sredstva do katerih ni bil upravičen se mu določi rok za vračilo, v primeru zamude pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti (deseti odstavek 44.h člena ZOPPN-F). Glede novih inštrumentov za pomoč ob naravnih nesrečah je v novem 46.a členu določen nadzor nad upravičenostjo do sredstev in pogoji za njihovo vračanje, če se ugotovi, da so bila prejeta neupravičeno.
Kot rečeno so bile v novelo dodane obsežne Prehodne določe (14. – 60. člen), ki določajo vsebino interventnih ukrepov po poplavah v avgustu 2023. Gre torej za tiste ukrepe, ki so uporabni za škodo, ki je nastala kot posledica avgustovskih poplav. Ker so omejeni na točno določen škodni dogodek, so ti ukrepi tudi časovno omejeni saj veljajo do 31. 12. 2023 razen, če Prehodne določbe za posamezen ukrep ne določajo drugače (14. člen Prehodnih določb). Kot rečeno se v tem prispevku osredotočam le na tiste ukrepe, ki so namenjeni gospodarstvu in ne sodijo na delavno-pravno področje (ta del je obsežno obdelan v drugem prispevku).
Pomemben je začasni ukrep odloga obveznosti iz kreditnih pogodb z javnim skladom (17. člen Prehodnih določb). Javni sklad, katerega ustanoviteljica je RS lahko kreditojemalcu v zvezi z okoliščinami poplav v avgustu 2023 odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe še niso zapadle do dneva uveljavitve tega zakona. Vlogo s pojasnili okoliščin, kreditojemalec naslovi na javni sklad najkasneje do 31. 12. 2023. V vlogi mora pojasniti, da zaradi okoliščin povezanih s poplavami ne more zagotavljati izpolnjevanja svojih obveznosti. O začasnem odlogu se odloči z aneksom k osnovni pogodbi. Končni datum zapadlosti pogodbe se podaljša za čas danega odloga, prav tako pa tudi za dana zavarovanja. Pomembno je tudi določilo petega odstavka 17. člena Prehodnih določb, ki določa da se ne glede na tretji in četrti odstavek javni sklad in kreditojemalec lahko dogovorita drugače. V sedmem odstavku je določena tudi možnost podaljšanja kredita za tiste, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona že v zamudi z izpolnjevanjem svojih pogodbenih obveznosti. Pri tem pa je določena omejitev, da ta zamuda ni smela biti več kot 90 dni.
Zakon določa v nadaljevanju začasni ukrep na področju predplačil v gospodarstvu 18. člen Prehodnih določb. Gre za pomoč tistim upravičencem, ki zaradi posledic poplav ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic, in sicer v višini največ do 10% predhodne ocene, ki se opravi na podlgi vsebine prvega odstavka 18. člena. O porabi pridobljenih sredstev morajo prejemniki poročati ministrstvu pristojnem za gospodarstvo v 12 mesecih po prejemu pomoči.
V zvezi s postopki javnega naročanja, kot ga določa ZJN-3 pa novela dodatno določa, da se do 31. 12. 2023 dovoli popravni mehanizem tudi v primeru če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več ali če na dan roka subjekt ni imel izpolnjenih drugih pogojev. V takem primeru se subjektu določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni (52. člen novele ZOPPN-F). V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega (56. člen novele ZOPPN-F).
Zakon nadalje naslavlja vse, ki so pristojni za izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se izvajajo prednostno. To določilo naj bi pospešilo sanacijo v primerih, ko se ta lahko začne opravljati na podlagi ustreznih predhodno pridobljenih dovoljenj.
Vir: OZS, Maja Lajevec, 11. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pod kakšnimi pogoji lahko delavec kot prostovoljec izostane z dela
14.08.2023
Eden od ukrepov na področju dela, ki ga omogoča interventna zakonodaja, ki je začela veljati danes in sicer novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), objavljena v Uradnem listu RS, št. 88/2023, je tudi začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca prostovoljca.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 165. členu delavcem že daje pravico do plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin oz. gre za t.i. izredni plačani dopust v trajanju do skupaj za največ 7 delovnih dni. Med te okoliščine sodijo lastna poroka delavca, smrt določenih delavčevih sorodnikov in tudi hujša nesreča, ki zadene delavca.
Ne glede na obstoječo možnost iz sistemskega zakona ZDR-1, pa interventni »poplavni zakon« daje prostovoljcu, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela za dodatnih največ 7 delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav.
Prostovoljec izkazuje upravičenost do tovrstne odsotnosti na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.
Čeprav bodo nekateri delodajalci morda nezadovoljni nad takšno odsotnostjo delavca, ki utegne motiti delovni proces pa kaže kot pozitivno rešitev interventnega zakona izpostaviti, da izplačana nadomestila plač prostovoljcev država povrne delodajalcu v celoti.
Vir: Dušan Bavec, OZS, 12. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada je sprejela sklep o oprostitvah plačila nekaterih upravnih taks zaradi posledic poplav
11.08.2023
Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o oprostitvah plačila upravnih taks zaradi posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
S sklepom se dopolnjuje obseg oprostitev plačila upravnih taks, ki jih že določa Zakon o upravnih taksah, to so oprostitve za dokumente v postopkih za povrnitev škode v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč in v zvezi z zamenjavo ali nadomestitvijo osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega in prometnega dovoljenja, tujskih listin (potnega lista za tujca, potnega lista za begunca, potrdila o prijavi prebivanja za državljana EU, dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU, dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana državljana EU, dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU).
V sklepu je navedena oprostitev plačila upravnih taks za zamenjavo ali nadomestitev še naslednjih javnih listin, ki so bile uničene ali poškodovane v poplavah: enotnega dovoljenja, dovoljenja za začasno prebivanje in dovoljenja za stalno prebivanje, potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna, o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna in o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo ter vpisni list za čoln na celinskih vodah.
Prav tako je določena oprostitev plačila upravne takse za odjavo orožja iz orožne listine, če je bilo orožje uničeno ali poškodovano v poplavah.
Sklep določa oprostitev za dokumente o spremembi, dopolnitvi ali nadomestitvi dovoljenja za trošarinsko skladišče, dovoljenja za davčno skladišče, dovoljenja za oproščenega uporabnika, dovoljenja za davčnega zastopnika in dovoljenja za pooblaščenega uvoznika, če je sprememba, dopolnitev ali nadomestitev potrebna zaradi poplave.
V zvezi z varstvom javnih cest se določa oprostitev za:
- za ureditev cestnega priključka, ki je bil poškodovan ali uničen v poplavi, in za ureditev novega cestnega priključka, če je ta potreben zaradi poplave;
- za izvedbo prekopavanj, podkopavanj, prebitij ali drugih del na javni cesti, ki so potrebna zaradi poplave;
- za napeljevanje podzemnih in nadzemnih vodov in naprav na območju javne ceste in njenega varovalnega pasu, ki so potrebni zaradi poplave;
- za gradnjo oziroma rekonstrukcijo gradbenih in drugih objektov ali naprav v varovalnem pasu javne ceste, ki so bili uničeni ali poškodovani v poplavi;
- za izredne prevoze po javnih cestah, ki se izvajajo zaradi poplav.
S sklepom je predvideno, da se upravna taksa, ki je bila za omenjene dokumente do uveljavitve sklepa že plačana (v obdobju med 4. avgustom 2023 in začetkom veljave tega sklepa), po uradni dolžnosti vrne zavezancu oziroma plačniku.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: Ministrstvo za javno upravo, 10. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada je sprejela novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
09.08.2023
Vlada je na 62. redni seji obravnavala aktualne razmere na območjih, prizadetih zaradi divjanja vode in poplav, nadaljevala pa je tudi s pripravo nujnih ukrepov, ki bodo olajšali intervencijo in kasneje omogočili lažje izvajanje sanacije. Vlada je med drugim sprejela tudi predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in ga po nujnem postopku poslala v obravnavo v Državni zbor.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je na novinarski konferenci uvodoma poudaril, da sprejeta novela ZOPNN z amandmaji naslavlja ključne izzive, ki jih imajo občinske oblasti pri vzpostavljanju osnovne infrastrukture: »Država se je obvezala, da bo na eni strani pokrila vse intervencijske stroške, hkrati pa tudi pri hitrih ukrepih za sanacijo povečala delež predplačil, ki zvišuje z 20 odstotkov na 40 odstotkov predvidene škode. Gre za predplačilo, da bodo lahko občinske službe prek svojih izvajalcev čim hitreje pristopile k dejanskim ukrepom.«
Novela zakona skupaj z amandmaji prinaša pomembne spremembe tudi za delodajalce in delojemalce. Kot je po seji vlade povedal predsednik vlade, bo država tako v primeru čakanja na delo kot višje sile nadomestilo plače subvencionirala v višini 80 odstotkov.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v nadaljevanju navedel, da novela zakona z amandmaji zajema tudi odpravo posledic v kmetijstvu, pri čemer je vlada med drugim sledila tudi sugestijam Evropske komisije, ter uvaja retroaktivnosti, saj se s to novelo odzivamo na vse naravne nesreče, ki so Slovenijo prizadele v tem letu, to je od 1. januarja 2023 dalje.
Z omenjenim predlogom novele država vsem prostovoljcem, ki pomagajo na prizadetih območjih, financira sedem dni izrednega dopusta. Vlada se je danes tudi odločila, da bo 14. avgust dela prost dan solidarnosti. Kot je dejal predsednik, vlade pričakuje, da bo na ta način čez vikend in praznike Slovenija pokazala solidarnost do prizadetih krajev, ko bo lahko vsak pomagal po svojih močeh.
Vir: Vlada RS, 9. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Prepoved neupravičenega geografskega blokiranja pri spletnem poslovanju
09.08.2023
Decembra 2018 je začela veljati Uredba (EU) 2018/302, ki se nanaša na prepoved nesorazmernega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu Evropske unije glede na državljanstvo, kraj bivališča ali sedež strank.
Njen namen je olajšati svobodno pretakanje blaga in storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju: država članica) in odpraviti ovire, s katerimi so se stranke soočale pri dostopu do digitalnih vsebin, spletnih storitev, nakupovanju ali prodaji izdelkov in storitev na spletu prek meja znotraj Evropske unije. Določba velja tudi za slovenska podjetja, ki morajo vse stranke, ki prihajajo iz drugih držav članic ter blago in storitve pridobivajo le za končno uporabo, v enakih situacijah obravnavati enako kot slovenske, ne glede na njihovo državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža.
Navedeno pomeni, da podjetja in spletne platforme ne smejo omejevati dostopa do svojih storitev, blaga ali vsebin glede na sedež, državo bivanja ali državljanstvo strank v Evropski uniji. Prepoved neupravičenega geografskega blokiranja se nanaša na nediskriminacijo pri dostopanju do spletnih vmesnikov, blaga in storitev ter nediskriminacijo povezano z izvajanjem plačil.
Uredba skuša preprečiti prakse podjetij kot so:
- zavrnitev naročila strankam iz druge države članice,
- onemogočanje nakupa z debetno ali kreditno kartico, izdano v določeni državi članici,
- omejevanje dostopa do vsebin (npr. videoposnetkov, glasbe) ali vstopnic za prireditve glede na državo članico, v kateri se stranka nahaja.
Podjetja na noben način, niti s tehnološkimi ukrepi, ne smejo blokirati ali omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. Preusmerjanje na drugačno različico spletnega vmesnika, npr. po jeziku, postavitvi itd., pa je dopustna le ob izrecnem soglasju stranke ter dejstvu, da stranki prvotni spletni vmesnik ostane enostavno dostopen. Prepovedana je tudi uporaba drugačnih splošnih pogojev za dostop do blaga ali storitev. Podjetje s sedežem v državi članici mora strankam ne glede na državljanstvo in kraj prebivališča oziroma sedež omogočiti nakup preko svoje spletne trgovine v skladu s pogoji te spletne trgovine. Če pri nakupih preko spletne strani podjetje omogoča dostavo le znotraj države, kjer ima sedež, lahko stranka opravi nakup z dostavo le na naslov v tej državi. V takem primeru podjetje naročenega ni dolžno dostaviti v državo, kjer se stranka nahaja.
Uredba se sicer osredotoča na preprečevanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu Evropske unije, prinaša pa tudi številne prednosti za potrošnike in podjetja. Potrošniki tako lahko prosto dostopajo do digitalnih vsebin, zagotovljena jim je enaka obravnava ne glede na njihovo lokacijo v Evropski uniji, lažje čezmejno spletno nakupujejo in imajo večjo zaščito svojih pravic. Večja pa je tudi konkurenca med podjetji, kar spodbuja inovacije, potrošnikom pa zagotavlja večjo izbiro izdelkov ter nižje cene. Kljub vsemu pa stranke pozivamo k previdnosti pri spletnem nakupovanju.
Več informacij v zvezi z zahtevami uredbe si lahko preberete v praktičnih smernicah Evropske Komisije o glavnih določbah uredbe (PDF dokument je na voljo tudi v slovenskem jeziku).
Vir:
Tržni inšpektorat Republike Slovenije, 8. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V veljavi je Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav
07.08.2023
S 6. avgustom 2023 je stopil v veljavo Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023.
Šesti člen Odloka določa, da se za sedem dni podaljšajo vsi procesni roki (na primer za vložitev pritožbe, dopolnitev zadeve in podobno). Izjema so zadeve, ki se štejejo kot nujne, v skladu s 306.a členom Zakona o splošnem upravnem postopku.
Poleg tega, 7. člen vladnega Odloka omogoča podaljšanje roka za izpolnitev materialne obveznosti določene s posamičnim upravnim aktom, če stranka obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne more izpolniti pravočasno. Ta rok se podaljša s sklepom, ki ga izda Inšpektorat Republike Slovenije za delo na zahtevo stranke, razen v nujnih zadevah po petem odstavku 306.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo lahko za največ dva meseca podaljša rok za izdajo in vročitev odločbe, ki je zaradi razlogov, ki so nastali na strani stranke ali organa in so povezani s poplavami, ni mogoče izdati ali vročiti v zakonitem roku.
>> Več informacij o Odloku o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada je izdala Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav
05.08.2023
Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023, ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok bo začel veljati 6. avgusta 2023.
Z Odlokom, ki se izdaja na podlagi 306.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku, se v času naravnih in drugih nesreč, epidemijah ali izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu vplivajo na položaj strank v upravnih postopkih ali omejujejo oziroma onemogočajo upravno odločanje organov, uveljavijo začasni ukrepi za zavarovanje položaja strank in za omogočanje odločanja v upravnih zadevah. Hkrati se določijo tudi organi, na katere se nanašajo začasni ukrepi za zavarovanje strank in omogočanje odločanja v upravnih zadevah.
Zaradi hitro spreminjajočega stanja ob izrednih poplavah širom Slovenije se sprejemajo naslednji splošni ukrepi, ki v najkrajšem času dosežejo učinek, z njimi pa se bo zavaroval procesnopravni položaj strank v upravnih zadevah, ki bi bil lahko prizadet zaradi poplav: v zadevah iz državne pristojnosti se odpravlja krajevna pristojnost za sprejem vlog, tako da bodo za sprejem vlog pristojni vsi organi, ki so sicer pristojni za odločanje o istovrstnih upravnih zadevah. Vloge, ki jih sprejemajo in obravnavajo upravne enote, bo tako mogoče vložiti na katerikoli upravni enoti v državi. Hkrati se na vseh upravnih zadevah omogoča vlaganje vlog po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa; za sedem dni se podaljšujejo vsi procesni roki, to so roki za izpolnitev procesne pravice ali procesne obveznosti (na primer za vložitev pritožbe, dopolnitev zadeve in podobno). Z Odlokom se tudi omogoča, da se strankam podaljša rok za izpolnitev materialnih obveznosti, razen v nujnih zadevah po 306.a členu Zakonu o splošnem upravnem postopku; ter podaljšanje roka s strani organa za izdajo odločbe, če organ zaradi izrednega dogodka odločbe ne more izdati v zakonitem roku. Poleg tega poseben začasni ukrep predvideva, da se strankam ne omogoča pregledovanje dokumentacije v prostorih organa, če ji organ lahko zagotovi dostop do kopij.
Sprejeti ukrepi se nanašajo na celotno državo, saj je v naslednjih dneh pričakovati, da bodo poplave posredno – zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic – vplivale tudi na delo organov, ki niso neposredno prizadeti s poplavami.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vir: Ministrstvo za javno upravo, 6. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V veljavi je novi Zakon o dolgotrajni oskrbi
04.08.2023
Z objavo v Uradnem listu RS, št. 84/23 z dne, 2. 8. 2024 stopa v veljavo novi Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Zakon predstavlja pomembno sistemsko in celovito rešitev na področju socialnega varstva v Sloveniji.
Novi zakon ureja pravice in storitve, namenjene širši skupini ljudi, ki potrebujejo osnovno vsakodnevno pomoč in podporo za vključenost v skupnost, pri čemer ni omejen le na starejše, ampak vključuje vse upravičence.
Novosti zakona so:
• vzpostavitev vstopne točke, ki bo omogočila enostaven dostop do informacij in storitev za vse, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo;
• krepitev storitev pomoči na domu, da se upravičenci čim dlje zadržijo v domačem okolju;
• vključitev elektronske zapestnice za sledenje stanja oskrbovancev in hitro ukrepanje v primeru nesreče;
• institut oskrbovanca družinskega člana, ki prejme ustrezen prejemek in dopust za oskrbo družinskega člana.
Ena ključnih sistemskih novosti, ki jo uvaja Zakon o dolgotrajni oskrbi je zagotovljen sistem javnega financiranja. Poleg letnega proračunskega deleža bodo delež prispevali tudi delavci, delodajalci in upokojenci.
Uveljavljanje novih storitev dolgotrajne oskrbe bo potekalo postopoma. Prva sprememba bo začela veljati že z začetkom leta 2024 in se bo nanašala na status oskrbovancev družinskih članov.
Vse ostale storitve bodo uvedene v letu 2025:
• 1. januarja vstopne točke;
• 1. julija dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba in prispevek za dolgotrajno oskrbo;
• 1. decembra krepitev področja dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarni prejemek.
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo v kratkem začelo s pripravo podzakonskih aktov v sodelovanju z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe ter v okviru medresorskega usklajevanja, kar bo omogočilo učinkovito izvajanje novega zakona o dolgotrajni oskrbi.
Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost, 3. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
02.08.2023
Na Ministrstvu za finance je v pripravi predlog Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Namen sprememb in dopolnitev je prilagoditev zakonodaje mednarodnim zavezam. Spremembe se nanašajo na določanje poslovne enote in omejevanja priznavanja obresti za davčne namene.
V nadaljevanju so navedene nekatere spremembe in dopolnitve, ki jih predvideva predlog ZDDPO-2.
1. Spremembe na področju določanja poslovne enote.
- Predvideva se sprememba 6., 7., in 8. člen trenutno veljavnega zakona in se nanaša na ureditev zakona glede določil kaj se šteje za poslovno enoto oziroma kdaj kraj poslovanja ni poslovna enota.
- Po ZDDPO-2 se kot poslovna enota nerezidenta šteje gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev. Predlog zakona predlaga znižanje časovnega obdobja iz 12 mesecev na 6 mesecev.
- 7. člen ZDDPO-2 določa kdaj se kraj poslovanja nerezidenta ne šteje za poslovno enoto. Predlaga se sprememba, ki bi omejila uporabo izjem pri opredelitvi poslovne enote na dejavnosti, ki so pripravljalne ali pomožne narave. Namen spremembe je preprečiti zlorabe.
- Spremembe in dopolnitve v 8. členu zakona se nanašajo tudi na institut opredelitve vira dohodka, ki je institut s pomočjo katerega se opredeli kraj oziroma državo, v kateri ima določen dohodek svoj vir. Sprememba je povezana s spremembo Vzorčne davčne konvencije OECD, ki je določila dodaten pogoj glede izhajanja vrednosti deleža iz nepremičnin kadar koli v določenem obdobju pred odtujitvijo deleža, in ne le v času odtujitve deleža.
2. Spremembe na področju določanja davčne obravnave priznavanja obresti.
- Predlaga se nov 54.c člen ZDDPO-2, ki bi urejal pravilo o omejevanju priznavanja obresti za davčne namene (t. i. pravilo EBITDA). Gre za omejevanje obresti za davčne namene v primeru posojil med povezanimi podjetji znotraj skupine.
- Nov člen bi določal, da se kot dohodek zavezancu, ki je povezana oseba, v davčnem obdobju, v katerem nastanejo, priznajo presežni stroški izposoje do višjega zneska od:
- 30 odstotkov dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (v nadaljnjem besedilu: EBITDA), ali
- 1.000.000 EUR.
- Pri tem se za povezano osebo šteje:
- oseba, v kateri je davčni zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 odstotki ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 odstotkov ali več dobička te osebe;
- posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležen s 25 odstotki ali več glasovalnih pravic ali lastništva v kapitalu zavezanca ali je upravičen do prejetja 25 odstotkov ali več dobička zavezanca.
Rok za oddajo komentarjev je 18. avgust.
Vir: Ministrstvo za finance, 24. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
MF: Objavljen je predlog sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
25.07.2023
Objavljen je predlog sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katerim se spreminjajo določbe, vezane na določanje poslovne enote in omejevanje priznavanja obresti za davčne namene.
Rok za oddajo komentarjev je 18. avgust.
Vir: Ministrstvo za finance >>
24.7.2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada sprejela mnenje k zahtevi o ponovnem odločanju o zakonu o dolgotrajni oskrbi
21.07.2023
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje k zahtevi državnega sveta, da mora državni zbor ponovno odločati o Zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni svet) je na 3. izredni seji 20. julija 2023 sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel 17. julija 2023 na 42. izredni seji. Državni svet zahtevo utemeljuje z naslednjim:
Državni zbor je zakon obravnaval po nujnem postopku. Ker zakon naslavlja pomembne, zahtevne, večplastne in občutljive vsebine za zagotavljanje socialne varnosti posameznikov, državni svet meni, da je treba k urejanju problematike in odprtih vprašanj pristopiti premišljeno in z vso skrbnostjo in odgovornostjo. Obravnava predloga zakona po nujnem postopku s tega vidika po njihovem mnenju ni bila ne utemeljena ne primerna, saj bi pri oblikovanju rešitev na tako pomembnem področju namreč bilo nujno spoštovati socialni dialog in rešitve oblikovati skupaj, na podlagi čim širšega družbenega konsenza. Da je zakon premalo premišljen, po njihovem mnenju kaže tudi dejstvo, da so bili k predlogu zakona sprejeti amandmaji k skorajda vsem členom.
Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju o zahtevi državnega sveta poudarila, da novi zakon o dolgotrajni oskrbi v prvi vrsti odpravlja pomanjkljivosti do sedaj veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ni samo nepopolno uredil področja dolgotrajne oskrbe, temveč je bil zaradi pomanjkljive opredelitve vključitve v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, vprašljivega statusa zavarovane osebe in posledično pridobitev pravic do dolgotrajna oskrba neizvedljiv, tako materialno kot postopkovno, zaradi nepravočasne izvedbe vseh potrebnih aktivnosti, na kar so opozarjali številni deležniki. Neurejeno je ostalo tudi ključno področje, tj. dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe. Julija 2022 je bila sprejeta novela zakona, ki je datum začetka izvajanja zakona zamaknila na 1. januar 2024 in tako prinesla dodatni čas za pripravo nujnih sprememb.
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naslavlja in ureja vse pomanjkljivosti prejšnjega zakona. Sistemsko urejanje dolgotrajne oskrbe naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na ostale stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva prejšnji zakon, zaradi pomanjkljivosti in neizvršljivosti ni bilo mogoče izvesti v predvidenem obsegu in predvidenih rokih in bi njihova uveljavitev v letu 2024 oziroma nepravočasna uveljavitev novega zakona o dolgotrajni oskrbi pomenila nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna, je sprejem predloga zakona nujen, da se tovrstne posledice preprečijo.
Vlada predlaga državnemu zboru, da zakonu o dolgotrajni oskrbi ponovno izrazi podporo.
Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost, 21. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pregled INTERVENTNE zakonodaje
20.07.2023
PREGLED PREDPISOV vezanih na omejevanje širjenja koronavirusa v Sloveniji in obrazložitve določb interventnih zakonov na portalu FinD-INFO!
INTERVENTNI UKREPI
- Tabela vseh kriznih ukrepov, ki predstavljajo državno pomoč, Ministrstvo za finance, 11. 12. 2020
- Prehajanje meja (epidemiološko stanje v državah ali administrativnih enotah), MNZ
PREDLOGI INTERVENTNIH ZAKONOV
/
PREGLED VELJAVNIH PREDPISOV vezanih na omejevanje širjenja koronavirusa v Sloveniji-
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) oziroma
PKP10 - veljavnost od 30. 12. 2021
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) oziroma
PKP9 - veljavnost od 4. 7. 2021
-
Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ)-
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) oziroma
PKP8 - veljavnost od 5. 2. 2021
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) oziroma
PKP7 - veljavnost od: 31. 12. 2020
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) oziroma
PKP6 - veljavnost od 28. 11. 2020
-
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) oziroma
PKP5 - veljavnost 24. 10. 2020
-
Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV) oziroma
PKP4 - veljavnost, 11. 7. 2020
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) oziroma PKP3 – veljavnost od 31. 5. 2020
- Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG) – veljavnost od 31. 5. 2020
- Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB) – veljavnost od 31. 5. 2020
-
Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - veljavnost od: 1. 6. 2020
-
Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - veljavnost od: 15. 5. 2020
-
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) oziroma
PKP2; veljavnost od: 1.5.2020
-
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) oziroma
PKP1; veljavnost od: 1.5.2020 - sprememba
-
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP); veljavnost od 1.5. 2020 - sprememba
-
Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP); veljavnost od 29. 3. 2020
-
Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK); veljavnost od 29. 3. 2020
-
Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP); veljavnost od 29. 3. 2020
-
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ); veljavnost od: 29.3.2020 do 31.5.2020
- Uredba o izvajanju ukrepa poroštva po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 - veljavnost od: 25.6.2020
Pripravili smo podrobne obrazložitve vseh interventnih zakonov po posameznih členih, ki so del NOVE ZBIRKE na portalu:
Obrazložitve 10. protikorona paketa (PKP10)
- Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) - obrazložitve po členih
Obrazložitve Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva
- Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) - obrazložitve po členih
Obrazložitve 9. protikorona paketa (PKP9)
- Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) - obrazložitve po členih
Obrazložitve 8. protikorona paketa (PKP8)
- Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) - obrazložitve po členih
Obrazložitve 7. protikorona paketa (PKP7)
- Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) - obrazložitve po členih
Obrazložitve 6. protikorona paketa (PKP6)
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) - obrazložitve po členih
Obrazložitve 5. protikorona paketa (PKP5)
- Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) - obrazložitve po členih
Obrazložitve 4. protikorona paketa (PKP4)
- Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV) -obrazložitve po členih
Obrazložitve 3. protikorona paketa (PKP3)
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) – obrazložitve po členih
- Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG) – obrazložitve po členih
- Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB) – obrazložitve po členih
Obrazložitve 2. protikoronskega paketa (PKP2)
- Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) – obrazložitve po členih
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ-A) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) – obrazložitve po členih
Obrazložitve 1. protikoronskega paketa (PKP1)
- Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) – obrazložitve po členih
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) – obrazložitve po členih
Uredništvo Lexpera d.o.o.
_____________________
Lexpera d.o.o.
Tivolska 50, SI-1000 Ljubljana
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sprejeta novela Zakona o socialnem varstvu
19.07.2023
Državni zbor je potrdil predlog novele Zakona o socialnem varstvu, ki uvaja kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in daje podlago za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.
Sredstva namenjamo krepitvi najtežjih področij na centrih za socialno delo, in sicer področju dela z družinami in nasilja v širšem smislu, kadrovskim krepitvam na centrih za socialno delo in usposabljanju socialnih delavcev, dodatnim namenskim bivalnim enotam za najbolj ogrožene skupine, kot so žrtve nasilja in starejše ženske, nadgradnji mreže večgeneracijskih in večnamenskih romskih centrov, izvajanju aktivnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji ter ukrepom za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem in vrsti drugih ukrepov s področja socialnega vključevanja.
Pomembna novost, ki jo prinaša novela, je pravna podlaga za dodeljevanje kadrovskih štipendij za študente, ki se izobražujejo na področju socialnega varstva. Centri za socialno delo vrsto let opozarjajo, da se kadrovska struktura ne veča skladno s povečanim obsegom dela, največje pomanjkanje se kaže pri neposrednem socialnem delu z uporabniki. Spodbujanje k študiju in usmerjanje k strokovnemu delu z najbolj ranljivimi skupinami ljudi predstavlja pomemben korak k zmanjšanju primanjkljaja na tem področju dela.
Skladno z izvajanjem ukrepov, novela v luči novo sprejetega Zakona o varstvu osebnih podatkov ureja tudi pravne podlage za zbiranje podatkov ter uvaja inšpekcijski nadzor nad strokovnostjo izvajanja ukrepov.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 18. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku
11.07.2023
V Uradnem listu RS, št. 74/2023 z dne 7. 7. 2023, so bile objavljene spremembe in dopolnitve > Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Vir: FinD-INFO, 11. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sprejet Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva
07.07.2023
Poslanci so 6. julija sprejeli Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki ga je februarja letos na predlog nosilca zakona Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, pripravila Vlada RS. S tem so izkazali podporo vsem slovenskim rokodelkam in rokodelcem, pa tudi subjektom, ki so nosilci te specifične gospodarske panoge.
Nova in hkrati prva rokodelska zakonodaja predstavlja sistemsko rešitev za ohranjanje in nadaljnji razvoj področja rokodelstva. Ta je nastala po večletnih prizadevanjih strokovne in politične javnosti, besedilo zakona pa smo, v usklajevanju z vsemi ključnimi deležniki, oblikovali na pristojnem Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Bogastvo in raznolikost rokodelskih znanj, spretnosti in veščin v Sloveniji je izjemno, saj imamo kar 70 različnih rokodelskih panog, v razvijanju pa so tudi nove. »Veliko rokodelskih panog je deficitarnih in ogroženih, določene rokodelske panoge pa so žal že povsem zamrle,« je ob robu obravnave predloga zakona v Državnem zboru povedal državni sekretar za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan. »Posebnost rokodelstva v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je v tem, da je rokodelstvo na eni strani povezano z varovanjem nesnovne kulturne dediščine, na drugi strani pa je obravnavano kot vse ostale gospodarske dejavnosti na trgu,« je dejal državni sekretar. Ker so rokodelski izdelki narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, so dražji od podobnih industrijskih izdelkov, zato na trgu ne morejo cenovno konkurirati. S tem je ogroženo preživetje rokodelstva in rokodelskega znanja.
»Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo prepričani, da kljub dejstvu množične industrijske proizvodnje, še obstaja prostor za tovrstna znanja, veščine in spretnosti ter za kakovostne rokodelske izdelke,« je dejal državni sekretar Židan in dodal: »Bogata tradicija rokodelstva je združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi.« Vsebinsko se rokodelstvo z zakonom ureja z namenom njegovega ohranjanja in razvoja. Slednje se uresničuje s prenosom rokodelskih znanj, spretnosti in veščin in s podeljevanjem častnega naziva »priznani rokodelec«. Ohranjanje rokodelstva bo omogočeno tudi zaradi certificiranja rokodelskih izdelkov in poimenovanja rokodelskih panog.
Pomemben doprinos zakona je tudi opredelitev podpornega okolja rokodelstva. Ta vključuje vse subjekte, ki delujejo na tem področju. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zakon podeljuje javno pooblastilo na področju rokodelstva in bo v skladu s tem podeljevala naziv »priznani rokodelec«, izvajala usposabljanja namenjena prenosu rokodelskih znanj in certificirala rokodelske izdelke. Med pomembnimi subjekti podpornega okolja so tudi rokodelski centri in konzorciji teh, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.
»Podpora zakonu je podpora slovenskim rokodelkam in rokodelcem, je podpora edinstvenosti in zaščiti kakovostnih domačih rokodelskih izdelkov,« je dejal državni sekretar ter dodal, da bomo z zakonom omogočili mladim, da spoznajo širino in barvitost naše preteklosti. »Z rokodelstvom bodo razvijali lastne karierne, podjetniške, gospodarske ali druge izrazne potenciale.«
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada soglaša z amandmaji k predlogu novele Zakona o kmetijstvu
06.07.2023
Vlada soglaša s predlogi amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu.
Z amandmaji so upoštevane pripombe Zakonodajno pravne službe (ZPS) Državnega zbora v zvezi z nomotehničnimi popravki, obrazložitvijo nekaterih členov predloga zakona in popravki členov. ZPS je Predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, s pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika.
Z amandmaji členov, ki spreminjajo poglavje Zbiranje podatkov v verigi preskrbe s hrano se je bolj splošno opredelili namen zbiranja podatkov o cenah, količinah in poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov. Na podlagi analize pridobljenih podatkov se bo lahko dodelila podpora kmetijskim sektorjem. Prav tako se je natančneje opredelilo, da zavezanci za pošiljanje podatkov, podatke v informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tudi vnašajo. Na novo je bila opredeljena definicija trgovca, kjer se je dodalo, da so zavezanci za pošiljanje podatkov tudi srednje velika podjetja, ter da se vsi izrazi uporabljajo izključno za namene tega poglavja. Zaradi vsebin novega 170.a člena se je spremenil tudi naslov poglavja, ki sedaj glasi: 6. Tržno informacijski sistem, informacijski sistem za spremljanje podatkov v verigi preskrbe s hrano in kmetijsko knjigovodstvo. Sprememba je tudi v prekrškovnih določbah, kjer se je v prvem odstavku spremenjenega 176. člena enaindvajseta alineja spremenila tako, da je usklajena z vsebino ostalih sprememb.
V amandmajih člena, ki ureja ohranjanje in razvoj kmetijstva se je popravil postopek izbire organizacije in potrditve večletnih programov aktivnosti v javni razpis, bolj natančno se je določilo kdo pripravlja večletne in letne programe aktivnosti in kakšna je vloga komisije pri vrednotenja letnih programov aktivnosti glede na izhodišča ministrstva in večletne programe aktivnosti. Prav tako so se v členu poenotili nekateri izrazi in pripravili nomotehnični popravki, ki so namenjene večji jasnosti in vsebinski usklajenosti besedila zakona. V obrazložitvi se je Zakonodajno pravni službi podrobneje pojasnil odstop od Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ter zakaj se uvaja posebna ureditev v zakonu o kmetijstvu. Prav tako se je pojasnilo, da zaradi različnih statusno pravnih oblik po državah, v zakonu o kmetijstvu ne moremo natančneje definirati izrazov kot so »kmetijske, razvojne in izobraževalne organizacije Slovencev v zamejstvu« ter »društva slovenske skupnosti«. Nadalje se je obrazložilo, da se bo obseg dodeljenih sredstev, podrobnejša opredelitev pogojev za dodelitev finančne podpore, merila za določitev višine sredstev in rok za vlaganje vlog za dodelitev finančne podpore, podrobneje določil v uredbi oziroma javnem razpisu ter da so postopki za dodeljevanje finančnih podpor, vsebina odločbe in pogodbe o medsebojnih razmerjih ter razlogi za odvzem upravičenja do dodeljenih sredstev opredeljeni v veljavnih predpisih.
Prav tako po mnenju ZPS presojo predlaganih rešitev otežuje mestoma pomanjkljiva, formalno podana obrazložitev posameznih členov. Zato dodatna obrazložitev mestoma pojasnjuje vsebino in namen posameznih določb ter posledice in medsebojne povezave v njih vsebovanih rešitev.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 5. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada v spremembo uredbe o trošarinah za energente in električno energijo
03.07.2023
Vlada je spremenila Uredbo o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo, s čimer spreminja trošarino za neosvinčeni bencin, plinsko olje za pogon (dizel) in plinsko olje za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje - KOEL).
Višino trošarine na omenjene energente je vlada prilagodila tako, da se bodo končne maloprodajne cene vseh treh energentov nekoliko zvišale. Trošarina za neosvinčeni bencin se z 0,41159 evra na liter spreminja na 0,43025 evra na liter, za plinsko olje za pogon (dizel) z 0,44322 evra na liter na 0,45513 evra na liter in za plinsko olje za ogrevanje (KOEL) z 0,13297 evra na liter na 0,14739 evra na liter.
Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in višino trošarin prilagaja tako, da ohranja dostopnost maloprodajnih cen, hkrati pa si v luči javnofinančne vzdržnosti prizadeva za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun.
Vir: Ministrstvo za finance, 3. 7.2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sprememba načina določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije
03.07.2023
Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
Zaradi razmer na trgu bencinskega in dizelskega goriva je vlada v letu 2022 sprejela dve spremembi Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, s katerima je v okviru blaženja draginje za motorni bencin in dizel začasno uveljavila oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Cene za motorni bencin in dizel, ki se kot naftna derivata prodajata na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah izven avtocest in hitrih cest, določa Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Pri določanju prispevka na dobavljeno energijo se skladno z zadnjo spremembo uredbe o prispevkih v mesecu juniju Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov upošteva za dobavljeno energijo tako za motorni bencin in tudi za dizel, kar pomeni da oprostitev prispevka za motorni bencin in dizel ne velja na avtocestah in hitrih cestah, medtem ko je dobavljena energija za motorni bencin in dizel izven avtocest in hitrih cest oproščena plačila prispevka.
Ker so se razmere na trgu dobave energije za motorni bencin spremenile do te mere, da začasni ukrep oprostitve prispevka izven avtocest in hitrih cest ni več upravičen, je treba oprostitev odpraviti in za podporo oziroma spodbujanje rabe obnovljivih virov energije zopet zagotoviti plačevanje namenskega prispevka za dobavljeno energijo tudi za motorni bencin izven avtocest in hitrih cest, medtem ko za dizel izven avtocest in hitrih cest oprostitev plačila še zmeraj ostaja.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, 3. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Objavljen predlog Zakona o minimalnem davku
27.06.2023
Objavljen je predlog Zakona o minimalnem davku, s katerim se ureja sistem za minimalno dejansko obdavčitev mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin ter uvaja obveznost povrhnjega davka. Rok za oddajo pripomb je 16. julij 2023.
Cilj zakona je določiti sistem proti eroziji davčne osnove z zagotavljanjem, da mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine plačajo minimalni davek na dohodek, ki nastane v vsaki jurisdikciji, kjer delujejo. Cilj je pravično, pregledno in stabilno podjetniško obdavčenje. Posredno je cilj tudi odprava pretirane davčne konkurence in preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja.
Prav tako naj bi se z zakonom uredila konsistentnost pri določanju in administriranju pravil proti eroziji davčne osnove, ki učinkujejo kot transparenten in celovit sistem obdavčenja, ki je predvidljiv in ne povzroča dvojnega ali prekomernega obdavčenja.
Več o tem >> predlog Zakona o minimalnem davkuVir:
Ministrstvo za finance, 23. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada potrdila predlog novele zakona o socialnem varstvu
26.06.2023
Vlada je potrdila predlog novele Zakona o socialnem varstvu (predlog novele), ki omogoča podlago za kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in podlago za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.
Sredstva se namenjajo krepitvi najtežjih področij na centrih za socialno delo, in sicer področju dela z družinami in nasilja v širšem, kadrovskim krepitvam na centrih za socialno delo in usposabljanjem socialnih delavcev, dodatnim namenskim bivalnim enotam za najbolj ogrožene skupine, kot so žrtve nasilja in starejše ženske, nadgradnji mreže večgeneracijskih in večnamenskih romskih centrov, izvajanju aktivnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji ter ukrepom za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem in vrsti drugih ukrepov s področja socialnega vključevanja.
Pomembna novost, ki jo prinaša predlog novele, je ureditev pravne podlage za dodeljevanje kadrovskih štipendij za študente, ki se izobražujejo na področju socialnega varstva. Centri za socialno delo vrsto let opozarjajo, da se kadrovska struktura ne veča skladno s povečanim obsegom dela, največji manko se kaže pri neposrednem socialnem delu z uporabniki. Spodbujanje k študiju in usmerjanje k strokovnemu delu z najbolj ranljivimi skupinami ljudi predstavlja pomemben korak k manjšanju primanjkljaja na tem področju dela.
Upoštevajoč določbe Zakona o državni upravi, ki je del pristojnosti na področju socialnega varstva prenesel na Ministrstvo za solidarno prihodnost, predlog novele določa tudi popravke ter vsebinske uskladitve glede na prenesena področja dela. Tako se ureja institucionalno varstvo in področja starejših, ki jih ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Skladno z izvajanjem ukrepov, predlog novele v luči novo sprejetega Zakona o varstvu osebnih podatkov ureja tudi pravne podlage za zbiranje podatkov ter uvaja inšpekcijski nadzor nad strokovnostjo izvajanja ukrepov.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 26. 6. 2026
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predlog novele Zakona o kmetijstvu
23.06.2023
Na seji vlade z dne, 22. 6. 2023 je bila sprejeta novela Zakona o kmetijstvu.
Posledice pandemije covid in vojne v Ukrajini so močno vplivale in še vedno vplivajo tako na svetovno gospodarstvo kot tudi na delovanje v verigi preskrbe s hrano od kmeta do kupca. Pokazale pa so tudi, kako pomembno je za vsako državo zagotavljanje prehranske varnosti.
Naš cilj je, da se bomo kot država lahko učinkovito in hitro odzivali na takšne zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje prehranske verige. Zato smo vzpostavili mehanizem zbiranja in spremljanja podatkov od kmeta do kupca. S podatki, ki jih bomo pridobili v prehranski verigi, bomo lahko hitro in učinkovito reagirali, pomagali sektorjem v težavah oziroma spodbudili sektorje k še večji učinkovitosti.
Kot država smo dolžni poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost za naše ljudi. Pomemben element prehranske varnosti je tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike.
Zakon o kmetijstvu prinaša dve ključni spremembi. Prva sprememba se nanaša na prenos pristojnosti glede spremljanja cen kmetijskih in živilskih proizvodov z Ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S spremembo zakona je določena pravna podlaga za zbiranje in analiziranje podatkov o cenah, količinah in poreklu v verigi preskrbe s hrano. Kmetijski resor je odgovoren za zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo zbirala odkupne in prodajne cene na enoto, odkupne in prodane količine ter podatke o poreklu proizvodov. V nadzor nad poročanjem bodo vključeni inšpekcijski organi, in sicer:
- Inšpektorat za kmetijstvo pri pridelovalcih
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri predelovalcih in posrednikih
- tržna inšpekcija pa pri trgovcih.
Druga sprememba zakona se nanaša na ohranjanje ter razvoj kmetijstva v zamejstvu. Predlog zakona namreč ureja tudi pravno podlago za financiranje kmetijske dejavnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu. Financiranje kmetijskih organizacij se bo izvajalo na podlagi letnih programov dela. Zakon predvideva tudi komisijo za izbor organizacij in potrditev večletnega programa ter komisijo za pregled letnih programov dela in poročil o izvedenih nalogah letnega programa dela, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva in urada za zamejce.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 22. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Naslednja dva tedna višje cene bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja
19.06.2023
Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 20. junija 2023 do vključno ponedeljka 3. julija 2023, znašale 1,424 evra za liter bencina, 1,461 evra za liter dizelskega goriva in 1,040 evra za liter kurilnega olja.
Za liter neosvinčenega motornega bencina NMB 95 bo, ob nespremenjeni trošarini, ki je trenutno določena na 0,41159 evra na liter, na bencinskih servisih izven avtocestnega križa v novem 14-dnevnem obdobju potrebno plačati 1,424 evra na liter, pri 50-ih litrih to znese 71,2 evra. Če ne bi regulirali cen NMB 95 in hkrati potrošnike oprostili plačila prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektrike, bi po naših ocenah, kjer smo upoštevali vse v preteklosti veljavne davke in prispevke, za liter NMB 95 bilo treba odšteti okoli 1,497 evra na liter. Potrošnik bi za 50 litrov plačali 74,85 evra, kar pomeni, da pri 50-litrskem tanku pri točenju NMB 95 potrošnik privarčuje 3,65 evra.
Liter dizla bo, ob nespremenjeni trošarini, ki je trenutno določena na 0,44322 evra na liter, na bencinskih servisih izven avtocestnega križa v novem obdobju znašal 1,461 evra na liter, kar pri 50-ih litrih znese 73,05 evra. Če ne bi regulirali cen dizla in hkrati potrošnike oprostili plačila prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektrike, bi po naših ocenah, kjer smo upoštevali vse v preteklosti veljavne davke in prispevke, za liter dizla bilo treba odšteti okoli 1,536 evra na liter. Pri 50-ih litrih bi plačali 76,8 evra, kar pomeni, da pri 50-litrskem tanku pri točenju dizla potrošnik prihrani 3,75 evra.
Za liter kurilnega olja bo, ob nespremenjeni trošarini, ki je trenutno določena na 0,13297 evra na liter, v novem 14-dnevnem obdobju potrebno plačati 1,040 evra na liter. Pri naročeni količini 1.000 litrov kurilnega olja bo potrošnik tako plačal 1.040 evrov (brez prevoza). Če ne bi regulirali cen kurilnega olja in upoštevali vse v preteklosti veljavne davke in prispevke, bi bilo treba odšteti okoli 1,138 evra na liter. Potrošnik bi za nakup 1.000 litrov plačal 1.138 evrov, kar pomeni, da pri 1.000-litrskem rezervoarju potrošnik privarčuje 98 evrov.
Marže trgovcev so v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov izven območja avtocest in hitrih cest omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter NMB-95 ter za kurilno olje največ 0,08 evra za liter.
Cene pogonskih goriv na avtocestnem križu se oblikujejo prosto, katere ceste so avtoceste in hitre ceste pa določa Uredba o kategorizaciji državnih cest.
Cene omenjenih naftnih derivatov se bodo tudi v prihodnje izračunavale na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (vir: angleško PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja ameriški dolar - evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov. Za naftne derivate se štejejo 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin, dizelsko gorivo brez dodatkov in kurilno olje.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, 19. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Določena je višina regresa za leto 2023 za gostinstvo in turizem
14.06.2023
V Uradnem listu RS št. 63 z dne 9.6.2023 je bil objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki določa višino regresa za letni dopust za leto 2023 po navedeni kolektivni pogodbi.
Višina regresa za letni dopust za leto 2023 po navedeni kolektivni pogodbi znaša 1.500 EUR. Navedeno višino regresa morajo izplačati delodajalci, ki jih zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije oziroma to kolektivno pogodbo upoštevajo na prostovoljni osnovi.
Aneks je začel veljati naslednji dan po objavi, to je 10.6.2023.
Vir: FinD-INFO, 12. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z novelo Zakona o spodbujanju investicij se podaljšuje mehanizem pregleda tujih naložb
13.06.2023
S potrjeno novelo zakona o spodbujanju investicij, s katero se bo ohranila možnost države za pregled morebitnih tveganih naložb iz tujine, ki je bila doslej zapisana v enem od protikoronskih zakonov. Večina v državnem zboru se je strinjala z nujnostjo spodbujanja tujih investicij.
Mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb v Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo je urejen v enem od protikoronskih zakonov, ki bo prenehal veljati s koncem junija. Če namerava tuji vlagatelj v slovenski družbi pridobiti najmanj desetodstotni delež, njena dejavnost pa se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja, mora to namero priglasiti pri gospodarskem ministrstvu, ki nato izvede pregled. Z zakonom bo tako imela država še naprej možnost, da pregleda nekatere naložbe.
Spreminjata se definicija tujega vlagatelja tako, da gre za vlagatelje iz tretjih držav, ne pa tudi več držav EU-ja, in definicija neposredne tuje naložbe zaradi povečane sledljivosti in resničnega prikaza lastniške strukture tujega vlagatelja. Krči se nabor pravnih poslov, ki zapadejo pod obveznost priglasitve, in normativno ureja komisijo za priglasitev.
Uvajajo se dodatna vsebinska merila za presojo vlog, natančnejša opredelitev pogojev za izvedbo, kadar se posamezna tuja neposredna investicija odobri pod določenimi pogoji. Ob tem se skrajšuje skrajni rok pregleda posamezne naložbe in dodaja prekrškovni del za primere, če tuji vlagatelji ne upoštevajo pogojne izvedbe ali iz zakona izhajajočih prepovedi.
Po noveli zakona se bo vzpostavila kontaktna točka za področje pregleda neposrednih tujih naložb in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami EU-ja in Evropsko komisijo. Njene naloge bo opravljalo gospodarsko ministrstvo. Določena bo tudi obveznost zbiranja in posredovanja informacij glede tujih naložb, izvedenih v Sloveniji od vlagateljev iz tretjih držav.
Vir: MMC, 9. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo
09.06.2023
V Uradnem list RS št. 62 z dne 6.6.2023 je objavljen Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo (KPOP).
Spreminja se časovna veljavnost v 6. členu KPOP, in sicer se sklepa KPOP za nedoločen čas (prej za 3 leta) in se lahko odpove s 6-mesečnim odpovednim rokom, odpovedati pa se je ne sme prej kot po poteku 3 let od začetka veljavnosti (torej odpove se lahko najprej 30.4.2026).
Prav tako se spreminja način usklajevanja najnižjih osnovnih plač (NOP) v 64. členu KPOP na način, da se s 1.3. tekočega leta povečajo na podlagi povprečne letne inflacije preteklega leta in za 1/3 letne pozitivne rasti BDP preteklega leta (prej uskladitev v januarju z inflacijo in po objavi podatkov SURS še za 1/2 rasti BDP).
Aneks začne veljati osmi dan po objavi, to je 14.6.2023, uporablja pa se od 1.5.2023 dalje.
Vir: OZS, 7. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pravilnik o dostopnosti proizvodov za invalide
08.06.2023
V Uradnem listu je bil 6. junija 2023 objavljen Pravilnik o dostopnosti proizvodov za invalide, o označevanju in postopku ugotavljanja skladnosti. Pravilnik pripomore k izboljšanju dostopnosti do vsakdanjih proizvodov in storitev, ki zaradi svojega izvornega oblikovanja ali naknadne prilagoditve ustrezajo posebnim potrebam invalidov.
Pravilnik določa podrobnejše pogoje glede dostopnosti proizvodov, označevanja in postopka ugotavljanja skladnosti. Zajema naslednje proizvode iz prvega odstavka 3. člena Zakona o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide:
- potrošniške sisteme računalniške strojne opreme za splošno rabo in operacijske sisteme teh sistemov strojne opreme;
- samopostrežne terminale, in sicer plačilne terminale in samopostrežne terminale, namenjene zagotavljanju storitev (bankomate, prodajne avtomate za vozovnice, avtomate za prijavo, interaktivne samopostrežne terminale za zagotavljanje informacij, razen terminalov, ki so nameščeni kot sestavni deli vozil, zrakoplovov ali ladij),
- potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za elektronske komunikacijske storitve;
- potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev;
- e-bralnike.
Namen pravilnika je prispevati k pravilnemu delovanju enotnega trga EU, zlasti z odpravo in preprečevanjem ovir za prosti pretok nekaterih dostopnih proizvodov in storitev, ki nastajajo zaradi različnih zahtev glede dostopnosti. To bi povečalo razpoložljivost dostopnih proizvodov in storitev na notranjem trgu ter izboljšalo dostopnost ustreznih informacij.
Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število invalidov pa naj bi se po napovedih precej povečalo. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča bolj vključujočo družbo in invalidom lajša neodvisno življenje. Pravila bodo v pomoč tudi drugim osebam s funkcijskimi omejitvami, kot so starejše osebe, nosečnice ali osebe, ki potujejo s prtljago.
Pravilnik določa tudi postopek ugotavljanja skladnosti, to je notranji nadzor nad proizvodnjo, ki zajema zasnovo proizvoda in proizvodnjo. Proizvajalec sam zagotovi skladnost proizvodov s pogoji zakonodaje, za izvedbo postopka pa lahko pooblasti tretjo stran (usposobljen laboratorij). Poleg tega pravilnik določa vsebino tehnične dokumentacije, ki jo mora pripraviti proizvajalec.
Pravilnik bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel 28. junija 2025. To je tudi datum uveljavitve Direktive 2019/882/EU.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 8. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Od 1. julija kontrola cen kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov
02.06.2023
S ciljem spremljanja cenovnih dogajanj v prehranski verigi je bila izdana Odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov. Z ukrepom želi Vlada RS spremljati, analizirati in kontrolirati gibanje cen določenih proizvodov v prehranskem sektorju.
Odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov je bila pripravljena na podlagi Zakona o kontroli cen v sodelovanju s pristojnim ministrstvom za prehrano, to je Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z odredbo želi vlada spremljati gibanje cen hrane in pridobiti podatke o stanju v verigah preskrbe s hrano. Odredba določa obveznost zavezancev za mesečno pošiljanje podatkov o odkupnih oziroma prodajnih ponderiranih cenah na enoto, o odkupljeni oziroma prodani količini in o poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov.
Predstavniki vlade bodo v intenzivnem dialogu s ključnimi deležniki prehranske panoge iskali učinkovite načine za obvladovanje cen v prehranski verigi.
Zavezanci za poročanje so pridelovalci, posredniki, predelovalci in trgovci, torej deležniki v celotnih verigah preskrbe s hrano. In sicer:
- mikro podjetja z od 500.000 evrov do 2.000.000 evrov letnega prometa,
- mala podjetja z nad 2.000.000 evrov do 10.000.000 evrov letnega prometa,
- srednja podjetja z nad 10.000.000 evrov do 50.000.000 evrov letnega prometa in
- velika podjetja z nad 50.000.000 evrov letnega prometa.
V skladu z odredbo se bodo zbirale cene in količine ter poreklo v sektorjih žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave.
Zavezanci bodo podatke poročali v informacijski sistem ministrstva, ki ga bo vzpostavila Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Odredba bo objavljena v Uradnem listu RS s podrobnimi navodili in obrazci za poročanje v prilogah odredbe.
Od kmetijskih pridelkov bodo morali zavezanci poročati podatke o pšenici, govejem mesu za kakovostni tržni razred A-R2, svinjskem mesu za kakovostni razred S, piščančjem mesu za prsni file in bedra perutnine vrste Gallus domesticus, nepredelanem svežem mleku, jajcih hlevske reje kategorije M in L in svežih jabolkih. Podatki bodo morali biti v ustreznih količinah na tono, na 100 kg oziroma 100 kosov.
Od živilskih proizvodov bodo morali zavezanci poročati podatke o pšenični moki brez polnozrnate moke, belem, polbelem in črnem kruhu, govejem mesu s kostjo in brez kosti, piščančjem mesu s kostjo in brez kosti, svinjskem mesu s kostjo in brez kosti, posušenem, soljenem oziroma dimljenem mesu, svežem polnomastnem mleku, svežem posnetem mleku, jogurtu brez dodatkov, poltrdem siru, predpakiranih jajcih hlevske reje kategorije M in L , jabolkih, bananah, limonah, listnati solati, krompirju, čebuli in korenju. Podatki bodo morali biti v ustreznih količinah v kilogramih oziroma litrih.
Odredba je bila objavljena v Uradnem listu RS št ,60/2023 in bo začela veljati julija 2023 za obdobje šest mesecev.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 31. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Podpisan protokol o spremembah konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Švico
31.05.2023
Minister Boštjančič in veleposlanica Švice v Sloveniji Gabriele Pia Schreier sta podpisala protokol o spremembah konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja, ki se nanaša na davke na dohodek in premoženje.
S podpisanim protokolom v konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije prenašamo vsebino večstranske konvencije o izvajanju ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička. S tem bodo doseženi minimalni standardi, ki so bili oblikovani v okviru ukrepov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20. Vsebinsko bosta spremenjena naslov in uvodni del konvencije, dodan bo nov odstavek, ki ureja odpravo dvojne obdavčitve ter nov člen, ki ureja upravičenost do ugodnosti po konvenciji.
Vir: Ministrstvo za finance, 30. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Katero obdobje je potrebno upoštevati za prenos letnega dopusta
29.05.2023
Vsak izmed delodajalcev se je praviloma že srečal z daljšo odsotnostjo delavca iz razlogov bolezni ali koriščenjem materinskega oziroma starševskega dopusta.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena v primerih tovrstnih odsotnosti določa, da ima delavec, ki zaradi različnih opravičenih odsotnosti, ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. Naš zakon torej v navedenih primerih ureja obdobje za prenos letnega dopusta v trajanju 12 mesecev. Vendar pa to obdobje za prenos letnega dopusta ni v skladu z zakonodajo EU, po kateri je ustrezno 15 mesečno obdobje.
Vrhovno sodišče RS je 25.10.2022 izdalo sodbo opr. št. VIII Ips 23/2022, s katero je odločilo, da je ureditev 12 mesečnega obdobja za prenos letnega dopusta v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) prekratka in pri odločitvi neposredno uporabilo Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva).
V konkretnem primeru opr. št. VIII Ips 23/2022 je bil delavec v bolniškem staležu od 27.11.2017 do 8.1.2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. Letni dopust za leto 2017 mu je v skladu z ZDR-1 propadel z 31.12.2018, zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust pa je delodajalec zavrnil. Delavec je v sodnem postopku zahteval plačilo odškodnine, ker mu delodajalec ni omogočil izrabe letnega dopusta. Vrhovno sodišče je odločilo, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku bolniškega staleža z 8.1.2019 ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017. Dejstvo, da je delodajalec ravnal v skladu z ZDR-1, ki določa 12 mesečno referenčno obdobje za prenos letnega dopusta, ga odgovornosti za škodo ne razbremeni, saj je določba Direktive nepravilno prenesena v nacionalno zakonodajo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča, tudi že načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1 na način, da bo imel delavec tudi po nacionalni zakonodaji v navedenih primerih pravico, da ves letni dopust izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (torej 15 mesecev). Navedeno pomeni, da ima delavec, ki zaradi opravičene odsotnosti letnega dopusta iz leta 2022 dejansko ni mogel koristiti, pravico ta letni dopust koristiti do 31.3.2024.
Vir: OZS, Nina Ličar, 23. 05. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predlog novele Zakona o zavodih umaknjen iz zakonodajnega postopka
18.05.2023
Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sklenila, da iz zakonodajnega postopka umika Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih – skrajšani postopek in o tem obvesti Državni zbor.
Glede na odzive različnih deležnikov po vložitvi predloga zakona bo v zvezi z urejanjem področja izvajanja javnih služb treba opraviti celovito razpravo in področje na novo urediti tako na sistemski ravni kot tudi na ravni posameznih dejavnosti, s ciljem vzpostaviti rešitve, ki bodo omogočale čim bolj racionalno in učinkovito upravljanje ter izvajanje javnih služb. Ministrstvo za javno upravo je že začelo s pripravo izhodišč za spremembe na področju sistemskega izvajanja javnih služb v Republiki Sloveniji.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Uredba o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
11.05.2023
V Uradnem listu RS, št. 51/2023 z dne 8. 5. 2023 je objavljena Uredba o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Začetek veljavnosti Uredbe je 9. 5. 2023.
Uredba spreminja Prilogo 1 na način, da z dnem 9. 5. 2023 ponovno uvaja obveznost plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljevanju: dajatev CO2) in Najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti (v nadaljevanju: NRO) za naslednja goriva:
- motorni bencin iz tarifnih oznak 2710 12 31 do 2710 12 90 in 2710 20 90,
- plinsko olje iz tarifnih oznak 2710 19 43 do 2710 19 48 in 2710 20 11 do 2710 20 19,
- kurilno olje iz tarifnih oznak 2710 19 62 do 2710 19 68 in 2710 20 31 do 2710 20 39,
- naravni (zemeljski) plin iz tarifne oznake 2711 21 00.
Vir: FURS, 10. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Obvestilo o objavi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/903 o uvedbi preventivnih ukrepov v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Ukrajine
05.05.2023
FURS obvešča, da je bila 2. 5. 2023 v Uradnem listu EU L 114 objavljena Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/903 o uvedbi preventivnih ukrepov v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Ukrajine. V skladu s prvim členom uredbe je, razen pri izvajanju pogodb, ki so bile podpisane pred začetkom veljavnosti te uredbe, sprostitev v prosti promet ali dajanje v postopek carinskega skladiščenja, postopek proste cone ali postopek aktivnega oplemenitenja izdelkov iz Priloge k tej uredbi s poreklom iz Ukrajine dovoljeno le v drugih državah članicah kot v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji ali na Slovaškem.
Ukrep se nanaša na naslednje izdelke
|
Poimenovanje izdelka
|
Oznaka blaga
|
|
Pšenica
|
|
Pšenica in soržica
|
1001
|
|
Koruza
|
|
Koruza
|
1005
|
|
Oljna ogrščica
|
|
Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno
|
1205
|
|
Sončnično seme
|
|
Sončnično seme, celo ali lomljeno
|
1206
|
Navedeno pomeni, da v Sloveniji omejitev sprostitve zadevnega blaga ne velja, je pa potrebno ob sprostitvi tega blaga v prosti promet v Sloveniji v podatkovni element 2/3 carinske deklaracije vpisati oznako Y844 – Blago, ki ni sproščeno v prosti promet v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji ali na Slovaškem – Posebne določbe.
Uredba je začela veljati na dan objave tj. 2. 5. 2023 in se uporablja do 5. 6. 2023.
Vir: FURS, 4. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
1. maja 2023 zvišanje trošarine za tobačne izdelke in obveznost za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete
28.04.2023
Uredba o določitvi zneska trošarine za tobačne izdelke, ki je izšla dne 2. 12. 2022, določa zvišanja zneska trošarine za tobačne izdelke iz sedmega odstavka 86. člena Zakona o trošarinah (ZTro-1) na dan 1. 5. 2023.
Pavšalni prispevki za posebne primere zavarovanja v letu 2023
21.04.2023
V Uradnem listu RS, št. 30/2023, so bile objavljene spremembe Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, ki določajo zneske pavšalnih prispevkov od 1. 4. 2023 dalje.
|
Vrsta pavšalnega prispevka
|
Znesek od 1.4.2022 do 31.3.2023
|
Znesek od 1.4.2023 dalje
|
|
za zavarovance iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe, ki opravljajo praktično delo, prostovoljno prakso po končanem šolanju, poklicno rehabilitacijo, usposabljanje. itd.)
|
8,23 EUR mesečno
|
8,46 EUR mesečno
|
|
za zavarovance iz prve in desete alineje tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (dijaki, študenti na obvezni in prostovoljni delovni praksi)
|
12,31 EUR letno
|
12,65 EUR letno
|
|
za zavarovance iz četrtega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe na prestajanju kazenskih sankcij, mladoletniki proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep)
|
16,39 EUR mesečno
|
16,85 EUR mesečno
|
|
za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa niso zavarovane po 15. členu ZPIZ-2) in za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, pa niso zavarovane po 17. ali 25. členu ZPIZ-2)
|
41,04 EUR mesečno
|
42,19 EUR mesečno
|
|
za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (sobodajalci, ki občasno oz. največ 5 mesecev opravljajo dejavnost kot sobodajalci in niso zavarovani po 15. členu ZPIZ-2)
|
205,20 EUR letno ali 17,09 EUR mesečno
|
210,95 EUR letno ali 17,57 EUR mesečno
|
|
za zavarovance iz petega odstavka 20. člena ZPIZ-2 (osebe v času opravljanja organiziranih aktivnosti)
|
4,07 EUR letno
|
4,18 EUR letno
|
Vir: Inštitut za računovodstvo, 21. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPIPP)
21.04.2023
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPIPP) je pripravljen z namenom implementacije Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, odprave ustavne neskladnosti določb ZFPPIPP, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ter povečanja učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti - tako postopka prisilne poravnave kot tudi stečajnega postopka.
Predlog zakona navedene cilje zasleduje s spremembami, ki zaostrujejo pravila, ki določajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti (in dopolnitvijo pravil poslovodstva ob nastopu grozeče insolventnosti), vzpostavitvijo možnosti za prestrukturiranje terjatev v okviru novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti v primerih, ko dolžnik še ni insolventen, ko mu le-ta šele grozi.
V postopku prisilne poravnave (in torej z namenom odprave že nastale insolventnosti) se širijo možnosti uporabe posebnih pravil finančnega prestrukturiranja. Postopek poenostavljene prisilne poravnave se nadomešča s posebnimi pravili (za malo gospodarstvo) v postopku prisilne poravnave, s čimer se omogoča večji nadzor glede prijavljenih terjatev in izboljšanje procesnega položaja upnikov.
Predlog zakona vsebuje tudi vrsto rešitev glede izboljšanja poplačila upnikov v stečajnem postopku in zagotovitve večje preglednosti prodaj v stečajem postopku, izboljšanja položaja delavcev v postopkih prestrukturiranja in v stečajnem postopku ter učinkovitejšega vodenja disciplinskih postopkov zoper upravitelje.
Na področju osebnega stečaja se, skladno z zahtevami Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, skrajšuje preizkusno obdobje, vendar se hkrati tudi zaostrujejo pogoji za odpust dolga. Predlog zakona prinaša strankam tudi možnosti izrednega pravnega sredstva - revizije zoper nekatere odločitve v stečajnem postopku in se tako krepi vloga Vrhovnega sodišča RS tudi v teh postopkih.
Vir: gov.si
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Regulirane cene elektrike in plina tudi v drugi polovici leta
17.04.2023
Vlada je na svoji 45. redni seji 13. aprila podaljšala tri uredbe, vezane na energente. Podaljšala je regulacijo cen električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce do konca leta. Podaljšala je tudi veljavnost uredbe o določitvi najvišje dovoljene cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja.
Podaljšala pa je tudi veljavnost Uredbe o določitvi najvišje dovoljene cene zemeljskega plina iz sistema. S predlogom nove uredbe se tako določi, da se ukrep obnovi za dodatne 4 mesece, in sicer do 31. decembra 2023. S tem bodo imeli znane pogoje tako odjemalci kot tudi dobavitelji.
Električna energija
Cene električne energije na veleprodajnih trgih so v začetku 2023 sicer padle, marca so bile cene na terminskih trgih za pasovno energijo okrog 150 €/MWh. Razlog je v milejši zimi od pričakovane, energija je bila večinoma zakupljena že v letu 2022, povpraševanje v začetku 2023 pa je bilo manjše in posledično tudi cene. V nadaljevanju leta 2023 bo verjetno spet prišlo do naraščanja cen, lahko že po koncu zime, ko se bo začelo polnjenje skladišč zemeljskega plina za naslednjo zimo. Glede na trenutne borzne cene in glede na nabave, ki so se izvajale v letih pred 2023, lahko ocenimo, da bi se cene za gospodinjstva, ki so v tem trenutku omejene na okrog 100 €/MWh, dvignile na okrog 200 €/MWh, če vlada ukre-pov ne bi podaljšala. Cene za male poslovne odjemalce pa bi se na približno isti nivo, kot za gospodinj-stva, dvignila iz sedaj omejenih 125 €/MWh. Analiza je pokazala, da se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije, na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene in obstaja potreba, da se odjemalcem, ki jih zajema Uredba, takoj zagotovi stabilne cene za celo leto 2023, še posebno pa je taka stabilnost in predvidljivost pomembna za gospodarstvo.
Vlada zato ocenjuje, da je potrebno ukrep omejitve cene električne energije za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce podaljšati do konca leta 2023. Ali bo potrebno ukrep podaljšati še v leto 2024, pa bo vidno po zakupih energije za leto 2024 in 2025, ki se bodo izvajali v letu 2023.
Uredba podaljšuje obdobje veljavnosti do konca leta, z nespremenjenimi pogoji. Zaradi predvidljivosti oz. znanih pogojev na trgu za odjemalce in dobavitelje, in glede na to, da je večino zakupa bilo narejene-ga na letni ravni, je potrebno, da se ukrep podaljša že sedaj.
Vlada podaljšala veljavnost uredbe o določitvi najvišje dovoljene cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja
Dosedanja uredba je veljala za dobave od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023, za pogodbe, ki so bile podpisane od 9. novembra 2021 naprej. Analiza je pokazala, da (1) se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije, (2) na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene in (3) obstaja potreba, da se odjemalcem, ki jih zajema Uredba, takoj zagotovi stabilne cene za celo leto 2023, še posebno pa je taka stabilnost in predvidljivost pomembna za gospodarstvo. Če bodo cene na-raščale, bo regulacija dobrodošla, če pa bodo padle, bodo ponudniki sami znižali cene in omejitev cen bo postala odveč. V tem trenutku je zaradi predvidljivosti gospodarskih razmer nedvomno bolje, če se omejitev cen za mala in srednja podjetja podaljša do konca leta 2023. Zato se s predlogom te uredbe določi, da se ukrep obnovi za dodatnih 6 mesecev, tj. do 31. 12. 2023. Ta uredba obdobje veljavnosti podaljšuje do konca leta, z nespremenjenimi pogoji.
Ta uredba nima finančnih posledic za državni proračun. Vsi dobavitelji, ki bodo dobavljali električno energijo na podlagi uredbe bodo upravičeni do nadomestila oziroma drugega ukrepa (kar bo določeno v Uredbi o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije). V Uredbi o določitvi nadomestila do-baviteljem električne energije bo sklic na to uredbo.
Uredba vpliva na gospodarstvo, in sicer gre za pozitiven vpliv na gospodarstvo, saj se razmere na ener-getskih trgih niso spremenile in zato je potrebna regulacija cen, ki bo zamejila cene električne energije za najbolj ranljivi del gospodarstva.
Plin
Vlada podaljšala veljavnost uredbe o določitvi najvišje dovoljene cene zemeljskega plina iz sistema
Vlada je julija 2022 sprejela Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, s katero je določila najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina za določene kategorije odjemalcev, s spre-membami in dopolnitvami Uredbe pa je krog upravičenih odjemalcev še razširila. Uredba je veljavna do 31. 8. 2023.
Analiza je pokazala, da se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije, na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cen, obstaja pa tudi potreba, da se odjemalcem, ki jih zajema Uredba, takoj zagotovi stabilne cene za celo leto 2023, še posebno pa je taka stabilnost in pred-vidljivost pomembna za gospodarstvo
S predlogom nove uredbe se tako določi, da se ukrep obnovi za dodatne 4 mesece, in sicer do 31. 12. 2023. S tem bodo imeli znane pogoje tako odjemalci kot tudi dobavitelji. Tako se bo ukrep regulacije cen zemeljskega plina poenotil z regulacijo cene električne energije, katere cene bodo ravno tako regulirane za obdobje do konca leta 2023.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 14. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vročanje računov spet obvezno
06.04.2023
Z 18. aprilom stopijo v veljavo spremembe in dopolnitve > Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki uvajajo obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev. Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-B) ponovno prinaša obvezo po izročitvi in zadržanju izdanega računa za zavezanca in kupca.
Zavezanec mora izdani račun izročiti kupcu blaga oziroma prejemniku storitve v elektronski ali papirni obliki. Kupec je dolžan račun prevzeti in zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi.
Globa za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov.
Spremembe zakona stopijo v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to je 18. 4. 2023.
Vir: Uradni list RS, 3. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti
05.04.2023
Na včerajšnji seji je Vlada skladno s sklepom Državnega zbora, sprejetim na 8. seji dne 22. marca 2023, po obravnavi predloga novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), druga obravnava, pripravila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.
V besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je dodatno vključen sprejeti amandma k 5. členu ZEPDSV-A – druga obravnava. V amandma je zajet dodani nov 19.c člen, ki določa, da se neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec, tudi šteje za izpolnitev delodajalčeve obveznosti podaje pisnega obvestila o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Določa tudi, da se obveznost neposrednega elektronskega dostopa za namen izpolnitve obveznosti podaje pisnega obvestila (mesečni izpis) in tedenske seznanitve s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa uresničuje ustrezno le brez prisotnosti delodajalca.
V predlog novele zakona (ZEPDSV-A) so vključeni tudi amandmaji poslanskih skupin, sprejeti na 10. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, dne 2. 3. 2023, in sicer amandmaji k 3., 5., 6. in 9. členu ter amandma Odbora za nov 8.a člen.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 4. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize v višini skoraj 400 milijonov evrov
28.03.2023
Vlada je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2023–2026 uvrstila 162 projektov za 1938 upravičencev v skupni višini 381,1 milijona evra dodeljenih na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Iz naslova zakona bodo gospodarstvu za blaženje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare dodeljena sredstva v skupni višini skoraj 400 milijonov. S tem je vlada podprla 1965 upravičencev.
Slovenija se tudi v letu 2023 sooča z izjemno težko situacijo na področju cen energentov. Povišanje cen energije občutno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Zaradi naraščanja težav v gospodarstvu zaradi kriznih razmer je bil sprejet Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize z nujnimi ukrepi, ki bodo omilili posledice na področju gospodarstva.
Vlada je v Načrt razvojnih programov uvrstila 162 projektov za 1938 upravičencev v skupni višini 381,1 milijonov evrov. Za dodatnih 27 projektov, ki imajo skupno vrednost nižjo od 600 tisoč evrov in prav toliko upravičencev, pa sklepa o uvrščanju v Načrt razvojnih programov ne sprejema vlada, so pa prav tako prejemniki skladno z zakonom. Skupno je bilo torej v načrt razvojnih programov uvrščenih 189 projektov, pomoč pa bo prejelo 1965 upravičencev.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 27. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Amandmaji k predlogu sprememb nujne novele Zakona o tujcih
27.03.2023
Vlada je na 79. dopisni seji soglašala s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (nujni postopek). Pripravilo jih je Ministrstvo za notranje zadeve in delno sledijo tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
Določeno je 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine (udeležba v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma enotnem programu na vstopni ravni ali izpit iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1) in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje (izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni A2). Nov datum začetka uporabe je 1. november 2024 (namesto 27. aprila 2023).
Vlada sprejme strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Strategijo sprejme v šestih mesecih po uveljavitvi te nujne novele Zakona o tujcih.
V postopkih podaljšanja dovoljenja zaradi združitev družine se za vloge, ki so bile vložene do sprejema vladne strategije, uporablja ureditev, ki ne določa niti pogoja znanja jezika niti obveznosti predložitev potrdila o obiskovanju tečaja. Po sprejemu vladne strategije vključevanja tujcev, torej po šestih mesecih in do uveljavitve pogoja izpita (1. november 2024), se uvaja nov pogoj glede podaljševanja dovoljenja za začasno prebivanje za družinske člane. Ti bodo morali ob vlogi za podaljšanje priložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni.
Širi se možnost oprave izpita iz slovenskega jezika na vse izvajalce, ki izvajajo javnoveljavni program izobraževanja Slovenščina kot drugi tuj jezik. Vlada sprejme uredbo, ki bo določala merila za izobraževalni program, na podlagi katerega se bo izvajal obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.
Prednostna obravnava prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje se razširja tudi na prošnje, vložene za zaposlitev pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. S tem bomo tudi v šolstvu omogočili hitrejše zaposlitve v primeru kadrovskih potreb.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, 27. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Višja urna postavka tudi za delo v kmetijstvu
25.03.2023
Bruto urna postavka izvajalca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu od 1. aprila ne bo smela biti nižja od 6,92 evra, je z odredbo, ki je bila včeraj objavljena v uradnem listu, določila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.
S tem bo ta najnižja urna postavka enaka, kot je najnižja bruto urna postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov ter začasno in občasno delo upokojencev. Vse so vezane na minimalno plačo.
To delo se lahko na posameznem kmetijskem gospodarstvu opravlja največ 120 dni v enem letu. Posamezen izvajalec lahko to delo opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni. Lahko ga opravlja pri več naročnikih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisanih omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, kot jih določa zakon o delovnih razmerjih.
Vir: STA, 25. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z novelo Zakona o gospodarskih družbah lajšamo poslovanje podjetij
23.03.2023
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o gospodarskih družbah in ga posredovala v Državni zbor. S predlogom zakona omogočamo enostavnejše ustanavljanje podjetij in podružnic tujih podjetij preko spletnih registrskih postopkov, bolj učinkovito izvedbo čezmejnih operacij ter korporativno upravljanje podjetij. S tem krepimo učinkovitejše poslovno okolje za podjetja.
»Gre za temeljni zakon na področju gospodarstva – tako rekoč gospodarsko ustavo,« je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. »Z novelo zakona delno prenašamo dve evropski direktivi – s tem pa krepimo učinkovitejše poslovno okolje za podjetja, saj določene postopke poenostavljamo, jih prilagajamo dobi digitalizacije in vključujemo nekatere varovalke za primer manjšinskih delničarjev in preprečevanja goljufij.« Glavni cilj predloga zakona je zagotoviti več digitalnih rešitev za podjetja kot enega od predpogojev za zagotavljanje njihove konkurenčnosti in zanesljivosti. Z novelo zakona prenašamo v pravni red Direktivo 2019/1151 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb oziroma tako imenovano »digitalizacijsko direktivo« ter Direktivo 2019/2121 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev oziroma tako imenovano »mobilnostno direktivo«.
Spletno ustanavljanje družb
Postopki ustanavljanja družb po veljavni ureditvi v večini primerov potekajo prek notarjev in točk za podporo poslovnim subjektom Slovenske poslovne točke (SPOT). Predlog zakona bo po novem omogočil spletno ustanavljanje podjetij in vnašanje sprememb podatkov v sodni register v celoti na elektronski način z uporabo spletnih-digitalnih orodij. V ta namen bodo najpozneje do začetka leta 2025 nadgrajena spletna-digitalna orodja sistema SPOT in vzpostavljen videokomunikacijski sistem za neposredno varno videopovezavo strank z notarji. Spletni postopki bodo na voljo tudi čezmejno evropskim državljanom z elektronsko identifikacijo, kar bo doprineslo k bolj povezanemu notranjemu trgu.
Kljub temu, da fizična prisotnost stranke pred pristojnim organom ne bo več nujna, bomo ohranili tudi obstoječe postopke v fizični obliki.
Dostop do informacij na enem mestu
Na portalu SPOT bo na enem mestu zagotovljen dostop do celovitih in brezplačnih informacij o podjetjih, zlasti glede postopkov spletnega ustanavljanja, identifikacije oseb v teh postopkih, pristojbin in pravil v zvezi z imenovanjem v upravni, poslovodni ali nadzorni organ družbe. S tem bomo zagotovili večjo preglednost in zaščito interesov deležnikov – tako domačih kot v čezmejnih poslovnih transakcijah.
Čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve podjetij
Predlog zakona tudi dopolnjuje postopke v zvezi s čezmejnimi združitvami in na novo ureja postopke glede čezmejnih delitev in preoblikovanj podjetij. Pri čezmejnih delitvah bo šlo za razdelitev premoženja prenosne družbe na eno, dve ali več novoustanovljenih družb v različnih državah članicah. Prenosna družba bo lahko po čezmejni delitvi bodisi prenehala bodisi nadaljevala s poslovanjem. V čezmejnih preoblikovanjih pa se bodo lahko pravnoorganizacijske oblike, vpisane v matični državi članici EU, preoblikovale v pravnoorganizacijsko obliko druge države članice. S čezmejnim preoblikovanjem bo družba ohranila lastnost pravne osebe, ob tem pa prenesla sedež, lahko pa tudi poslovodstvo ali dejavnost v drugo državo članico.
Omenjena pravila bodo povečala možnosti za prestrukturiranje podjetij na bolj učinkovit in cenejši način, kar bo omogočilo lažje prilagajanje spreminjajočemu se okolju. Poleg postopkovnih pravil predlagamo tudi ukrepe za zaščito družbenikov, delničarjev, upnikov in delavcev v družbah, ki sodelujejo v čezmejnih operacijah. Pomemben ukrep za zaščito deležnikov je denimo pravica do informacij, ki se zagotavljajo prek priprave in objave načrta čezmejne operacije, poročil poslovodstva in revizorjev.
V skladu s predlogom zakona bodo družbeniki in delničarji, ki nasprotujejo čezmejni operaciji, lahko zahtevali prevzem svojih deležev v zameno za primerno denarno odpravnino. Kadar bodo presodili, da višina denarne odpravnine ni primerna, bodo lahko v posebnem postopku sodne revizije zahtevali dodatno denarno odpravnino. Enako velja za družbenike in delničarje, ki bodo menili, da menjalno razmerje, po katerem se zamenjajo deleži ene družbe za deleže druge družbe, ni ustrezno. Upniki, ki ne bodo zadovoljni z zaščito, ki jo ponuja družba v načrtu čezmejne operacije, bodo lahko na sodišču zahtevali zavarovanje svojih terjatev.
Delavcem se bo z zakonom zagotavljala pravica do obveščenosti in delno tudi pravica do posvetovanja. Dodatno bodo pravice delavcev v primeru čezmejnih operacij urejene v posebnem zakonu, ki bo urejal pravice delavcev do soodločanja.
Elektronske in virtualne skupščine
S predlogom zakona uvajamo tudi pravila za izvedbo elektronskih in virtualnih skupščin podjetij. Ta bodo izboljšala korporativno upravljanje družb, spodbudila delničarje k večji udeležbi na skupščinah in zmanjšala stroške poslovanja. S predlogom zakona predlagamo pogoje in pravila za izvajanje virtualnih skupščin v delniških družbah, a bo možnost sklica elektronske ali virtualne skupščine moral predvidevati statut, pri izvedbi tovrstnih skupščin pa bo izjemnega pomena varno elektronsko komuniciranje. Tudi skupščine družb z omejeno odgovornostjo bodo po predlogu zakona lahko sklicane elektronsko, izvajale pa se bodo lahko tako po telefonu kot tudi prek videoklicev.
Boljše varstvo manjšinskih delničarjev
S predlogom zakona predlaga tudi ukrep, ki bo varoval manjšinske delničarje in družbenike v postopkih sodnega preizkusa menjalnega razmerja ter denarne odpravnine v primerih iztisnitev manjšinskih delničarjev iz družb ali statusnega preoblikovanja. Manjšinski delničarji imajo možnost sodne revizije. Sprožijo lahko postopek sodnega preizkusa primernosti menjalnega razmerja ali denarne odpravnine in v teh primerih mora glavni delničar ali družba založiti predujem za stroške postopka. Ker je v praksi glavni delničar ali družba lahko zavlačeval ali celo zaustavil postopek sodnega preizkusa, predlagamo pravno podlago, ki bo sodišču omogočila izterjavo predujma po uradni dolžnosti. Morebitna pritožba glavnega delničarja ali družbe izvršbe ne bo mogla zadržati.
Izmenjava informacij o veljavnih prepovedih opravljanja funkcije direktorja
Predlog novele zakona pa bo po novem tudi omogočil, da lahko pristojni organi v primeru, ko ima oseba izrečeno prepoved opravljanja funkcije direktorja v drugi državi članici, zavrnejo imenovanje te osebe za opravljanje funkcije direktorja v Sloveniji. Ta določba je vključena z namenom, da se zaščiti vse osebe, ki sodelujejo s podjetji ter se prepreči goljufivo ravnanje ali druge zlorabe. Izmenjava informacij med pristojnimi organi o veljavnih prepovedih opravljanja funkcije direktorja bo potekala prek sistema povezovanja poslovnih registrov - BRIS.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predlog novele Zakona o industrijski lastnini za hitrejše in cenejše postopke
23.03.2023
Vlada je danes sprejela predlog novele Zakona o industrijski lastnini in ga bo po rednem postopku poslala v obravnavo Državnemu zboru. Z novelo zakona želijo nekatere obstoječe postopke poenostaviti in poceniti ter slovensko ureditev še dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno.
Zakon o industrijski lastnini ureja vrste pravic industrijske lastnine (patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka, geografska označba), postopke za podelitev in registracijo teh pravic ter sodno varstvo pravic.
Pocenitev postopka prijave in hitrejša pridobitev informacij
Urad za intelektualno lastnino bo lahko sklenil pogodbe z drugimi uradi in organizacijami za zagotovitev novih informacijskih storitev urada. Urad bi na primer sklenil pogodbo Evropsko patentno organizacijo. S tem bi omogočil prijaviteljem nacionalnih patentnih prijav, da že v nekaj mesecih po vložitvi prijave pridobijo kakovostno informacijo o tem, ali njihov izum izpolnjuje vse pogoje za podelitev patenta.
Če bi urad sklenil ustrezen sporazum, bi lahko nekateri prijavitelji uživali tudi precejšnje finančne olajšave, ki jih omogoča Evropska patentna organizacija. Evropski patentni urad namreč za poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem, kadar je ta vložena preko urada, s katero ima sklenjen sporazum, prijaviteljem prizna finančno olajšavo v višini kar 80 % cene storitve. »To pomeni, da bodo prijavitelji namesto sedanjih 2.336 evrov plačali le 467 evrov – takšna ureditev velja za do 400 nacionalnih patentnih prijav letno,« pravi minister Han. Do take finančne olajšave bi bili po pravilih Evropske patentne organizacije upravičeni naslednji prijavitelji: fizične osebe (vsaka fizična oseba za do pet nacionalnih patentnih prijav letno), univerze in neprofitne raziskovalne ustanove (vsaka do deset nacionalnih patentnih prijav letno) ter mala in srednje velika podjetja.
Dodatnega popusta bi lahko bili deležni tudi prijavitelji nacionalne patentne prijave (za katero bi poizvedbo o stanju tehnike že naredil Evropski patentni urad), kadar bi za isti izum vložili še evropsko patentno prijavo po Evropski patentni konvenciji ali mednarodno patentno prijavo.
Hitrejša in cenejša upravna postopka razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke
Zaradi prenosa določb evropske direktive sta predvidena dva nova upravna postopka za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. Zdaj tečejo ti postopki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, po novem pa bodo potekali tudi pred Uradom za intelektualno lastnino.
»Stranke bodo tako lahko hitreje in z nižjimi stroški dosegle razveljavitev znamke ali ugotovitev ničnosti znamke. Razveljavitev znamke je možna, kadar se, na primer, znamka v zadnjih petih letih ni uporabila v gospodarskem prometu ali če je postala generičen izraz za določeno blago ali storitve, kot na primer superga in kalodont. Znamka pa se ugotovi za nično, če sploh ne bi smela biti registrirana,« pojasnjuje minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Kompleksnejše primere, ki so povezani s kršitvijo pravic iz znamke, bo še naprej reševalo Okrožno sodišče v Ljubljani.
Usklajevanje zakonodaje s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente in Evropsko patentno konvencijo
Predlog zakona je po novem usklajen tudi s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente, ki ga je Slovenija že ratificirala. Enotno sodišče za patente bo reševalo spore v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom in klasičnim evropskim patentom, pri čemer bo imela sodba učinek v vseh državah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju. To bo hitreje in predvidoma ceneje, kot če bi vlagali tožbe v vsaki državi posebej. Enotno sodišče za patente bo začelo delovati 1. junija 2023.
Slovensko sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani) bo še naprej pristojno za spore glede nacionalnih patentov in v prehodnem obdobju tudi za klasične evropske patente, če se bodo njihovi imetniki odločili za izključitev pristojnosti Enotnega sodišča za patente. Zato je pomembno, da določamo pravice, ki jih daje patent, in omejitve teh pravic enako, kot so določene s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente.
»Iz istih razlogov smo predlagali uskladitev zakona z nekaterimi določbami Evropske patentne konvencije, predvsem glede pogojev za podelitev patenta. S tem bomo zagotovili enotno razlago teh pogojev in povečali pravno varnost,« še dodaja minister Han.
Druge spremembe
Predlog zakona še določa, da bo Urad za intelektualno lastnino po uradni dolžnosti razglasil za ničnega evropski patent, vpisan v nacionalni register, kadar je evropski patent razveljavljen pri Evropskem patentnem uradu. Tako zagotavljamo večjo pravno varnost.
Novela omogoča tudi, da imetnik evropskega patenta, pri katerem Evropski patentni urad iz formalnih razlogov ni registriral enotnega učinka, kljub temu pri Uradu za intelektualno lastnino vpiše evropski patent v register patentov, ki bo učinkoval kot nacionalni patent.
Novela omogoča dodatne načine, s katerimi bi imetnik nacionalnega patenta lažje ohranil veljavnost patenta po desetem letu trajanja. Novela uvaja še nekaj drugih sprememb, med drugim skrajšuje objektivni rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi in uvaja enotno tarifo zastopnikov.
Predlog novele je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino. S tokratno novelo se prenašajo določbe Direktive (EU) 2015/2436 z dne 16. decembra 2015 o približevanju držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, ki z zadnjo novelo zakona v letu 2020 še niso bile prenesene. Rok za prenos teh določb direktive je potekel 14. januarja 2023.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 23. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Nova višina vrednotnic za osebno dopolnilno delo
20.03.2023
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 32/23 z dne 17. marec 2023 je bila objavljena nova Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo. Nova višina vrednotnice s 1. aprilom znaša 11,79 evra.
Na podlagi uskladitve višine prispevkov za osebno dopolnilno delo in na podlagi odredbe, ki začne veljati 1. aprila 2023, znaša nova višina vrednotnice 11,79 evra. Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo znaša na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 9,17 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,62 evra.
Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo se usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za delo, najpozneje do 1. aprila v koledarskem letu.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 20. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov
17.03.2023
25. marca začne veljati nov Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov, ki določa podrobnejšo vsebino, obliko in način izdelave projektne in druge dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte ter vsebino obrazcev v postopkih pridobivanja projektnih in drugih pogojev, mnenj, gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj, prijav začetka gradnje in legalizacij objektov.
Novela Zakona o tujcih omogoča hitrejšo izdajo dovoljenj za prebivanje
13.03.2023
Novela Zakona o tujcih bo po novem omogočala odpravo administrativnih ovir ter hitrejše vodenje postopkov izdaje vročanja dovoljenj za prebivanje, kot tudi potrdil o prijavi.
Pomembne novosti so:
- Vročanje izkaznic za podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti;
- Olajšanje pri postopkih zamenjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo;
- Zamenjave bodo mogoče na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje;
- Oddani prstni odtisi v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje-ti se bodo uporabili tudi pri postopku podaljšanja;
- Po uradni dolžnosti se odpravlja obveznost periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje;
- Zahteva po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi, bo odpravljena;
- V primeru statusa začasne zaščite bo tujec lahko v osmih dneh po prenehanju začasne zaščite zaprosil za dovoljenje za začasno prebivanje za katerikoli namen-delo, študij…
- Uvaja se tudi dostop do brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.
Novela pa ne spreminja:
- Pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine ter
- Pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
Vir:
Ministrstvo za notranje zadeve, 10. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Novi podzakonski predpisi s področja preprečevanja pranja denarja
10.03.2023
Izdani so bili novi podzakonski predpisi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v februarju 2023
10.03.2023
V Uradnem listu št. 30/2023 je bil objavljen Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v februarju 2023.
Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 6/23) za obdobje od 1. februarja 2023 do 28. februarja 2023 znaša 360,73 eura na 1000 litrov.
Vir: Uradni list RS, 10. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Nove višine vajeniških nagrad
07.03.2023
V Uradnem listu RS, št. 28/2023 z dne 3. 3. 2023 so objavljene nove višine vajeniških nagrad.
Vajeniške nagrade po Zakonu o vajeništvu (ZVaj) od 1. marca 2023 dalje znašajo:
– za 1. letnik 291,48 evrov,
– za 2. letnik 349,78 evrov,
– za 3. letnik 466,37 evrov.
Vir: Uradni list RS, št. 28/2023, 3. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada v spremembo uredbe o trošarinah za energente in električno energijo
27.02.2023
Vlada je na dopisni seji sprejela spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo, s katero spreminja trošarino na plinsko olje za pogon (dizel) in plinsko olje za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje - KOEL).
Višino trošarine na omenjena energenta je vlada prilagodila tako, da se bo končna maloprodajna cena plinskega olja za ogrevanje (KOEL) nekoliko znižala, končna maloprodajna cena plinskega olja za pogon (dizel) pa se za potrošnike ne bo spremenila. Trošarina na plinsko olje za ogrevanje (KOEL) se spreminja z 0,116 evra na liter na 0,12190 evra na liter, trošarina na plinsko olje za pogon (dizel) pa z 0,386 evra na liter na 0,40633 evra na liter.
Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in višino trošarin prilagaja tako, da ohranja dostopnost maloprodajnih cen, hkrati pa si v luči javno finančne vzdržnosti prizadeva za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun. Pri slednjem je namreč pomembno, da se na srednji rok in postopno, brez da bi to čutili potrošniki, ponovno uvede okoljske dajatve na fosilna goriva, ki predstavljajo namenski vir za zelene investicije.
Vir: Ministrstvo za finance, 27. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v januarju 2023
24.02.2023
V Uradnem listu št. 23/2023 je bil objavljen Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v januarju 2023.
Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 6/23) za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. januarja 2023 znaša 330,93 eura na 1000 litrov.
Vir: Uradni list RS, 22. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Veljati je začel Zakon o zaščiti prijaviteljev – »žvižgačev«
23.02.2023
Z 22. februarjem je začel veljati novi Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju.
Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23) prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, hkrati pa določa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Te so določene v prvem delu zakona in obsegajo tudi rok za vzpostavitev prijavnih poti:
- do 23. maja 2023 za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi, ter
- do 17. decembra 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih.
Gre za preko 2500 zavezancev, ki morajo do zgoraj omenjenega roka v skladu z zakonom vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije. Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja.
Za olajšanje implementacije zakona je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo vzorce različnih dokumentov (na primer vzorec notranjega akta), ki so skupaj s splošne informacijami dostopni na povezavi Gradivo.
Vir: OZS in Ministrstvo za pravosodje, 22. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Obravnava čezmejnih delovnih migrantov v Zakonu o dohodnini skladna z ustavo
16.02.2023
Ustavno sodišče je v začetku februarja letos odločilo o zahtevi skupine poslank in poslancev za ustavno presojo delov Zakona o dohodnini, ki urejajo davčno obravnavo čezmejnih delovnih migrantov. Ustavno sodišče je odločilo, da ta ureditev ni v neskladju z ustavo, in tako zavrnilo navedbe predlagateljev.
Predlagatelji so zahtevali ustavno presojo delov 44. in 45. člena Zakona o dohodnini. Zatrjevali so, da so čezmejni delovni migranti in delavci, ki delajo v Sloveniji, neenako davčno obravnavani v primeru priznavanja stroškov v zvezi z delom, dodatkov za delo, regresa za letni dopust in jubilejne nagrade.
A ustavno sodišče je zaključilo, da predlagatelji niso izkazali neenake obravnave in da je v omenjenih primerih davčna obravnava čezmejnih delovnih migrantov primerljiva delavcem v Sloveniji. Njihovi davčni položaji so torej v bistvenem enaki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Dnevno nadomestilo za bolniško odsotnost samozaposlenih v kulturi se bo povečalo za 50 odstotkov
16.02.2023
Vlada je na redni seji izdala uredbo, ki določa višino nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2023.
Vlada ob začetku leta vsakokrat z novo uredbo določi višino nadomestila za tekoče leto. Na predlog Ministrstva za kulturo je dnevno nadomestilo v letu 2023 določeno v višini 37 evrov. Gre za 50 odstotno zvišanje višine lanskoletnega dnevnega nadomestila, ki je znašal 25 evrov.
Pravna podlaga za sprejetje Uredbe o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2023 je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). ZUJIK v četrtem odstavku 82.a člena, ki je namenjen spodbudam za samozaposlovanje, predvideva nadomestilo, ki ga samozaposleni v kulturi prejme v primeru bolezni.
S povišanjem nadomestila se bo prekinila večletna praksa, v skladu s katero so bili samozaposleni v kulturi ob najbolj trdovratnih boleznih prepuščeni prenizkim nadomestilom, ki so jih uvrščali globoko pod prag revščine. Za dvig nadomestila se je zato vrsto let prizadevala tudi strokovna javnost. Gre za prvega izmed nizov prihajajočih ukrepov za ureditev statusa samozaposlenih.
Številne domače in mednarodne raziskave kažejo, da se je kriza v obdobju pandemije v sektorju kulture le še poglobila. Po podatkih iz ankete Statističnega urada Republike Slovenije o delovni sili se je število delovno aktivnih v skupini kulturne in razvedrilne dejavnosti med letoma 2019 in 2021 zmanjšalo. Najprej z 9900 na 7400 oseb, kasneje na 6700 oseb. Z drugimi besedami, leta 2021 je bilo 3200 manj delovno aktivnih kot leta 2019, torej za 32 odstotkov manj.
Poleg tega statistika samozaposlenih kaže, da samozaposleni v kulturi večinoma ne dosegajo minimalnih prihodkov. Zadnji registrski podatki za leto 2015 kažejo, da je bilo brez dohodkov 4,6 odstotka samozaposlenih v kulturi, 41,3 odstotka samozaposlenih pa s svojimi mesečnimi prihodki niso presegli minimalne plače.
Cilj vlade je, da v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pravice, povezane z zdravjem samozaposlenih, celostno uredi v okviru reforme statusa samozaposlenih v kulturi.
Vir: Ministrstvo za kulturo, 16. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah PZDDV-1
15.02.2023
FURS obvešča, da je bil dne 10. 2. 2023 v uradnem listu RS št. 17/23 objavljen Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik.
Več o spremembah in dopolnitvah Pravilnika je dostopno na naslednji povezavi.
Spremembe začnejo veljati 11. 2. 2023.
Vir: FURS, 14. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zakon o spremembi in dopolnitvah zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK-A)
10.02.2023
6. februarja 2023 je bil v Uradnem listu RS (št. 15/2023) objavljen Zakon o spremembi in dopolnitvah > zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK-A).
Spremembe so začnele veljati s 7. 2. 2023 in se nanašajo na:
- Jasno določitev razmejitve med upravičenci po ZPGOPEK ter upravičenci po Uredbi o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja (UL RS, št. 167/2022 z dne 30.12.2022). Upravičenec po zakonu ne more prejeti pomoči za gospodarstvo za električno energijo, če spada med odjemalce, kot jih določa podzakonski akt, ki določa ceno električne energije za mikro, mala in srednje velika podjetja, za obdobje veljavnosti tega podzakonskega akta. Operaterji morajo posredovati seznam odjemalcev pristojnemu organu in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Seznam odjemalcev vsebuje navedbo firme in matične številke odjemalca.
- Rok za posredovanje seznama odjemalcev iz predhodne alineje je vključno 10. februar 2023.
- Opredelitev pomoči za upravičence po uredbi, ki postanejo upravičeni za pomoč po zakonu po prenehanju uredbe. Predvideno je, da se za te upravičence prvo izplačilo za električno energijo izvede do 30. v mesecu, v katerem postane upravičen tudi do pomoči za električno energijo.
- Znižanje skupnega zneska pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev na 650 mio v primeru, če bo skupni znesek pomoči iz vseh vlog presegal 650 mio.
- Za podjetja, ki koristijo pomoč preko uredbe, ne veljata začasna ukrepa delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa ter delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Vir
: Gospodarska zbornica Slovenije, Regionalna zbornica Gorenjska, 9. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Potrjena izredna začasna podpora kmetom ter malim in srednjim podjetjem zaradi ruske invazije na Ukrajino
10.02.2023
Vlada je na 66. dopisni seji izdala Uredbo o izvajanju ukrepa izredna začasna podpora kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem (MSP).
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju ukrepa izredna začasna podpora kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki opravljajo dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov in jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel.
V okviru novega ukrepa se zagotavlja pavšalna pomoč, s katero se nadomesti pokritje dela dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi zvišanja cen pridelave in niso bili pokriti z drugimi pomočmi v sektorjih sadja, vrtnarstva in prašičjega mesa. Ukrep določa tudi podporo začetim naložbam zaradi zvišanja cen gradbenega materiala v primerjavi s cenami ob vložitvi vloge na javni razpis ter višje stroške izvedbe naložbe, ker niso imeli možnosti uveljavljanja tega povišanja s spremembo najvišjih priznanih vrednosti v katalogu stroškov.
Ruska invazija na Ukrajino je za slovensko kmetijstvo in živilskopredelovalno panogo povzročila zvišanje vhodnih cen, zlasti za energijo, gnojila in živalsko krmo. Najbolj so prizadeti sektorji sadja vrtnarstva in prašičjega mesa. Posledica ruske invazije za kmete in živilskopredelovalno panogo je tudi zvišanje cen gradbenega materiala pri že začetih naložbah.
Sredstva za izredno začasno podporo v višini 12 milijonov evrov se bodo zagotovila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 10. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Uredba o dejavnostih neznatnega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma
09.02.2023
Vlada Republike Slovenije je 2. februarja 2023 izdala Uredbo o dejavnostih neznatnega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma.
Spremembe pri postopku najave pošiljke za izvoz
02.02.2023
Dne 27. januarja 2023 je bil v Uradnem listu RS št. 11/2023 objavljen Pravilnik o pripravi veterinarskih spričeval za izvoz in postopku najave pošiljk. Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi, torej 11. februarja 2023.
Spremembe pri postopku najave pošiljke za izvoz
V prilogi Pravilnika je objavljena predloga obrazca Najava odpreme pošiljke za izvoz, s katerim izvoznik poda predhodno najavo na Območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z namenom izdaje veterinarskega spričevala za izvoz.
V skladu z novo zakonodajo vse izvoznike živali oziroma proizvodov živalskega izvora obveščamo, da morajo za nemoten potek izvoznega postopka od 11. februarja 2023 dalje uporabljati novo predlogo obrazca za najavo odpreme pošiljke za izvoz.
Izpolnjen obrazec naj vsaj tri dni pred odpremo pošiljke pošljejo na Območni urad UVHVVR za namen izdaje veterinarskega spričevala za izvoz.
Dodatne informacije glede postopka priprave novih veterinarskih spričeval za izvoz in najave pošiljk pred izvozom so objavljene na spletni strani UVHVVR.
Vir: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sprejeta novela Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize
31.01.2023
DZ je včeraj, 30. januarja sprejel novelo > Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize (ZPGOPEK), po kateri do pomoči ne bodo več upravičeni subjekti, ki imajo regulirane cene elektrike.
Novela določa, da subvencij za stroške energije v letošnjem letu ter za shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ne bodo več upravičena podjetja, za katera velja regulirana cena elektrike. To je vlada določila s 30. decembra lani sprejeto uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, po kateri imajo ti subjekti ceno regulirano do 30. junija letos.
Zakon sicer upravičencem omogoča subvencije zaradi visokih cen elektrike, plina in pare, subvencije za skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Pri subvencijah zaradi visokih cen energentov je predvideno subvencioniranje dela upravičenih stroškov - ti so določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri čemer se pri nekaterih vrstah pomoči upoštevalo 70 odstotkov porabe iz leta 2021. Vloge morajo upravičeni gospodarski subjekti podati prek spletne aplikacije javne agencije Spirit do 28. februarja do 12. ure.
Na voljo so enostavna pomoč (subvencija 50 odstotkov delež upravičenih stroškov, največ dva milijona evrov) ter štiri vrste posebne pomoči: osnovna posebna pomoč (50 odstotkov, do štiri milijone evrov), pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost (40 odstotkov, do 100 milijonov evrov, pogoj padec EBITDA za vsaj 10 odstotkov), pomoč za energetsko intenzivna podjetja (65 odstotkov, do 50 milijonov evrov) in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja (80 odstotkov, do 150 milijonov evrov). Pri zadnjih dveh je tudi pogoj, da je podjetju EBITDA v letu 2023 brez pomoči upadel za 40 odstotkov in da EBITDA v letu 2023 vključno s pomočjo ne bo presegal 70 odstotkov EBITDA iz leta 2021.
Vir: ZRS, 30. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo
31.01.2023
Vlada Republike Slovenije je 26.1.2023 izdala Uredbo o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 28.1.2023.
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 30. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sprejeta novela interventnega zakona vrednega 1 milijardo evrov
27.01.2023
Državni zbor je sprejel novelo Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki gospodarstvu obeta 1 milijardo evrov pomoči. Novela vsebinsko ne spreminja načina, na katerega bo država pomagala podjetjem pri premagovanju posledic energetske krize, določa pa, da upravičenci, ki imajo regulirano ceno električne energije, ne morejo prejeti hkrati še pomoči za gospodarstvo za obdobje regulacije.
Državni zbor je sprejel novelo Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki gospodarstvu obeta 1 milijardo evrov pomoči. Novela vsebinsko ne spreminja načina, na katerega bo država pomagala podjetjem pri premagovanju posledic energetske krize, določa pa, da upravičenci, ki imajo regulirano ceno električne energije, ne morejo prejeti hkrati še pomoči za gospodarstvo za obdobje regulacije.
Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki je bil objavljen 27. decembra 2022, je določil tri sklope pomoči: subvencije za pomoč gospodarstvu, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada in SID banke za izboljšanje likvidnosti podjetij.
V okviru ukrepa pomoči gospodarstvu bo država subvencionirala plačilo povišanja cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, in sicer v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov ter nad 1,5-kratnikom dviga cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.
Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Delavci bodo upravičeni do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih, nadomestilo plače in samo plačilo za delo pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače. Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 odstotkom delavcem ne more zagotoviti 90 odstotkov dela.
Ker je Vlada RS 30. decembra 2022 izdala Uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki vpliva na zakon, saj regulira cene za mikro, mala in srednje velika podjetja, je ministrstvo pripravilo zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Po noveli zakona upravičenec, ki ima regulirano ceno električne energije, ne more prejeti še pomoči za gospodarstvo za obdobje regulacije (to je trenutno do 30. junija 2023), niti ni upravičen do pomoči za skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Do pomoči pa so še vedno upravičena mikro, mala in srednje velika podjetja, ki koristijo zemeljski plin in tehnološko paro.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 27. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Od danes bolj pregledno označevanje cen blaga tudi na znižanjih
26.01.2023
Danes se začne uporabljati novi Zakon o varstvu potrošnikov ter Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga.
26. januarja 2023 se začne uporabljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, o katerem smo že obširneje poročali v novici. Novi zakon v slovenski pravni red prenaša rešitve evropskih direktiv, ki izenačujejo pravila med državami članicami EU. Spremembe se nanašajo predvsem na pravice in obveznosti potrošnikov v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, prodajno pogodbo, pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Prav tako 26. januarja pa se začne uporabljati tudi nov Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga. Pravilnik vsebuje dodatna pojasnila glede obveznosti podjetij ob znižanju cen blaga v okviru oglaševanja in označevanja na prodajnem mestu. Ob objavi znižanja cen blaga morajo tako podjetja po novem pri ponujanju blaga potrošnikom navajati znižano ceno in prejšnjo ceno za blago, in sicer najnižjo ceno, ki so jo uporabljala v zadnjih 30 dneh na tem prodajnem mestu.
S tem se zagotavlja visoko varstvo potrošnikov, saj bodo potrošniki dobili vse potrebne in nezavajajoče informacije o cenah blaga na znižanju. Nove določbe povečujejo preglednost in omogočajo, da bodo lahko potrošniki blago ustrezno ovrednotili, primerjali cene blaga ter tako sprejemali bolj informirane odločitve.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 26. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Višja urna postavka za delo dijakov in študentov v letu 2023
25.01.2023
Nova minimalna bruto urna postavka od 21. januarja 2023 dalje.
Dne 20. januarja 2023 je bil v Uradnem listu (št. 7/2023) objavljen nov znesek najnižje urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 6,92 evra.
Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Ob spremembi minimalne plače minister, pristojen za delo, določi nov znesek minimalne bruto urne postavke.
Minister, pristojen za delo, je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, znaša 1203,36 eura.
Na tej podlagi je minister za delo določil novo minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov, in sicer v višini 6,92 evra. Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del je začel veljati naslednji dan po objavi Odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del v Uradnem listu Republike Slovenije.
Avtor: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 25. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada spremenila uredbo o trošarinah za energente in električno energijo
16.01.2023
Vlada je sprejela spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo, s katero spreminja trošarino za plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje.
Višino trošarine na plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje je vlada prilagodila tako, da se končni maloprodajni ceni obeh goriv za potrošnike ne bosta spremenili. Trošarina na plinsko olje za pogon se z 0,3300 evra na liter spreminja na 0,33207 evra na liter, za plinsko olje za ogrevanje pa z 0,07875 evra na liter na 0,09144 evra na liter.
Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in višino trošarin prilagaja tako, da ohranja dostopnost maloprodajnih cen, hkrati pa si v luči javno finančne vzdržnosti prizadeva za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun. Pri slednjem je namreč pomembno, da se na srednji rok in postopno, brez da bi to čutili potrošniki, ponovno uvede okoljske dajatve na fosilna goriva, ki predstavljajo namenski vir za zelene investicije.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 16. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada sprejela spremembe Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize
12.01.2023
Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Namen je spremeniti in dopolniti obstoječi Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), saj je bila 30. decembra 2022 sprejeta Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja (Uradnem listu RS, št. 167/2022 z dne 30.12.2022). S slednjo je vlada regulirala cene električne energije za mikro, mala in srednje velika podjetja do 30. junija 2023. Zaradi omenjene uredbe je potrebno prilagoditi ZPGOPEK, in sicer da ta ista mikro, mala in srednje velika, ki imajo regulirano ceno električne energije, niso hkrati upravičena tudi do pomoči za gospodarstvo za električno energijo po ZPGOPEK za čas trajanja regulacije. Sprememba vpliva tudi na izvajanje ukrepov za ohranitev delovnih mest, saj so pogoji za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo vezani na pogoje pri pomoči za gospodarstvo. Mikro, malo in srednje veliko podjetje, ki ima regulirano ceno elektrike in zato ni upravičeno do pomoči za gospodarstvo za prve pol leta, ne more koristiti ukrepov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za ohranjanje delovnih mest.
Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki poleg električne energije uporabljajo morda tudi zemeljski plin ali tehnološko paro, so nespremenjeno upravičena do pomoči za gospodarstvo za ta dva energenta skladno s pogoji v veljavnem zakonu kot tudi do drugih ukrepov v zakonu.
Predlog zakona bo obravnavan po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive posledice dviga cen energentov za delovanje države, posebej na področju gospodarstva.
Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 12 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada določila cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja
02.01.2023
Vlada je na dopisni seji 31. decembra 2022 sprejela Uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki so končni odjemalci, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo in začasno določila najvišje drobnoprodajne cene zanje.
Z uredbo vlada začasno in pod posebnimi pogoji, od 1. januarja 2023 in do 30. junija 2023, z javno intervencijo določa cene za dobavo električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki so nižje od stroškovnih cen.
Ureditev je v skladu z 12. in 13. členom Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L št. 261 z dne 7. 10. 2022, str. 1). Uredba 2022/1854/EU v 13. členu določa začasno možnost določanja cen električne energije pod stroškovno ceno.
Določeno je, da lahko z odstopanjem od pravil Unije o javnem posredovanju pri določanju cen države članice pri uporabi javnega posredovanja za dobavo električne energije izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškovne cene, če so izpolnjeni nekateri pogoji, med katerimi izpostavljamo pogoj, da ukrep zajema omejen obseg porabe in ohranja spodbudo za zmanjšanje odjema.
Električna energija se obračunava po višji in nižji dnevni tarifni postavki, v redkih primerih tudi po enotni tarifni postavki. Zato ta člen določa vse tri cene, razmerja med njimi pa so enaka povprečnemu razmerju trenutnih tržnih cen. Najvišja drobnoprodajna cena za količino električne energije te uredbe znaša:
- za višjo dnevno tarifno postavko 0,21700 EUR/kWh,
- za nižjo dnevno tarifno postavko 0,15550 EUR/kW
- za enotno tarifno postavko 0,19500 EUR/kWh.
Ob tem je določeno, da te cene veljajo le za omejeno količino električne energije (za 90 % pretekle porabe), s čimer so odjemalci spodbujeni k varčevanju, saj je dobavitelj končnemu odjemalcu za električno energijo, ki presega to količino dolžan ponuditi po tržni ceni.
Uredba začne veljati 1. januarja 2023 in velja do 30. junija 2023.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo, 31. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Začel je veljati zakon, ki prinaša subvencije za energente v 2023
29.12.2022
V Uradnem listu RS, št. 163 z dne, 27. decembra 2022 je bil objavljen Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), ki prinaša subvencije za visoke cene električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023, poleg tega uvaja ukrepa subvencioniranega skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.
Za izvajanje subvencij za področje energentov je pristojna agencija SPIRIT. Vprašanja sprejemajo na e-naslov: energenti2023@spiritslovenia.si. Na posamezna vprašanja ne bodo odgovarjali s povratnim elektronskim sporočilom, ampak jih bodo uvrščali v rubriko Odgovori na vprašanja.
Na vprašanja glede ukrepov za ohranitev delovnih mest pa se bo treba obrniti na zavod za zaposlovanje, ki bo zadolžen za izvajanje tega dela zakona.
Zakon je začel veljati 28. decembra 2022, ukrepi pa se bodo izvajali od 1. januarja 2023 naprej.
Vir: FinD-INFO, 29. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Od 1. 1. 2023 neposredna ugodnost ob nakupu goriva za kmetijstvo
12.12.2022
FURS sporoča, da se od 1. januarja s spremembo 94. člena Zakona o trošarinah (ZTro-1) določa trošarina za gorivo za kmetijstvo v višini trošarine za plinsko olje, kot gorivo za ogrevanje.
S spremembo 94. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju: ZTro-1) se nadomesti uveljavljanje pravice do vračila plačane trošarine za gorivo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije s predložitvijo zahtevka za vračilo trošarine, ki se praviloma vlaga za preteklo koledarsko leto – torej z zamikom, s pravico do nakupa označenega plinskega olja s takojšnjim znižanjem trošarine za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev (v nadaljevanju: gorivo za kmetijstvo). Od 1. januarja 2023 se torej določa trošarina za gorivo za kmetijstvo v višini trošarine za plinsko olje, kot gorivo za ogrevanje.
S prehodno določbo novele ZTro-1C se omogoča upravičencem za energente, porabljene za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v letu 2022, še uveljavljanje pravice do vračila trošarine z vložitvijo zahtevka za vračilo trošarine, tako kot za pretekla leta.
Več v dokumetih:
- Od 1. 1. 2023 neposredna ugodnost ob nakupu goriva za kmetijstvo
- Vprašanja in odgovori - neposredna ugodnost ob nakupu goriva za kmetijstvo
Vir: FURS, 9. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Državni zbor potrdil Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije
12.12.2022
Zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva in negotovih razmer za poslovanje gospodarstva, ki so posledica vpliva visokih cen energentov, je bilo potrebno sprejeti nov zakon, v katerem so med drugim opredeljeni nujni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, kontrola cen in pobiranje prispevkov od morebitnih presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije.
