Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novi modeli vrednotenja se začnejo uporabljati po osmih dneh od objave Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin. Z dnem uveljavitve uredbe bo tako Geodetska uprava vsem nepremičninam v evidenci vrednotenja pripisala posodobljene posplošene vrednosti nepremičnin. O teh vrednostih bodo lastniki nepremičnin obveščeni z zbirnim pisnim potrdilom, ki ga bodo prejeli po pošti.

Podatki o tržnih vrednostih nepremičnin bodo javno dostopni in bodo predstavljali pomemben podatek tako za poslovne kot tudi za zasebne namene.

Vir: FinD-INFO, 6. 5. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z enim od amandmajem dopolnjujemo obveznost delodajalca, da k vlogi za uveljavljanje delanega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, priloži tudi pisno izjavo, da z delavcem, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, ni v delovnem razmerju manj kot tri mesece in pisno izjavo, da z delavcem, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, v zadnjih treh mesecih pri delodajalcu ni bil zaposlen za krajši delovni čas od polnega. V primeru predložitve neresnične izjave mora delodajalec vrniti prejeta sredstva na podlagi 18. člena predloga zakona.

Nekateri drugi amandmaji sledijo pripombam Zakonodajno pravne službe Državnega zbora.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 6. 5. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

S predlogi amandmajev se, med drugim - zaradi ohranjanja učinkovitosti in strokovnosti - opušča ukinitev izključne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, ter podaljšuje rok za vložitev tožbe z enega na štiri mesece (namesto prvotno predlaganih šest).

Vir: Ministrstvo za pravosodje, 29. 4. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na predlog Ministrstva za solidarno prihodnost se v uredbi opredeli delovno mesto člana uprave Stanovanjskega sklada Republike Slovenije ter se za to delovno mesto določi 52. plačni razred. Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

Poleg tega vlada nalaga Ministrstvu za javno upravo, da prouči ustreznost drugega člena uredbe in pripravi morebitne spremembe uredbe do 30. septembra 2025.

Vir: Ministrstvo za javno upravo, 29. 4. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe obstoječega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji so potrebne predvsem zaradi prilagoditev sistema staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez Republike Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem. Temeljna cilja predlaganih sprememb sta pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema in večje preglednosti ter razumljivosti posameznih parametrov (in celotnega pokojninskega sistema) se bo povečalo tudi zaupanje v sistem. Cilj predlaganih sprememb na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je zvišanje števila vključenih v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga za svoje zaposlene oblikuje delodajalec. Dogovorjene spremembe ne bodo uvedene na hitro, temveč bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju, kar bo omogočilo prilagoditev načrtov posameznikov in prilagoditev dela pri izvajalcih sistemov, ter preprečilo nenadne spremembe v dinamiki upokojevanja.

Vir: Vlada Republike Slovenije, 24.4.2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nove spremembe in dopolnitve zakona (novela ZEPDSV-B) so posledica pobud delodajalskih organizacij od uveljavitve ZEPDSV-A dalje in se nanašajo zlasti na jasnejšo določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, administrativno razbremenitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa, ter jasnejšo določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa. V okviru za ta namen ustanovljene pogajalske delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta pa so jih dogovorili socialni partnerji.

ZEPDSV-B tako dodatno redefinira osebe, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, na način, da se jasneje določa krog oseb, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katere vodenje evidenc ni utemeljeno (izločitev oseb, ki delo opravljajo pretežno s sredstvi delodajalca). Uvaja se tudi izrecna ureditev, da evidence o izrabi delovnega časa ni treba voditi za poslovodne osebe (ki delo opravljajo na katerikoli pravni podlagi – civilno ali delovno razmerje).

Črta se vpis podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom. Dodatno se z vidika nepotrebne administrativne obremenitve delodajalca naslavlja nepotrebna pogostost vnosa v evidenco tistih podatkov, ki že obstajajo na podlagi drugih podatkov v evidenci in predpisanih dokazil pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da se podatek o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela in tekoči seštevek ur v referenčnem obdobju lahko vpisujeta v evidenco enkrat mesečno.

Z vidika jasnosti se izrecno določa, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani ali na sedežu ali na kraju opravljanja dela, glede obveščanja delavca o vsebini evidence pa se dopolnjuje način obveščanja, in sicer je možno delavca obveščati tudi na elektronski naslov, katerega uporabo delodajalec in delavec dogovorita (npr. zasebni elektronski naslov delavca).

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Glavnimi poudarki sprememb v predlogu zakona:

I. Upokojitvena starost: se od leta 2028 postopno (po 3 mesece v koledarskem letu) podaljšuje in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot sedaj:

• za osebe s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let;
• za osebe z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let starosti.

OSEBAM, ki so začele delati pred 20. letom, se pogoj starosti lahko zniža, in sicer za čas, ki je enak trajanju obveznega zavarovanja do dopolnjenega 20. leta starosti.

STARŠ (najpogosteje mama, razen če je oče dlje koristil starševsko nadomestilo) bo lahko izbiral, ali bo zaradi otrok:

• za štiri in 48 mesecev za pet otrok ali več); ali pa
• pridobil dodatne odmerne odstotke (minimalno 1,6 % za 1 otroka, in maksimalno 4,8 %).

za SLUŽENJE OBVEZNEGA VOJAŠKEGA ROKA bodo osebe lahko izbirale:

• ali znižanje starostne meje za 2/3 dejanskega trajanja služenja;
• ali pridobitev dodatnega odmernega odstotka (0,8 % za služenje 5 do 9 mesecev; 1,2 % za 9 do 12 mesecev, 1,6 % za 12 do 15 mesecev in 2 % za več kot 15 mesecev).

II. Obdobje za izračun pokojninske osnove (t. i. referenčno obdobje): se od leta 2028 postopno (vsako leto za 2 leti) podaljšuje tako, da bo od leta 2035 vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bo mogoče do 5 (pet) najmanj ugodnih let izločiti.

III. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se s sedanjih 63,5 % od leta 2028 naprej postopno (dodatnih 1,38 % leta 2028, 1,42 % leta 2029, 1,45 % leta 2030 …) zvišuje, in bo od leta 2035 znašal 70 %. Za 15 let dobe bo leta 2028 odmerni odstotek 30 %.

IV. Usklajevanje pokojnin (t. i. indeksacija) - dosedanja formula, v zapisu 60 % - 40 % (upoštevno razmerje: 60 % gibanja rasti plač - 40 % gibanja inflacije), se spreminja v smer večjega upoštevanja gibanja inflacije, s tem da bo prvih pet let (1. 1. 2026 - 31. 12. 2030) formula določena v razmerju 50 % – 50 %, od leta 2031 dalje pa bo bolj upoštevana rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač, s končnim razmerjem v formuli 20 % gibanja rasti plač – 80 % gibanja inflacije, v letu 2040.

V. S 1. 1. 2026 je predviden tudi dvig odmere vdovskih pokojnin (s 70 % na 80 % osnove do leta 2028 (v letu 2026 bo 75 %), družinskih pokojnin (s 70 % na 80 % za enega družinskega člana; z 80 % na 90 % za dva družinska člana; z 90 % na 100 % za 3 ali več družinske člane) in invalidskih pokojnin (najnižji znesek bo v višini 50 % najnižje pokojninske osnove (sedaj v 2025 je 40 %).

VI. Ohranitev višine prispevnih stopenj: nespremenjeni ostajata višini prispevnih stopenj, za delojemalca 15,5 % in delodajalca 8,85 %, skupaj torej 24,35 %. Ta aksiom je bil za delodajalce ključen v smeri zagotavljanja konkurenčne zmožnosti in obvladovanja nadaljnjih obremenitev iz naslova stroškov dela.

VII. Ureditev drugega stebra - tj. prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja - se sicer ne spreminja v smer obvezne avtomatične vključitve vseh zaposlenih v pokojninsko shemo. Dodatna poteza, ki se uvaja pa je, da bi se za delodajalce uvedla obveznost, v roku enega leta od sprejetja zakona, oblikovati pokojninski načrt z upravljavcem pokojninskega sklada IN o tem obvestiti pri sebi zaposlene delavce; delavec in delodajalec se dogovorita še o načinu soprispevanja k vplačilom - lahko, da v celoti to prevzame zaposleni, lahko pa si delita to med seboj. S tem se ne vzpostavlja mehanizma avtomatične vključitve kar vsepovprek, temveč ostaja na koncu voljnost vključitve na ravni samih zaposlenih.

VIII. Položaj S. P.-jev:

Zavarovalne osnove za s. p.-je ostajajo nespremenjene. Še vedno bo spodnji prag v višini 60 % povprečne plače in ne 90 %, kot je bil prvotni predlog vlade.

Za ostale s. p.-je bo še vedno zavarovalno osnovo predstavljal dobiček iz preteklega leta znižan za 25 % in ne dobiček znižan za 14 %, kar je bil predlog vlade.

Še vedno bo pri vplačilih s. p.-jev veljala kapica v višini 3,5-kratnika povprečne plače, prvoten predlog vlade pa je bila odprava kapice.

Ohranja se tudi status popoldanskih s. p.-jev, ki bodo plačevali zgolj pavšalne prispevke in ne celotnih iz naslova dejavnosti, kot je bil prvoten predlog vlade.

IX. Za sedanje upokojence se predvidena tudi t. i. božičnica, in sicer z izplačilom že v novembru 2025 (vsem se bo izplačalo po 150 €, v nadaljnjih letih pa vsako leto po 20 € več do leta 2030, ko bo dodatek znašal 250 €).

Vsem upokojencem se kot stalna pravica, določa letni dodatek z izplačilom v mesecu juniju tekočega leta, pri čemer je njegova višina odvisna od višine same starostne pokojnine.

Pri prejemnikih najnižjih pokojnin, ki so bili upravičeni do t. i. varstvenega dodatka, je v predlogu zakona dodano tudi določilo, po katerem se za dodelitev varstvenega dodatka ne bo več preverjalo možnosti preživljanja odraslih otrok, prejemanje pa se bo podaljševalo po uradni dolžnosti.

Predlog zakona predvideva začetek veljavnosti 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabo pa s 1. 1. 2026. 

Postopek sprejemanja predpisa je mogoče spremljati tudi prek enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave poda komentar najkasneje do 21. aprila 2025.

Vir: e–Uprava, 10. 4. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novi Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1) bo zaradi poenotenja evropskih in nacionalnih pravnih podlag olajšal vodenje fiskalne politike in odpravil nedoslednosti, ki so se v preteklosti pojavljale pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil.

Fiskalna politika mora skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili EU slediti začrtani srednjeročni poti in omejitvi rasti očiščenih izdatkov sektorja država, ki se za štiri leta začrta v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu. Omejitev se določi na način, da se zagotovi srednjeročno vzdržnost javnega dolga in prepreči čezmerne primanjkljaje sektorja država.

Čeprav gre za tehničen zakon, ki se naslanja na EU pravila, je zelo pomemben za vodenje fiskalne politike, saj bo Fiskalni svet ocenjeval tako srednjeročni fiskalno-strukturni načrt kot letno poročilo o njegovem izvajanju.

Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,  dnem uveljavitve tega zakona pa preneha veljati prejšnji.

Vir: Ministrstvo za finance, 9. 4. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Za liter neosvinčenega motornega bencina (NMB 95) bo, ob nespremenjeni trošarini, ki je določena na 0,49693 evra/liter na bencinskih servisih izven avtocestnega križa v novem 14-dnevnem obdobju treba plačati 1,495 evra na liter (cena bencina pred spremembo 1,468 evra na liter), pri 50-ih litrih to znese 74,75 evra. Če ne bi regulirali cen NMB 95, bi, po naših ocenah, za liter NMB 95 bilo treba odšteti okoli 1,575 evra na liter.

Liter dizla bo, ob nespremenjeni trošarini, ki je določena na 0,45878 evra/liter na bencinskih servisih izven avtocestnega križa v novem obdobju znašal 1,524 evra na liter (cena dizla pred spremembo 1,513 evra na liter), kar pri 50-ih litrih znese 76,20 evra. Če ne bi regulirali cen dizla, bi, po naših ocenah, za liter dizla bilo treba odšteti okoli 1,605 evra na liter.

Za liter kurilnega olja bo, ob nespremenjeni trošarini, ki je določena na 0,19522 evra na liter, v novem 14-dnevnem obdobju treba plačati 1,114 evra na liter (cena kurilnega olja pred spremembo 1,105 evra na liter). Pri naročeni količini 1000 litrov kurilnega olja bo potrošnik tako plačal 1114 evrov (brez prevoza). Če ne bi regulirali cen kurilnega olja, bi bilo po naši oceni treba odšteti okoli 1,217 evra na liter. Potrošnik bi za nakup 1000 litrov plačal 1217 evrov, kar pomeni, da pri 1000-litrskem rezervoarju potrošnik privarčuje 103 evrov.

Marže trgovcev so, v skladu z vladno Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (PISRS) izven območja avtocest in hitrih cest omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter NMB-95 ter za kurilno olje največ 0,08 evra za liter.

Cene pogonskih goriv na avtocestnem križu se oblikujejo prosto, katere ceste so avtoceste in hitre ceste pa določa Uredba o kategorizaciji državnih cest (PISRS).

Cene omenjenih naftnih derivatov se bodo tudi v prihodnje izračunavale na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (vir: angleško PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja ameriški dolar - evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov. Za naftne derivate se štejejo 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin, dizelsko gorivo brez dodatkov in kurilno olje.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, 7. 4. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena ZPIZ-2 za invalidnost, nastalo v letu 2025, se od 1. januarja 2025 dalje odmerijo najmanj od osnove, določene v višini 774,67 eura.

Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije iz prvega in tretjega odstavka 80. člena ZPIZ-2 za invalidnost, nastalo v letu 2025, se od 1. januarja 2025 dalje odmeri največ v višini 3.098,67 eura.

Sklep je začel veljati 5. 4. 2025, uporabljati pa od 1.1. 2025.

Vir: FinD-INFO, 8. 4. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Tarifna priloga določa: 

• najnižje osnovne plače po tarifnih razredih,
• uskladitev najnižjih osnovnih plač (januarja 2026 za 90 % letne inflacije leta 2025 - letni indeks,
• dodatke za pogoje dela,
• nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe,
• plačilo presežka neizkoriščenih ur,
• povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in z dela, nadomestilo za delo na domu),
• regres za letni dopust,
• jubilejne nagrade,
• solidarnostne pomoči.

Tarifna priloga te kolektivne pogodbe se uporablja od 1. 4. 2025. Pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta najkasneje do 31. 10. 2025 pristopili k pogajanjem za novo tarifno prilogo. Če le-ta ni sklenjena do 31. 12. 2025, se ta tarifna priloga uporablja do sklenitve nove oziroma najkasneje do 31. 3. 2026.

Vir: FinD-INFO, 28. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Na podlagi objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december leta 2024 se v skladu s prvim odstavkom 3. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji zneski vajeniških nagrad iz četrtega odstavka 20. člena Zakona o vajeništvu (Uradni list RS, št. 25/17 in 78/23 – ZZVZZ-T) uskladijo tako, da od 1. marca 2025 znašajo:

• za 1. letnik 309,49 EUR,
• za 2. letnik 371,39 EUR,
• za 3. letnik 495,19 EUR.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V tarifni prilogi se torej spremenijo zneski najnižjih osnovnih plač po posameznih tarifnih razredih. Spremeni se tudi znesek povračila stroškov prehrane med delom. Nove vrednosti se uporabljajo za obračune plač, nadomestil plač in povračila stroškov, nastalih od januarja 2025 do naslednje uskladitve v januarju 2026.

Vir: FinD-INFO, 28. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Po začetku veljavnosti države članice lahko pod posebnimi pogoji uvedejo obvezno izdajanje elektronskih računov (do 1. 7. 2030), izboljšal pa se bo tudi okvir  za boljši nadzor "vse na enem mestu" za uvoz (IOSS).

Od 1. januarja 2027 bodo manjše zakonodajne spremembe, ki bodo  vplivale na uporabnike shem "vse na enem mestu" (OSS) in IOSS. Od 1. julija 2028 morajo platforme za kratkoročni najem nastanitev in cestni prevoz potnikov izpolnjevati nove ukrepe za predvidene dobavitelje. S tem datumom bo začela veljati tudi reforma enotne registracije DDV in obvezna uporaba obrnjene davčne obveznosti v določenih primerih ter obveznost poročanja o slednjih dobavah prek rekapitualcijskih poročil.

Od 1. julija 2030 bo pričela veljati obveznost digitalnega poročanja za čezmejne transakcije, opravljene med davčnimi zavezanci. Države članice bodo lahko tudi za domače dobave uvedle obveznost poročanja v realnem času.

Povezave do zakonodaje:

Direktiva Sveta (EU) 2025/516 z dne 11. marca 2025 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV za digitalno dobo

Izvedbena uredba Sveta (EU) 2025/518 z dne 11. marca 2025 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede zahtev za informacije za nekatere ureditve DDV

Uredba Sveta (EU) 2025/517 z dne 11. marca 2025 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ureditev upravnega sodelovanja na področju DDV, potrebnih za digitalno dobo

Vir: FURS, 26. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je sprejela predlog Zakona o gostinstvu, ki prinaša pomembne spremembe, predvsem na področju kratkoročnega oddajanja stanovanj, poslovanja gostinskih obratov in kategorizacije turističnih nastanitev. Zakon uvaja regulacijo kratkoročnega najema stanovanj zaradi vpliva na dostopnost stanovanj za prebivalce. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah bodo lahko oddana največ 60 dni na leto, v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa 150 dni.

Občine bodo lahko to obdobje prilagodile: v večstanovanjskih stavbah med 30 in 90 dni in v eno- in dvostanovanjskih stavbah med 30 in 180 dni. Za oddajanje bo potrebno 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov in vseh sosednjih lastnikov, veljavno tri leta. Prilagojen bo tudi register nastanitvenih obratov, ki bo omogočal boljši nadzor.

Gostinski obrati bodo imeli večjo fleksibilnost pri obratovalnem času, saj prijava rednega urnika ne bo več potrebna. Podaljšan obratovalni čas bo odvisen od občinskih predpisov, nekateri prazniki pa bodo omogočali daljše obratovanje brez dodatnih dovoljenj. Zakon uvaja tudi obvezno strokovno kategorizacijo nastanitvenih obratov s štirimi ali petimi zvezdicami, kar bo zagotavljalo višjo kakovost. Na turističnih kmetijah se uvaja nova, najvišja kategorija petih jabolk.

Predlog zakona bo obravnavan v Državnem zboru po rednem postopku.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 13. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo se  usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za delo, najpozneje do 1. aprila v koledarskem letu.

Odredba začne veljati 1. aprila 2025.

Vir: FinD-INFO

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Izpostavljamo članka, ki smo ju objavili na portalu:  

- Letni dopust in regres, Tanja Bohl 
- Odmera in izraba letnega dopusta, Eva Zabukovec

Vprašanja na temo odmere letnega dopusta in regresa pa lahko postavite na spletnem seminarju: Letni dopust in regres, s Tanjo Bohl (25. 3. 2025) vabimo vas k prijavi.

Vir: FinD-INFO

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: FinD-INFO, 10. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vsebino novele sta podprli Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije, ki predstavljata 195 od skupno 212 občin in sta 28. oktobra 2024 podpisali dogovor o višini povprečnine ter nov način izračuna povprečnine, ki je ena najpomembnejših sprememb v ZFO-1E. Rešitve pa je podprl tudi Državni svet.

Poglavitne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o financiranju občin Dodatna sredstva občinam za zmanjševanje objektivnih razlik

Občinam se namenjajo dodatna sredstva za zmanjšanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin ter povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog. S ciljem zmanjševanja objektivnih razlik med občinami je bil jeseni 2024 dogovorjen nov način izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine. Z današnjim sprejetjem ZFO-1E pa rešitev za kritje dodatnih stroškov, ki je bila začasno določena z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026, postane trajna.

25 slovenskih občin z evidentiranimi romskimi naselji je dodatna sredstva prejemalo že od leta 2021, vendar občine niso bile dolžne sredstev porabljati namensko in o tem poročati vladi. Odslej bodo morale o namenski porabi sredstev poročati vsako leto do 31. marca. Zakon hkrati določa kriterije, na podlagi katerih se bodo omenjena sredstva razdelila med občine (število evidentiranih romskih naselij v občini, število prebivalcev v teh naseljih, število vseh prebivalcev v občini, površina občine in njena razvitost).

Zakon prinaša posodobljen nabor kazalnikov za določanje razvitosti občin, ki se ugotavlja vsaki dve leti in služi kot kriterij pri določanju višine sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji in pri določanju stopnje sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. Kazalniki so mednarodno primerljivi in temeljijo na podatkih, ki so javno dostopni v bazah državnih organov.

Zakon uvaja nov mehanizem z ukrepi za odpravo trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti občine. Ta mehanizem sproži Ministrstvo za finance: če ugotovi, da občina izpolnjuje zakonske pogoje, ustanovi posebni odbor, sestavljen iz predstavnikov občine ter ministrstev za finance in za javno upravo, ter pripravi ukrepe za odpravo stanja.

Največji obseg možnega zadolževanja občine za investicije se zvišuje za pet odstotnih točk. Tako obveznost občine, posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne bo smela preseči 15 odstotkov (do sedaj 10 odstotkov) realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja.

S sprejetjem ZFO-1E je vzpostavljena pravna podlaga za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Republika Slovenija, to je pri Evropski banki za obnovo in razvoj, Evropski investicijski banki in Razvojni banki Sveta Evrope. Obenem se občinam ob vnaprejšnjem soglasju Ministrstva za finance omogoča izdaja občinskih obveznic.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z dodatkom se spreminjajo določbe tarifne priloge, kjer se zvišujejo najnižje osnovne plače (NOP).

Dodatek je začel veljati in se uporabljati s 1.3.2025 dalje.

Vir: Uradni list RS, 28. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z novelo ZOPNI se zagotavlja večja učinkovitost postopkov finančne preiskave (krepitev vloge Specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave), večja učinkovitost postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora (opustitev izključne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, krajšanje roka za vložitev tožbe, širitev možnosti za vtoževanje odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačila denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti), ter določnejšo ureditev razmerij v primeru davčnega postopka na nepremičnem premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka.

Vir: Ministrstvo za pravosodje, 27. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Sprememba drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je predlagana na način, da obstoji neizpodbojna domneva, da upravitelj ni vreden javnega zaupanja in zato začasno ne more opravljati funkcije upravitelja (in se mu začasno ustavi dodeljevanje novih zadev, ter se razreši v postopkih, v katerih je že bil imenovan), če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja, ali kaznivega dejanja, storjenega z naklepom zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava, ali je postala obtožnica pravnomočna brez preiskave, ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava.

V primeru uvedbe kazenskega postopka zaradi suma storitve kakega drugega kaznivega dejanja, ki ni zajeto v prej opisani predlagani spremembi 2. točke drugega odstavka 112. člena, in bo v tem postopku obtožnica postala pravnomočna, ali bo na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, bo to podlaga, da minister, pristojen za pravosodje, presodi, ali je glede na naravo, težo in okoliščine očitanega kaznivega dejanja okrnjeno zaupanje upravitelja v opravljanje njegove funkcije med kazenskim postopkom.

Predlagano je, da bo minister pred izdajo tovrstne odločbe na enak način, kot v postopku izdaje ali odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, pridobil mnenje komisije, ki je posvetovalni organ ministra za pravosodje.

Vir: Ministrstvo za pravosodje, 27. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Na novo določeni znesek urne postavke velja od marca tekočega leta do izteka meseca februarja v naslednjem koledarskem letu (za januar in februar se torej še upošteva urna postavka, določena v predhodnem letu), medtem ko nova omejitev najvišjega letnega dohodka velja za tekoče koledarsko leto.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 7. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bistvene spremembe Uredbe (EU) št. 833/2014, 269/2014 in 765/2006 o omejevalnih ukrepih, ki veljajo pri trgovanju z Rusko federacijo in Belorusijo:

• dodano  53 novih subjektov za katere bodo veljale strožje omejitve izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo ter blaga in tehnologije, ki bi lahko prispevali k tehnološkim izboljšavam ruskega obrambnega in varnostnega sektorja. Tretjina teh subjektov je ruska, medtem ko so drugi v tretjih državah (Kitajska, vključno s Hongkongom, Indija, Kazahstan, Singapur, Turčija, Združeni arabski emirati in Uzbekistan), sodelovali pa so pri izogibanju trgovinskim omejitvam ali pri nabavi občutljivega blaga, potrebnega na primer za brezpilotne zrakoplove in rakete, ki se uporabljajo za ruske vojaške operacije. Belorusijo,
• razširja se seznam prepovedanega blaga, ki prispeva h tehnološki krepitvi obrambnega in varnostnega sektorja Rusije, in sicer z vključitvijo blaga za razvoj in proizvodnjo ruskih vojaških sistemov, kot so: kemične predhodne sestavine kloropikrina in drugih agensov za obvladovanje nemirov, programska oprema za računalniško krmiljeno opremo (CNC), kromove spojine in krmilniki, ki se uporabljajo za vodenje brezpilotnih zrakoplovov.
• dodatne omejitve izvoza blaga, ki prispeva h krepitvi industrijskih zmogljivosti Rusije (na področju kemikalij, nekaterih plastičnih mas in kavčuka), ter njegovega tranzita skozi Rusijo, pa tudi dodatne omejitve uvoza primarnega aluminija
• za boj proti nezakonitemu ponovnemu izvozu sankcioniranega blaga EU morajo gospodarski subjekti EU, ki prodajajo občutljivo blago v tretje države, ki niso partnerske države, izvajati mehanizme potrebne skrbnosti, s katerimi je mogoče prepoznati, oceniti in zmanjšati tveganja takega ponovnega izvoza v Rusijo.

Z zadevnimi spremembami se želijo poenotiti omejevalni ukrepi proti Belorusiji kot veljajo za Rusijo.

Svet je  uvedel  tudi nove omejitve na Krimu in v Sevastopolu ter na območjih Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, v pokrajinah Doneck, Herson, Lugansk in Zaporožje, da bi se oviralo njihovo vključevanje v Rusko federacijo in preprečilo izogibanje sankcijam EU. Nahajajo se v Uredbi (EU) št. 692/2014 in 2022/263.

Vir: FURS, 25. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povišanje temelji na rasti povprečne neto plače v Sloveniji. Po podatkih SURS je ta v obdobju med januarjem in oktobrom 2024 znašala 1.488,99 evra, kar pomeni 4,7-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Do bolniškega nadomestila so upravičeni tisti samozaposleni v kulturi, katerih odsotnost zaradi bolezni traja več kot 31 dni. Gre predvsem za dolgotrajne odsotnosti in najhujše oblike bolezni. V tem primeru jim ministrstvo povrne nadomestilo od prvega do 30. dne bolniške odsotnosti. Posameznik ga lahko prejme največkrat enkrat letno.

To je že tretje zaporedno zvišanje bolniškega nadomestila. Leta 2023 se je na predlog Ministrstva za kulturo to povečalo s 25 evrov na 37 evrov (50 odstotkov višje nadomestilo), nato leta 2024 na 37,78 evra, zdaj pa še na 39,56 evra. S temi ukrepi Vlada in Ministrstvo za kulturo odpravljajo dolgoletno prakso prenizkih nadomestil, ki so samozaposlene v primeru dolgotrajnih bolezni potiskala pod prag revščine.

Vir: FInD-INFO, 24. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Državna uprava je ustavna kategorija in je eden ključnih temeljev funkcioniranja izvršilne veje oblasti, v okviru katere pa so seveda ključni motivirani in usposobljeni javni uslužbenci. Veljavni Zakon o javnih uslužbencih je bil uveljavljen leta 2003 in predstavlja trden temelj sistema javnih uslužbencev, vendar pa so po dvajsetih letih uporabe potrebne posodobitve. Ne le zaradi nekaterih pomanjkljivosti, ki jih je skozi leta pokazala praksa, pač pa tudi zaradi spreminjajoče se družbene realnosti.

Predlog Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1)

Predlog zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) je pripravljen s ciljem večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave, usmerjen predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi. 

Najpomembnejša ki jo prinaša zakon, je vzpostavitev Centra za kadre, ki bo na enem mestu skrbel za ravnanje z zaposlenimi v organih državne uprave.Naloge Centra za kadre bodo skrb za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave, izvajanje prenovljenih izbirnih postopkov za uradniška delovna mesta in podeljevanje štipendij ter pomoč organom pri izvedbi delovnopravnih postopkov. Center bo izvajal izbirne postopke za uradniška delovna mesta tudi za druge državne organe (na primer Državni zbor, Državni svet, Državno revizijsko komisijo, Komisijo za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče) in uprave lokalnih skupnosti, ki bodo pristopile k internemu trgu dela. Zaradi specifik delovnega področja pa se postopek ne bo uporabljal za Policijo in pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in druge javne uslužbence, če je tako določeno v njihovih specialnih predpisih (na primer vojaške osebe, uslužbence obveščevalnih služb).

V okviru prenovljenega izbirnega postopka bo Center za kadre predstavljal enotno vstopno točko, s čimer bo prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka. Prenovljen izbirni postopek zaposlovanja bo tudi digitaliziran, kar bo poenostavilo in posledično pohitrilo izbirne postopke. Center bo vzpostavljen znotraj Ministrstva za javno upravo in bo opravil prvi del izbirnega postopka (objava javnega natečaja, sprejem prijav, preverjanje izpolnjevanja pogojev in pisni preizkus znanja ter presoja temeljnih kompetenc). Kandidati, ki bodo uspešni v prvem delu izbirnega postopka, se bodo uvrstili v drugi del, ki ga bo izvedel organ sam.

Sistem je primerljiv s postopki zaposlovanja, kakršne so že uvedle nekatere druge države Evropske unije (na primer Italija, Portugalska, Ciper, Luksemburg, Španija, Irska), v lanskem letu tudi sosednja Hrvaška.

ZJU-1 tako poleg krepitve strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev prinaša tudi spremembe na področju usposabljanja in izpopolnjevanja v smislu stalne nadgradnje strokovnosti javnih uslužbencev ter posledično povečanje kakovosti storitev javne uprave, večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri, vključno s spodbujanjem mobilnosti javnih uslužbencev. Zaradi soočanja z vse večjim kadrovskim primanjkljajem pa zakon predvideva tudi ponovno uvedbo štipendij za zaposlitev v državni upravi.

Vir: Ministrstvo za javno upravo, 20. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z namenom ureditve pravice do odklopa se Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti doda nov 16.a člen, ki določa pravico do odklopa.

Vse ostale določbe Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti ostanejo nespremenjene.

Vir: FinD-INFO, 18. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Na 95. izredni seji Vlade bodo obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I) ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E). Predlog predvideva, da bi tujci iz tretjih držav lahko pridobili sezonsko zaposlitev v Sloveniji na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ključno vprašanje še vedno ostaja, kako do kadrov?

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I)

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I) v slovenski pravni red prenaša prenovitveno direktivo, ki prinaša ugodnejše pogoje za vstop in bivanje državljanov tretjih držav z namenom visokokvalificirane zaposlitve. Hkrati prispeva k povečanju konkurenčnosti RS z uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade.

Predlog prinaša tudi številne druge ukrepe. Med pomembnejšimi je določba, ki tujcem, ki so v RS kot prosilci za mednarodno zaščito in zakonito delajo vsaj devet mesecev, omogoča, da obdržijo svojo zaposlitev in ostanejo na trgu delovne sile. Poleg tega se predvideva podaljšanje veljavnosti prvega enotnega dovoljenja ter dovoljenja za raziskovalce, visokošolske delavce in prostovoljce na dve leti.

Predvideva se tudi olajšave pri priseljevanju v primeru sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah, vključno s programi Erasmus. Po novem bo v teh primerih mogoče pridobiti vizum D.

V okviru prenovitvene direktive se spreminjajo tudi pogoji za pridobitev modre karte EU, namenjene visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav. Po novem bo moral tujec za pridobitev modre karte EU imeti pogodbo o zaposlitvi za najmanj šest mesecev. Za regulirane poklice bo moral izpolnjevati ustrezne pogoje, pri nereguliranih poklicih pa dokazati visoke poklicne kvalifikacije. V sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij bo modro karto mogoče pridobiti tudi brez formalne izobrazbe.

Plača tujca, ki želi pridobiti modro karto EU, bo morala biti najmanj v višini povprečne mesečne bruto plače (trenutno je določena pri 1,5-kratniku povprečne plače). Dodatno bo uveden pogoj, da delodajalec pred izdajo soglasja za zaposlitev tujca ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov.

Zaradi sezonskih nihanj in pomanjkanja ustreznega kadra, zlasti v poletnih in zimskih mesecih, predlog Zakona uvaja možnost sezonskega dela v turizmu in gostinstvu, ki pa bo možno le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Uvaja se tudi nova evidenca delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani zaradi kršitev delovne zakonodaje. Ta ukrep bo tujim in domačim delavcem omogočil vpogled v seznam delodajalcev, ki ne spoštujejo delovnih pravic.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E)

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E) vključuje prenos evropske direktive, katere namen je okrepitev in spodbuditev sistema modre karte EU. To bo omogočilo privabljanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav, olajšano mobilnost med državami članicami ter priznavanje poklicnih izkušenj kot dokazila o visoki poklicni usposobljenosti.

Predlog Zakona prinaša tudi novosti za digitalne nomade. Dovoljenje za začasno prebivanje digitalnega nomada bo izdano za obdobje trajanja pogodbe, vendar največ za eno leto. Dovoljenje ne bo mogoče podaljšati, vendar pa bo tujec lahko ponovno zaprosil za dovoljenje po šestih mesecih od izteka veljavnosti prejšnjega dovoljenja.

Ena izmed pomembnih novosti je uvedba evidence delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za prekrške v okviru delovnopravne zakonodaje. Ta evidenca bo omogočila vpogled tistim, ki se želijo zaposliti v Sloveniji, da preverijo, ali je podjetje, pri katerem se želijo zaposliti, varen in zanesljiv delodajalec.

Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, se v predlogu Zakona sezonsko delo, poleg kmetijstva in gozdarstva, uvaja tudi v turizmu in gostinstvu. Predlog novele podpira tudi Obrtna zbornica Slovenije.

S tem predlogom Zakona se zasleduje izboljšanje pogojev za zaposlovanje in delovanje v RS, privabiti visokokvalificirane delavce ter zagotoviti boljše delovne pogoje za vse.

>> Več na povezavi: 95. izredna seja DZ RS z dne 13. 2. 2025

Vir: Državni zbor, 13. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zakonski predlog sledi evropski direktivi o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju. Njen namen je zavezati vse kategorije naročnikov, da sprejmejo in obdelajo elektronske račune, če so skladni z evropskim standardom za izdajanje e-računov, je razvidno iz predloga zakona, objavljenega na e-demokraciji.

Z uveljavitvijo evropskega standarda je po navedbah finančnega ministrstva domačim in tujim gospodarskim subjektom olajšan nastop na notranjem trgu EU, zlasti pri izvajanju čezmejnih javnih naročil ali na področju trgovine. "Na ta način se izboljšuje konkurenčnost in pravna varnost gospodarskih subjektov ter odpravljajo administrativne, pravne, tehnične in druge ovire, ki nastajajo zaradi nezdružljivosti nacionalnih standardov in predpisov držav EU, ki urejajo izdajanje e-računov," so zapisali.

S tem se po njihovih besedah tudi spodbuja razvoj elektronskega poslovanja ter omogoča ustvarjanje koristi z vidika prihrankov, vpliva na okolje in zmanjševanja upravne obremenitve.

Ob izvajanju zakonskih določb se je izkazalo, da je področje e-računov urejeno pomanjkljivo ter ne zajema vseh razmerij med izdajatelji in prejemniki e-računov in drugimi udeleženci v sistemih izmenjave e-računov. Med slednjimi so na primer ponudniki storitev procesne obdelave podatkov oziroma ponudniki e-poti in potrošniki, so pojasnili na ministrstvu.

V primerjavi z obstoječo zakonodajo bi se obveznost izmenjave e-računov tako razširila na vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije, in njihova medsebojna obligacijska razmerja. "To pomeni, da morajo poslovni subjekti izdajati drugim poslovnim subjektom e-račune," so navedli.

Potrošniki bi se medtem lahko sami odločili, v kakšni obliki želijo prejemati račune. Tisti, ki bi se odločili za elektronske, bi za to podali soglasje, ki bi ga lahko kadar koli preklicali. Kdor soglasja ne bi podal, bi račune prejemal v fizični obliki.

Predlog zakona predvideva tudi izjeme, med drugim za javna naročila na področju obrambe in varnosti ter za zahtevke, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije posredujejo izvajalci storitev v breme zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. 

Vir: GG, 11. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vrednost količnik znaša 1,020. Na tej osnovi se uskladi znesek povračila stroškov za prehrano med delom po Zakonu o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP), ki za obdobje januar-junij 2025 2024 znaša 6,10 evra na dan.


Vir: FinD-INFO, 20. 1. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21, 140/22 in 38/24) za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 znaša 434,44 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 14. 1. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo) določena kot vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. januarja 2025, in znaša 11,15 odstotka.

Vir: FinD-INFO, 14. 1. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona se nanašajo na:

• jasnejša določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa (s predlogom zakona se dodatno redefinira osebe, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence)
• administrativna razbremenitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa (predlaga se črtanje vpisa podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom)
• predlaga se izrecno določilo, da evidence o izrabi delovnega časa ni treba voditi za poslovodne osebe
• jasnejša določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa (z vidika jasnosti se predlaga, da se izrecno določi, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca)
• predlaga se dopolnitev načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa, in sicer tudi na elektronski naslov, o katerem se delodajalec in delavec dogovorita.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21, 140/22 in 38/24) za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 znaša 434,44 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 14. 1. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

Uradni list RS, št. 112/24, z dne 27. 12. 2024.

Sporočamo, da je v Uradnem listu RS št. 112/24 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Pravilnik začne veljati 1. 1. 2025, pri čemer se določbe v zvezi z evidencama obračunanega DDV in odbitka DDV začnejo uporabljati s 1. 7. 2025, določbe glede skupin za DDV pa 1. 1. 2026.

Podrobnejša predstavitev sprememb bo objavljena v podrobnejšem opisu - Spremembe zakonodaje na področju DDV.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

V Uradnem listu RS, št. 112/2024 z dne 27. 12. 2024 je objavljena nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki je sklenjena za določen čas, in sicer do 31. 12. 2028.

Kolektivna pogodba stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati s 1. 1. 2025.

Dogovor o zagotavljanju dnevnega in tedenskega počitka

V Uradnem listu RS, št. 112/2024 z dne 27. 12. 2024 je objavljen Dogovor o zagotavljanju dnevnega in tedenskega počitka, ki stopi v veljavo z uveljavitvijo nove Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma in velja do prenehanja le-te, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2025.

Vir: ZDS, 31. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V spremenjeni Odredbi o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela sta dodana dva poklica, in sicer:

- Razvijalci/razvijalke in analitiki/analitičarke programske opreme in aplikacij

- Farmacevti/farmacevtke

Odredba velja do 30. junija 2025, uporabljati pa se začne s 1. januarja 2025.

Vir: FinD-INFO, 31. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nova ureditev pravice do odklopa 

V Kolektivni pogodbi grafične dejavnosti se črta dvanajsti odstavek 33. člena (pravica do odklopa) ter se pravica do odklopa na novo uredi v 51.a členu, ki določa: 

»(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, niso dolžni biti na razpolago. 

(2) Delodajalci pravico delavcev do odklopa zagotavljajo z ukrepi, kot na primer: 

• ozaveščanje delavcev, da ne odgovarjajo na elektronska sporočila in/ali klice in/ali SMS sporočila izven delovnega časa, v času državnih praznikov, letnega dopusta in bolniškega staleža brez tveganja negativnih posledic za njihovo zaposlitev, 
• spodbujanje delavcev, da v službeno elektronsko pošto vključijo obvestilo, da prejemnikom ni potrebno odgovarjati na sporočila izven njihovega delovnega časa, 
• spodbujanje delavcev, da delavci v aplikacijah za elektronsko pošto (npr. Outlook) vzpostavijo možnost, da se e- -pošta, poslana izven njihovega delovnega časa, avtomatsko zadrži in pošlje ob začetku naslednjega delovnega dne, 
• stalno izobraževanje za zaposlene in vodje za odgovorno uporabo elektronske pošte in organizacijo delovnih procesov znotraj delovnega časa, 
• spodbujanje organizacijske kulture, kjer vodje in zaposleni dajejo dober zgled s tem, da ne komunicirajo in ne zahtevajo odgovorov izven delovnega časa delavca, 
• ureditev nadomeščanja oziroma zamenjave za posameznega delavca v primeru načrtovane odsotnosti, 
• spodbujanje delavcev, da v primeru odsotnosti z dela vključijo odzivnik z obvestilom, v katerem navedejo sodelavca za stik v nujnih primerih. 

(3) Dodatni ali drugačni ukrepi za zagotovitev pravice do odklopa iz drugega odstavka tega člena se določijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu oziroma s splošnim aktom delodajalca, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata. 

(4) Delavec, ki se ne odzove na prejeto pošto, klice in druge pozive delodajalca izven delovnega časa, ne glede na to, ali gre za komunikacijo preko sredstev, ki jih zagotavlja delodajalec (npr. službeni mobilni telefon, službeni prenosni računalnik oziroma elektronski naslov), ne sme trpeti škodljivih posledic s strani delodajalca.«

Črtanje zgornje meja trajanja letnega dopusta 

V Kolektivni pogodbi grafične dejavnosti se črtata šesti in sedmi odstavek 47. člena.

Novi zneski najnižjih osnovnih plač 

Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred določeni v Kolektivni pogodbi grafične dejavnosti od 1. 1. 2025 dalje znašajo:

I. tarifni razred:  661,58 EUR
II. tarifni razred:  727,75 EUR
III. tarifni razred: 807,15 EUR
IV. tarifni razred: 906,37 EUR
V. tarifni razred: 1.032,08 EUR
VI. tarifni razred: 1.184,23 EUR
VII. tarifni razred: 1.343,03 EUR
VIII. tarifni razred: 1.859,06 EUR
IX. tarifni razred: 2.242,76 EUR

Nov znesek stroška prehrane 

V Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti se 2.1 točka spremeni tako, da glasi: 

»2.1. Stroški prehrane 
(1) Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini 6,70 EUR. 
(2) Delavec, ki dela 10 ur ali več je upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane, za vsako uro dela nad 8 ur v višini 0,84 EUR.«

Preostale določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti ostanejo nespremenjene.

Vir: ZDS, 24. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

PREDLOG 2. 12. 2024

Na podlagi petega odstavka 111., drugega odstavka 118. in tretjega odstavka 122. člena Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 158/22, 131/23 – ZORZFS in xx/24) in na podlagi 68. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (Uradni list, št. XX/24) minister za finance izdaja

PRAVILNIK

o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025

Usklajeni zneski olajšav, določeni v prvem odstavku 111. člena, v prvem in osmem odstavku 112. člena, tretjem in šestem odstavku 113. člena, prvem in drugem odstavku 114. člena in v prvem odstavku 117. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 158/22, 131/23 – ZORZFS in XX; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), za leto 2025 znašajo:

2. člen

(1) Usklajeni znesek skupnega dohodka iz tretjega odstavka 111. člena ZDoh-2 za leto 2025 znaša 16.832,00 eura.

(2) Enačba za določitev dodatne splošne olajšave v skladu s tretjim odstavkom 111. člena ZDoh-2 je za leto 2025:

zmanjšanje = 19.736,99  - 1,17259 x skupni dohodek.

4. člen

Usklajeni zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega odstavka 122. člena ZDoh-2 ter ustrezno izračunani zneski dohodnine za leto 2025 znašajo:

5. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2025.

Št. 007-935/2024/                                                                                                  Klemen Boštjančič,
Ljubljana, dne ... decembra 2024                                                                             minister za finance
EVA  2024-1611-0103

Vir: eDemokracija, 2. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

• Direktivo Sveta (EU)  2020/285 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja in

• Direktivo Sveta (EU)  2022/542 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost.

Zakon vključuje tudi nekatere druge rešitve (uvedba skupin za DDV, obveznost predlaganja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV,…). Zakon začne veljati 11. 12. 2024, nekatere določbe se začnejo uporabljati s 1. 1. 2025, nekatere pa kasneje.

Podrobnejša predstavitev sprememb bo objavljena v podrobnejšem opisu Spremembe zakonodaje na področju DDV.

Vir: FURS, 10. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Aneks je začel veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 

Vir: FinD-INFO, 3. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Aneks je začel veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: FinD-INFO, 2.12.2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Kolektivne pogodbe:

>> Kolektivna pogodba za javni sektor

Nova Kolektivna pogodba za javni sektor prinaša pomembne novosti na področju primerljivosti med posameznimi stebri plačnega sistema javnega sektorja ter nekatere pomembne spremembe pri dodatkih v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, za izmensko delo, uvaja pa tudi dodatno plačilo za nadpovprečno obremenjene zaposlene.

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del

Obseg veljavnosti: za delovna mesta in nazive plačnih podskupin C2, C3, C5, C6, C7, C8 in C9 po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati 1. januarja 2025. Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe preneha veljati prejšnja.

>> Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji – aneks  

Aneks h Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Slovenijije bil sklenjen zaradi prevedbe plačnih razredov in uvrstitve v plačni razred delovnih mest in nazivov plačne skupine D.

Z aneksom se urejajo uskladitev sistemizacije delovnih mest in pogodb o zaposlitvi, kriteriji za zasedbo novih delovnih mest ter plačilo povečane in zmanjšane učne ter dodatne pedagoške obveznosti. Spreminjajo se tudi določbe glede letnega dopusta in varstva starejših delavcev ter usklajujejo pogoji za plačilo dodatka za redno delo v popoldanskem času s kolektivno pogodbo, ki velja za javni sektor.

Aneks začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za kmetijsko dejavnost – tarifni del

Obseg veljavnosti: za delovna mesta in nazive plačnih podskupin I1, I2 in I9 po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS).

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati 1. januarja 2025. Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe preneha veljati prejšnja.

>> Kolektivna pogodba za gozdarsko dejavnost – tarifni del

Obseg veljavnosti: za delovna mesta in nazive plačnih podskupin I1, I2 in I9 po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati 1. januarja 2025. Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe preneha veljati prejšnja.

>> Kolektivna pogodba za dejavnost okolja in prostora – tarifni del

Obseg veljavnosti: za delovna mesta plačnih podskupin I1, I2 in I9 po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

 Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati 1. januarja 2025. Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe preneha veljati prejšnja.

>> Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva – tarifni del

Obseg veljavnosti: za delovna mesta plačnih podskupin I1, I2 in I9 po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24, v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS).

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati 1. januarja 2025. Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe preneha veljati prejšnja.

>> Kolektivna pogodba za dejavnost javni red in varnost

Ta kolektivna pogodba ureja uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij policistov in drugih uslužbencev Policije ter splošne pogoje za delovanje sindikata pri delodajalcu.

Kolektivna pogodba je sklenjena za obdobje petih let, veljavnost se podaljša za nadaljnjih pet let, če nobena pogodbena stran te pogodbe s priporočenim pismom ne odpove v najmanj devetih mesecih pred iztekom veljavnosti pogodbe.

>> Kolektivna pogodba Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije

Obseg veljavnosti: za javne uslužbence, zaposlene v Javnem gospodarskem zavodu Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije, ki sodijo v plačne podskupine I1, I2 in I9 po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas in začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi

Z Aneksom h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi se določajo delovna mesta in nazivi plačne podskupine E3 in F2 ter merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest.

Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost

Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost se sklepa zaradi prevedbe plačnih razredov in uvrstitve v plačni razred delovnih mest in nazivov plačne skupine H – Delovna mesta in nazivi na področju znanosti v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

S tem aneksom se določajo tudi kriteriji za zasedbo stopnjevanih delovnih mest plačnih podskupin H2, H3 in H9 in za vodstvena delovna mesta plačnih podskupin H2 in H3 ter pogoji za delovna mesta ekspertov in specialistov v plačni podskupini H9 in spreminja se določba glede letnega dopusta starejših delavcev. Aneks začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji

Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji se sklepa zaradi prevedbe plačnih razredov in uvrstitve v plačni razred delovnih mest in nazivov plačne skupine G – Delovna mesta na področju kulture in medijev v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).

Aneks začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije

Z Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije se določajo delovna mesta in nazivi plačne skupine E – Delovna mesta na področju zdravstva, delovna mesta in nazivi plačne skupine F – Delovna mesta na področju socialnega varstva, plačni razredi delovnih mest in nazivov plačnih podskupin, merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest ter odmera letnega dopusta po kriteriju starosti.

Aneks začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del

Z Aneks št. 5 h Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del se določijo in uvrščajo v plačne razrede delovna mesta v naslednjih plačnih podskupinah: K1 – Strokovni delavci, K2 – Strokovni sodelavci in K9 – Strokovno-tehnični in administrativni uslužbenci.

Aneks začne veljati 1. januarja 2025.

>> Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

Z Aneks k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji se določijo in uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi plačne podskupine E1 – Zdravniki in zobozdravniki.

Aneks začne veljati 1. januarja 2025.

Vir: FinD-INFO, 29.11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela ZDDPO-2U.

Vir: FURS, 28. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predlog prinaša številne prilagoditve, ki izboljšujejo učinkovitost vodenja matične evidence, poenostavljajo administrativne postopke ter usklajujejo zakonodajo z obstoječimi predpisi in sodno prakso. Med drugim podaljšuje rok za oddajo vloge za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine.

Ključne novosti predloga sprememb zakona:

• Poenostavljeno poročanje za oblikovanje pokojninske osnove

Zavezanci, ki izplačujejo nadomestila in prispevke iz obveznih socialnih zavarovanj, bodo od 1. januarja 2025 poročali podatke na enotnem obrazcu REK-O. Ta sprememba nadomešča obrazec M-4 in združuje poročanje za prispevke, akontacijo dohodnine ter podatke za oblikovanje pokojninske osnove. Nov način poročanja bo administrativno razbremenil zavezance in poenotil proces.

• Prilagoditve za večjo skladnost z zakonodajo in prakso

Predlog izboljšuje usklajenost z drugimi predpisi, ureja postopke prijav v obvezna socialna zavarovanja na skupnih obrazcih in podaljšuje roke za revizijo matične evidence. Med pomembnejšimi spremembami je tudi natančnejše evidentiranje napotitev v tujino, dovoljenj za prebivanje tujcev in evidenc invalidskih komisij.

• Ureditev zavarovanja za osebe s prejemki po prenehanju delovnega razmerja

Novela prehodno ureja obvezno zavarovanje za posameznike, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestila, povezana z nekdanjo zaposlitvijo, kot so izplačila zaradi konkurenčne klavzule. Cilj je zagotoviti enako obravnavo kot pri osebah s prihodki iz drugih pogodbenih razmerij.

• Podaljšanje roka za zahtevo zagotovljene vdovske pokojnine

Predlog zakona podaljšuje rok za vložitev zahtev za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine za dodatnih šest mesecev, do 30. junija 2025. Hkrati se predvideva za kategorije obstoječih prejemnikov »limitiranih« vdovskih pokojnin po predhodnih predpisih izvedba zagotovljene vdovske pokojnine po uradni dolžnosti, enako tudi za obstoječe prejemnike lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, za katere zavod razpolaga z vsemi podatki.

Vir: • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 28. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

>> V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela 

Vir: FURS, 27. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z aneksom se ureja:

• pravica do odklopa
• odmera letnega dopusta po kriteriju starosti
• pripravljenost na domu
• regres za letni dopust za leti 2025 in 2026

Aneks je začel veljati naslednji dan po objavi, to je 26.11.2024.

Vir: FURS, 27. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: FinD-INFO, 25. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Državna proračuna sta bila pripravljena v času zaostrenih varnostnih razmer v bližnji soseščini in negotovosti v gospodarstvu, med drugim pa upoštevata tudi Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Republike Slovenije 2025-2028, ki je pripravljen na podlagi novih fiskalnih pravil Evropske unije.

Za leto 2025 so prihodki državnega proračuna načrtovani v višini 15,2 milijarde evrov, odhodki v višini 17,1 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,9 milijarde evrov, odhodki v višini 17,1 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa naj bi se v primerjavi z letom 2025 znižal, in sicer na 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP.

Med drugim bodo v ospredju ukrepi za krepitev razvoja slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja in stanovanjske politike, podprti z evropskimi viri. Vlada je še naprej osredotočena tudi na odpravo posledic lanskih poplav. Za to je iz državnega proračuna doslej namenila že več kot 900 milijonov evrov, prihodnje leto pa bodo popoplavni ukrepi pretežno financirani iz proračunskega sklada za obnovo. 

Državni zbor je sprejel tudi Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026, ki vključuje 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, izplačilo letnega dodatka za upokojence pa je predvideno v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov.

Zakon določa tudi povprečnino za občine za leti 2025 (771,33 evra) in 2026 (775,29 evra) ter dodatna sredstva v višini 48 milijonov evrov, ki jih bodo občine prejele iz naslova dohodnine, namenjena pa so zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Vlada je dogovor o tem podpisala z dvema združenjema, Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije, ki skupaj zastopata 195 od 212 slovenskih občin.

Vir: Ministrstvo za finance, 21. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas. Z dnem, ko se začne uporabljati ta kolektivna pogodba, preneha veljati prejšnja kolektivna pogodba z dne 1. 12. 2021 skupaj z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami.

Ta kolektivna pogodba začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen tarifne priloge, ki se prične uporabljati s 1. 1. 2025.

Šifra glavne dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti L65, ki je določena v 2. členu te kolektivne pogodbe, velja in se uporablja od 1. 1. 2025; do takrat pa še velja in se uporablja šifra glavne dejavnosti K65.

Vir: Uradni list RS, 15. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv) opredeljuje pogoje za dodelitev spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije. V Uredbi o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo v 5. členu opredeljuje razvojno-raziskovalno dejavnost, ki jo izvaja gospodarska družba ali zaključena organizacijska enota, katere osnovna dejavnost so raziskave in razvoj. Ali pa jo sestavlja razvojno-raziskovalna enota gospodarske družbe, katere osnovna dejavnost niso raziskave in razvoj, če je takšna enota organizacijsko opredeljena v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Investicija v razvojno-raziskovalno dejavnost mora v celoti spadati v dejavnost industrijskih raziskav ali razvoj prototipov za tržno uporabo.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: Uradni list RS, 15. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pravica do odklopa v Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost je umeščena za 52. členom (delovni čas) kot 52.a člen in določa:

"(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznavajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela, niso dolžni biti na razpolago. Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela skuša stopiti v stik z delavcem v primerih, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces ali bi lahko delodajalcu nastala večja premoženjska škoda.

(2) Delodajalci v zvezi s pravico do odklopa zagotavljajo naslednje ukrepe, na primer:

• možnost  delavca, da vključi avtomatski odzivnik z napotilom na sodelavca v nujnih primerih v primeru daljše odsotnosti delavca,
• uporaba elektronske pošte in podobnih oblik komuniciranja v službene namene na način, ki v kar najmanjši meri posega v čas izrabe počitka delavca in v čas njegovih upravičenih odsotnosti z dela,
• ureditev nadomeščanja oziroma zamenjavo za posameznega delavca v primeru načrtovane odsotnosti,
• spodbujanje kulture, ki ceni ter spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

(3) Delavec, ki se v času uresničevanja pravice do odklopa ne odzove na prejeto pošto, klice in druge pozive delodajalca izven delovnega časa, ne sme trpeti škodljivih posledic s strani delodajalca.

(4) Pri posameznem delodajalcu se s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s splošnim aktom delodajalca lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa, pri čemer se mora upoštevati posebnosti in zahteve dejavnosti podjetja."

V 57. členu Kolektivne pogodbe za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, ki določa letni dopust se črta 6., 7. in 8. odstavek tega člena.

Druge določbe Kolektivne pogodbe za papirno in papirno - predelovalno dejavnost ostanejo nespremenjene.

Ta aneks začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe o črtanju določbe o skupnem številu letnega dopusta, ki se začne uporabljati s 1. 1. 2025.

Vir: Uradni list RS, št. 95/2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z aneksom se spreminja 4. točka 43. člena, ki se po novem glasi:

»(4) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.
Nadurno delo lahko traja tudi preko letne časovne omejitve, skupaj največ 230 ur letno, vendar le pod pogojem pozitivnega mnenja podjetniškega sindikata delodajalcu in soglasja delavca.«.

Dodan je nov 44a. člen, ki opredeljuje pravico do odklopa:

»Delodajalec z ustreznimi ukrepi zagotovi, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.
Ukrepi se določijo s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, v kolikor ga ne zavezuje podjetniška kolektivna pogodba, upoštevaje potrebe delovnega procesa in posamezna delovna mesta pri delodajalcu.«

Sicer se Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije skupaj s Tarifno prilogo v ostalem ne spreminja.

Vir: Uradni list RS, 6. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zneski najnižjih osnovnih plač se s 1.1.2025 povečajo za 2,5 % in znašajo:

Od 1.1.2025 pripada delavcu regres za letni dopust v višini najmanj 1.550,00 evrov.

Vir: Uradni list RS, 25. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je potrdila sklenitev dogovora o višini povprečnine za leti 2025 in 2026 z reprezentativnimi združenji občin, minister za finance Klemen Boštjančič pa je s predstavnikoma občinskih združenj dogovor že podpisal. Prihodnje leto bo povprečnina znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Poleg tega bodo občine prihodnje leto prejele še dodatnih 48 milijonov evrov prihodkov iz dohodnine.

Dogovor sta poleg ministra Boštjančiča podpisala še predsednik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni in podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije Samo Turel. Slednja skupaj zastopata 195 od 212 slovenskih občin.

Dogovor med vlado in občinami je sledil daljšim in konstruktivnim pogovorom predstavnikom ministrstev za finance in za javno upravo ter občinskih združenj. Na njih se niso osredotočili le na izračune in višino povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog, ki so ena od podlag za določitev višine povprečnine (to je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin), ampak tudi na poenostavitev postopka določitve povprečnine. 

Na podlagi dogovora bo povprečnina odslej določena tako, da se izračunani povprečni stroški za financiranje občinskih nalog povečajo s povprečjem medletne rasti teh stroškov in za učinke novih ter spremenjenih predpisov. To je bilo upoštevano že pri izračunu povprečnine za prihodnji dve leti – leta 2025 bo tako znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Nov postopek določitve povprečnine bo Ministrstvo za javno upravo upoštevalo pri pripravi novele Zakona o financiranju občin. 

Dogovor določa tudi, da bodo občine prihodnje leto iz državnega proračuna dobile dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2023, kar znaša 47,9 milijona evrov. Dodatna sredstva bodo namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, razdeljena pa bodo na dva dela. 75 odstotkov oziroma 35,9 milijona evrov bodo prejele občine z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog, 25 odstotkov oziroma 12 milijonov evrov pa bodo prejele vse občine na podlagi kriterijev za sredstva za uravnoteženje razvitosti občin iz Zakona o financiranju občin.

Vir: Vlada Republike Slovenije, 29. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Gre za enega od zakonov, s katerim bo Slovenija v nacionalni pravni red prenesla lani sprejeti uredbi EU z namenom zaščite vlagateljev s povečano preglednostjo in vzpostavitvijo celovitega okvira za izdajatelje in ponudnike storitev. Med cilji predlaganega zakona je tudi prispevek k ohranitvi finančne stabilnosti.

Vir: Državni zbor RS, 22. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe bodo pripomogle tudi k boljši informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti teh računov.

V zadnjih letih je bilo zaznati povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju plačilnih računov (transakcijskih računov) pri bankah, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih morajo izvajati na podlagi predpisov. Nekatera podjetja in potrošniki zato pri banki, ki je pri tej odločitvi samostojna, ne morejo odpreti plačilnega računa, ki ga potrebujejo za svoje poslovanje oziroma vsakodnevno življenje.

Za izboljšanje sedanjih razmer so v predlog novele Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih vključili več predlogov, katerih cilj je podjetjem in potrošnikom omogočiti boljši dostop do plačilnega računa pri banki oziroma njegove ohranitve ter boljše informiranje potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 17. 10,.2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Tako od uveljavitve zakona med subjekte javnega interesa ne spadajo več srednje družbe, zavezane k obvezni reviziji po merilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež. Sprememba bo veljala že za poslovno leto 2024.

Vir: Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, 7. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe v pravilniku oziroma obrazcu vloge, ki ga pravilnik predpisuje, sledijo spremembam Zakona o spodbujanju investicij in spremembam Uredbe o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije. Zakon in uredba sta bila usklajena s spremenjeno Uredbo 651/2014/EU, ki določa pogoje za državno pomoč, združljivo s pravili delovanja notranjega trga in konkurence v EU.

Zaradi spremenjene uredbe so se spremenile zgornje meje absolutnih zneskov spodbude, ki so lahko dodeljene za posamezne vrste investicij:

• 55.000.000 eurov (prej 40 milijonov evrov) na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno temeljna raziskava, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo temeljnih raziskav;
• 35.000.000 eurov (prej 20 milijonov evrov) na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno industrijska raziskava, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo industrijskih raziskav ali v kategorijo industrijskih ali kategorijo temeljnih raziskav kot celote;
• 25.000.000 eurov (prej 15 milijonov evrov) na gospodarsko družbo in na investicijo pri investiciji, ki je pretežno eksperimentalni razvoj, če več kot polovica upravičenih stroškov investicije nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo eksperimentalnega razvoja;
• 8.250.000 eurov (prej 7,5 milijonov evrov) na študijo pri spodbudi za študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalne dejavnosti.

V primeru spodbude za naložbe v raziskovalne infrastrukture absolutni znesek spodbude ne sme presegati 35.000.000 evrov (prej 20 milijonov evrov) na infrastrukturo. V primeru spodbude za naložbe v inovacijske grozde absolutni znesek spodbude ne sme presegati 10.000.000 evrov (prej 7,5 milijonov evrov) na inovacijski grozd.

V primeru spodbude za svetovalne in podporne storitve za inovacije se lahko intenzivnost pomoči poveča do 100 odstotkov upravičenih stroškov, pod pogojem, da celotni znesek pomoči za svetovalne in podporne storitve za inovacije ne presega 220.000 eurov (prej 200.000 evrov) na gospodarsko družbo v kateremkoli triletnem obdobju. Absolutni znesek spodbude ne sme presegati 10.000.000 eurov (prej 5 milijonov evrov) na gospodarsko družbo in na investicijo pri spodbudi za inovacije za male in srednje velike gospodarske družbe.

Pri spodbudi za procesne in organizacijske inovacije absolutni znesek spodbude ne sme presegati 12.500.000 eurov (prej 7,5 milijonov evrov) na gospodarsko družbo in na investicijo.

Spodbuda za inovacijski grozd se lahko po novem dodeli lastniku inovacijskega grozda (prej izključno pravnemu subjektu, ki upravlja inovacijski grozd). Pomoč za tekoče poslovanje se lahko dodeli upravljavcu inovacijskega grozda. Če upravljavec ni lastnik, je lahko pravna oseba ali konzorcij gospodarskih družb brez ločene pravne osebe. V vseh primerih mora vsaka gospodarska družba v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi voditi ločeno računovodstvo za stroške in prihodke posamezne dejavnosti (lastništvo, delovanje in uporaba grozda).

V skladu s spremembami v Uredbi 651/2014/EU so se spremenili tudi nekateri pomeni izrazov (definicij).

Nov obrazec vloge za dodelitev spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva je dostopen na naslednji povezavi, kjer so zbrane še ostale pomembne informacije o možnostih spodbud za investicije: Spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 8. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Skladno z CSRD, ki zahteva tudi pregled poročil o trajnostnosti s strani revizorjev, se je morala prilagoditi vsebina Zakona o revidiranju (ZRev-2). V nadaljevanju navajamo nekatere spremembe zakona.

1. Dajanje zagotovil o trajnostnosti

• Dajanje zagotovil o trajnostnosti je opredeljeno kot »dajanje zagotovila o zanesljivosti poročila o trajnostnosti ali konsolidiranega poročila o trajnostnosti z izvajanjem postopkov, katerih rezultat je sklep z zagotovilom poročanja o trajnostnosti revizijske družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe«.
• Storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti bodo lahko opravljale revizijske družbe, ki bodo imele dovoljenje za opravljanje te storitve s strani pristojnih organov.
• Storitev dajanja zagotovil o trajnostnosti bodo lahko v imenu revizijske družbe to storitev opravljal pooblaščeni revizor, ki je s to revizijsko družbo v delovnem razmerju za poln delovni čas in ima dovoljenje za dajanje zagotovil o trajnostnosti (pogoji za pridobitev dovoljenja so opravljen preizkus strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti in praktično usposabljanje po 48. členu).
• Izdana dovoljenje bodo vpisana v register revizijskih družb in register pooblaščenih revizorjev. 

2. Revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnosti

• Gre za revizorjevo poročilo, ki bo lahko del revizorjevega poročila o računovodskih izkazih ali samostojno poročilo.
• Vsebina poročila:
  • opredelitev subjekta, katerega poročilo o trajnostnosti ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti je predmet pregleda in obdobje, ki ga zajema ter opredeljen okvir poročanja o trajnostnosti;
  • opisan obseg dajanja zagotovil o trajnostnosti, v katerem se opredelijo vsaj standardi dajanja zagotovil, v skladu s katerimi je bil izveden pregled;
  • revizorjev sklep ali mnenje o tem, ali je poročilo o trajnostnosti ali konsolidirano poročilo o trajnostnosti usklajeno z zahtevami ZGD-1 in 8. člena Uredbe 2020/852/EU. 

3. Predlagane spremembe na področju poklicnih kvalifikacij

• Zakona vsebuje spremembe v smislu pogojev za revizorje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izvajanje zagotovila o trajnostnostnem poročanju. Za opravljanje revizije bodo morali pridobiti potrebno strokovno znanje in izkušnje pri zagotavljanju trajnostnostnega poročanja.

Zakon bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu RS.

Vir: FinD-INFO povzeto po GZS, 7. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21, 140/22 in 38/24) za obdobje od 1. septembra 2024 do 30. septembra 2024 znaša 465,05 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 4. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je sprejela Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o baterijah in odpadnih baterijah. Uredba bo omogočila izvajanje evropske Uredbe (EU) številka 2023/1542 o baterijah in odpadnih baterijah. Cilji evropske uredbe so krepitev delovanja notranjega trga, spodbujanje krožnega gospodarstva ter zmanjšanje okoljskih in družbenih vplivov v vseh stopnjah življenjskega cikla baterije. Pri tem se upošteva zeleni prehod, električno mobilnost, ogljično nevtralnost in trajnostno proizvodnjo baterij. Vključuje proizvode, procese, odpadne baterije in reciklirane sekundarne surovine oziroma materiale.

Pričakuje se namreč obsežnejša uporaba baterij za splošno uporabo, industrijskih baterij in baterij za električna vozila. Namen evropske uredbe pa je izboljšati varnost in delovanje notranjega trga baterij in zagotoviti pravičnejšo konkurenco z zahtevami glede varnosti, trajnostnosti in označevanja.

Uredba se uporablja za vse baterije, tudi za vse odpadne prenosne baterije, baterije za električna vozila, industrijske baterije, baterijske sisteme za shranjevanje, zaganjalne baterije (ki se večinoma uporabljajo za zagon, osvetlitev in vžig vozil in strojev) ter baterije za lahka vozila (na primer električna kolesa, e-mopede, električne skiroje).

Določa obveznosti izdelovalca, proizvajalca, uvoznika in distributerja baterij in izdelkov, ki vsebujejo baterije. Določa tudi zahteve za skladnost in postopek ugotavljanja skladnosti. Vključuje tudi nadzor nad baterijami na trgu, v uporabi in nadzor nad ravnanjem z odpadnimi baterijami.

Z uredbo se določata dva pristojna organa za izvajanje evropske uredbe. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pristojno v delu, ki se nanaša na dajanje baterij na trg, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa v delu, ki se nanaša na ravnanje z odpadnimi baterijami.

Določajo se tudi pristojni organi za nadzor nad baterijami. Nadzor v delu, ki se nanaša na dajanje baterij na trg in omogočanje dostopnosti na trgu, bo opravljal Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Nadzor nad snovmi, katerih vsebnost v baterijah je omejena, opravlja Urad RS za kemikalije, Inšpekcija za kemikalije. V delu, ki se nanaša na baterije, vgrajene v vozila in lahka vozila, kjer gre za homologirana hibridna in električna vozila kategorije L in homologirana hibridna in električna vozila kategorije M, N, O, bo opravljal inšpektorat, pristojen za vozila, nadzor nad stacionarnimi baterijskimi sistemi za shranjevanje energije v uporabi, pa bo opravljal inšpektorat, pristojen za energetiko. Nadzor nad ravnanjem z odpadnimi baterijami bo opravljal inšpektorat pristojen za okolje, razen 72. člena Uredbe 2023/1542/EU (pošiljke odpadkov), kjer so pristojni organi za izvajanje nadzora inšpektorat, pristojen za okolje, Finančna uprava Republike Slovenije in Policija. Uredba določa tudi kazni za neupoštevanje določb uredbe.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport , 1. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je pri pripravi proračunov upoštevala osnutek Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028, jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter predvideno izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ter drugih EU vsebin.

Poleg ukrepov za odpravo posledic lanskih poplav bodo v ospredju ukrepi za krepitev razvoja slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike, podprti z že omenjenimi evropskimi viri.

Za leto 2025 so prihodki načrtovani v višini 15,2 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,1 milijarde evrov. Prihodki so v primerjavi z lani sprejetim proračunom za leto 2025 višji za 4,6 odstotka, odhodki pa za osem odstotkov. Proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Za leto 2026 so prihodki načrtovani v višini 15,9 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi se tako po načrtih v primerjavi z letom 2025 znižal, in sicer naj bi znašal 1,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka BDP.

Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026, ki vključuje 5,2-odstotno uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, o čemer so predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade prejšnji teden dosegli soglasni dogovor. Na podlagi uskladitve se bodo zaposlenim prihodnje leto zvišale neto plače.

Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov.

Predlog zakona določa tudi povprečnino za občine za leti 2025 in 2026. Ker pogovori še potekajo in dogovor o višini povprečnine z združenji občin še ni sklenjen, se bo končni znesek določil v postopku sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna v državnem zboru, tako kot vsako leto. V predlogu zakona je sicer trenutno določena povprečnina 725 evrov za obe leti, kar je znesek iz lani podpisanega dogovora z občinami.

Vlada je določila tudi dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2023.

Vir: Ministrstvo za finance, 26. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z novelo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se spreminja natančnejši obseg zdravstvenih storitev, urejajo postopki uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter se pravila uskladijo s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.

Med drugim se z novelo podaljšuje tudi rok, v katerem mora osebni zdravnik podati predlog imenovanemu zdravniku za odločanje o začasni zadržanosti z dela, in sicer tako, da bo moral osebni zdravnik, če bo menil, da so še podani razlogi za začasno zadržanost od dela, od kateri odloča imenovani zdravnik, napotiti zavarovanca k imenovanem zdravniku vsaj pet dni pred iztekom začasne zadržanosti od dela (sedaj je ta rok tri dni).

Vir: ZDS, 26. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada skladno z Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije določi seznam upravičencev po Zakonu o dohodnini in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do 30. septembra leta, za katero se odmerja dohodnina. Seznam upravičencev do donacij za leto 2024 je bil objavljen 20. septembra 2024.

Davčni zavezanci lahko skladno z Zakonom o dohodnini zahtevajo, da se del njihove dohodnine nameni financiranju upravičencev do donacij. To so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti, ki na dan 31. december prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz Zakona o dohodnini. Skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa so do donacij upravičeni tudi šolski skladi oziroma skladi vrtcev, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.

FURS bo pri določitvi zneska donacij iz dohodnine za leto 2024 upošteval zahtevke zavezancev, ki bodo na pristojni finančni urad prispeli najpozneje do 31. decembra 2024. Do takrat imajo upravičenci čas, da od donatorji odstotek dohodnine namenijo izbrani organizaciji po seznamu.

Davčni zavezanci lahko oddajo vlogo oziroma zahtevek za Namenitev dela dohodnine za donacije na naslednje načine:

• Elektronsko prek portala eDavki. Na portalu je treba poiskati vlogo Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije (Doh-Don). V vlogi je treba vpisati naziv organizacije, njeno davčno številko in višino odstotka, ki ga namenjate (0,1, %, 0,2 % … 1 %). Vlogo je možno oddati samo za organizacijo, ki je na seznamu.
• Po pošti ali osebno v nabiralnik na krajevno pristojnem Finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register. V tem primeru mora biti vloga lastnoročno podpisana.

Davčni zavezanci lahko izberejo največ deset organizacij, ki jim želijo nameniti del dohodnine, pri čemer seštevek vseh ne sme presegati 1 % dohodnine.

FURS bo zbrane zneske donacij za leto 2024 upravičenim organizacijam nakazal do 30. septembra 2025.

Vir: FinD-INFO, 24. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Glede na razvoj v zvezi z novimi tehnologijami in spletno prodajo je bilo treba dosedanjo Direktivo 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov revidirati in posodobiti. Zato je bila lani sprejeta nova Uredba 2023/988/EU o splošni varnosti proizvodov, s katero se izboljša skladnost z razvojem harmonizacijske zakonodaje Evropske unije in zakonodaje o standardizaciji, boljše delovanje odpoklica proizvodov iz varnostnih razlogov in jasnejši okvir za proizvode, podobne živilom, ki so bili doslej urejeni z Direktivo Sveta 87/357/EGS.

Cilj predloga zakona je tako v slovenskem pravnem redu zagotoviti učinkovito izvajanje Uredbe 2023/988/EU, ki se sicer uporablja neposredno, in s tem zagotoviti varnost potrošniških proizvodov. Nevarni proizvodi imajo lahko zelo negativne posledice za potrošnike in državljane. Vsi potrošniki, vključno z najbolj ranljivimi, kot so otroci, starejši ali invalidi, imajo pravico do varnih proizvodov. Predlog zakona zato želi potrošnikom zagotoviti zadostna sredstva za uveljavljanje te pravice, pristojnim organom za nadzor trga pa ustrezne instrumente in ukrepe za izvrševanje določb Uredbe 2023/988/EU in predloga zakona.

Uredba 2023/988/EU je široko zasnovan horizontalen zakonodajni okvir, s katerim se zapolnjuje vrzeli in dopolnile določbe sedanje ali prihodnje harmonizacijske zakonodaje Evropske unije za posamezne sektorje. Predstavlja zagotovilo varstva potrošnikov, ki drugače z zakonodajo ni zagotovljeno, zlasti za doseganje visoke ravni varovanja zdravja in varnosti potrošnikov. Harmonizacijska zakonodaja Evropske unije za posamezne sektorje pa obravnava varnostne vidike posebnih proizvodov ali posebnih kategorij proizvodov.

Predlog zakona je krovni sistemski predpis na področju splošne varnosti proizvodov, zato je pripravljen na način, da določa obveznosti, pooblastila, ukrepe in globe ter ustvarja potrebne pravne podlage za podrobnejše urejanje področja. V predlogu zakona se za izvajanje Uredbe 2023/988/EU določajo obveznosti gospodarskih subjektov in ponudnikov spletnih tržnic glede zagotavljanja splošne varnosti proizvodov, pristojni organi za nadzor nad izpolnjevanjem določb tega zakona in izvajanjem Uredbe 2023/988/EU, njihova pooblastila in ukrepi ter prekrški in globe v zvezi z izvajanjem Uredbe 2023/988/EU.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 17. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremeni se priloga pravilnika - Oblika in način dostave podatkov, ki se prvič uporabi za dostavo podatkov za davčno leto 2024.

Vir: FinD-INFO, 19. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Sklep določa, da je od 10. 9. 2024 dalje višina okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za enoto obremenitve 30,85 evra.

Plačniki okoljske dajatve morajo od 10. 9. 2024 dalje obračunavati in plačevati okoljsko dajatev v novem predpisanem znesku na enoto obremenitve. Za obdobje do 9. 9. 2024 se okoljska dajatev obračunava v dosedanjem znesku na enoto obremenitve 17,3 evra.

Pri vlaganju obračunov okoljske dajatve morajo plačniki okoljske dajatve za mesec september 2024 ločeno vpisati količine, za katere je nastala obveznost za obračun od 1. 9. 2024 do 9. 9. 2024 in ločeno za obdobje od 10. 9. 2024 dalje.

Zavezanci za oddajo letnih obračunov bodo morali pri oddaji letnih obračunov okoljske dajatve za leto 2024 ločeno vpisati količine za obdobje od 1. 1. 2024 do 9. 9. 2024 in ločeno za obdobje od 10. 9. 2024 dalje.

Vir: FURS, 11.9.2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Razlagi se nanašata na 69. in 79. člen KPKD (dodatek za delovno dobo in solidarnostna pomoč), mnenji pa na 69. in 70. člen KPKD (dodatek za delovno dobo in dodatek za neugoden delovni čas).

Vir: Nina Ličar, OZS, 2. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cilj uredbe o trgih kriptosredstev je predvsem zaščititi vlagatelje, in sicer s povečanjem preglednosti in vzpostavitvijo celovitega okvira za izdajatelje in ponudnike storitev, vključno s skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja. Uredba tako zagotavlja posebna pravila za kriptosredstva ter povezane storitve in dejavnosti, ki še niso zajete v zakonodajnih aktih EU o finančnih storitvah.

Uporablja se za fizične in pravne osebe in nekatere druge subjekte, ki se ukvarjajo z izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrščanjem v trgovanje kriptosredstev ali opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi v EU. Kot kriptosredstvo uredba opredeljuje digitalno predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije.

Vir: Vlada RS, 23. 8. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predlagatelj izpostavlja vprašanje skladnosti omenjene določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, ki govori o enakosti pred zakonom. Z ureditvijo, po kateri se med zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, razlikuje glede na zavarovanje za polni delovni čas najmanj pet mesecev v koledarskem letu, se po mnenju predlagatelja brez stvarnega in razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari, razlikuje med zavezanci, ki so zavarovani daljši čas v koledarskem letu, vendar ne za polni delovni čas.

Vlada meni, da je omenjena zahteva neutemeljena in da navedena določba ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS.

Vlada je mnenje med drugim utemeljila na razliki v položaju zavezanca, ki opravlja dejavnost kot izključno in posledično iz tega naslova dosega dohodke iz dejavnosti, s položajem zavezanca, ki opravljanju dejavnosti posveča omejen čas. Ob enaki dejavnosti in pogojih v splošnem navedena zavezanca ne moreta dosegati enakih prihodkov, zato tudi ni utemeljena enaka obravnava pri določanju maksimalne višine normiranih odhodkov.

Ločevalni kriterij med temi zavezanci, vezan na vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je po mnenju vlade ustrezen, saj je dovolj robusten in objektivno določljiv kriterij, ki ne omogoča arbitrarnosti. Vlada med drugim meni še, da je neprimerno in neutemeljeno v pavšalni sistem vgrajevati elemente, ki zelo natančno upoštevajo položaj posameznega zavezanca in s tem zapletejo sistem. Pavšalni sistem je namreč izbira zavezanca in ne obveznost, ne nazadnje pa se s tem tudi zmanjšuje enostavnost sistema, kar je osnovni namen sistema.

Vir: Ministrstvo za finance, 21. 8. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V nadaljevanju najdete povzetek ureditve, ki jo predvideva predlog zakona.

1. Izmenjava e-računov in e-dokumentov

• Določa obveznost, da bodo morali poslovni subjekti pri medsebojnih obligacijskih razmerjih izmenjavati izključno e-račune (7. člen predloga zakona).
• Poslovni subjekti bodo lahko izmenjevali e-račune v kateremkoli standardu, ki ga določa prvi odstavek 5. člena predloga zakona (t. j. standard e-SLOG, sintakse skladne z evropskim standardom za izdajanje e-računov, drugi mednarodno uveljavljeni standardi).
• Izmenjava e-računov in e-dokumentov bo lahko potekala preko ponudnikov, ki bodo vpisani v seznam ponudnikov e-poti ali preko lastnih sistemov za neposredno izmenjavo e-računov in e-dokumentov, razen preko lastnih sistemov za izmenjavo elektronske pošte.
• Namen ureditve je zmanjšanje administrativnih bremen in materialnih stroškov, ki nastajajo z ročno obdelavo računa ter digitalizacija knjigovodstva in davčnega poslovanja.

2. Izdajanje e-računov potrošnikom

• Poslovni subjekti bodo morali potrošnikom izdati e-račun, če se bosta obe stranki predhodno o tem dogovorili, pri čemer bo potrošnik lahko prejemal račune na elektronski naslov (9. člen predloga zakona).
• Potrošnik bo lahko kadarkoli zahteval, da mu poslovni subjekt izda račun v papirni obliki.

3. Posredovanje e-računov davčnemu organu

• Vsi e-računu bodo morali biti posredovani davčnemu organu v roku 8 dni od posredovanja oz. prejema e-računa (13. člen predloga zakona).
• Če bo poslovni subjekt izdal e-račun subjektu izven Slovenije ali od slednjega prejel račun, ki ni e-račun, mora zagotoviti posredovanje podatkov davčnemu organu v roku 8 dni od izdaje oz. prejema takšnega računa (14. člen predloga zakona).

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bistvene spremembe se nanašajo na področja ravnanje z odpadki, spremljanje stanja okolja in javnost podatkov. Hkrati se bodo po predlogu iz tega zakona izključile podnebne vsebine ter gospodarske javne službe s področja voda. To bo po novem urejeno v samostojnih zakonih.

>> Predlog predpisa: Zakon o varstvu okolja (ZVO-3)

Zainteresirana javnost lahko poda pripombe do 16. septembra. 

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo , 5. 8. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21, 140/22 in 38/24) za obdobje od 1. julija 2024 do 31. julija 2024 znaša 426,97 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 12. 8. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

ZUOPUE začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 25. julija 2024, odprava krajevne pristojnosti upravnih enot za prijavo prebivališča pa tri mesece po objavi v Uradnem listu.

ZUOPUE uvaja dve poglavitni rešitvi:

• Spreminja krajevno pristojnost upravnih enot v tujskih zadevah in v postopkih prijave prebivališč posameznikov.
• Dodatno zakon uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi t. i. začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do pravnomočne odločitve tekel dalje.

Pri prvem delu ukrepov gre za trajno ureditev, ki bo omogočala vložitev vloge v teh postopkih na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. Ti ukrepi bodo razbremenili upravne enote in tamkajšnje zaposlene ter prispevali k hitrejšemu reševanju zadev in zmanjšanju zaostankov na tem področju. Zakon tako odpravlja nekatere pomembne administrativne ovire, ki so vplivale na dolgotrajno reševanje upravnih zadev in postopkov na področju tujcev. Z odpravo krajevne pristojnosti pri pridobitvi bivalnih in delovnih dovoljenj za tujce bodo upravne enote bolj enakomerno obremenjene po celotni državi, kar bo skrajšalo tudi čas reševanja zadev.

Dodatno zakon uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi t. i. začasnega dovoljenja (po pridobitvi potrdila o vloženi vlogi na upravno enoto ter informativnega lista Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje) tujcem omogočila zakonito delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do pravnomočne odločitve tekel dalje. Ta ureditev se bo uporabljala za vse vloge, ki so na pristojno upravno enoto že vložene oziroma bodo vložene do vključno 30. septembra 2024. Takšna ureditev se uporablja zgolj za delavce tujce, ki so državljani tako imenovanih brezvizumskih držav in je omejena na delo in prebivanje v Republiki Sloveniji.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predlog novele zakona ohranja osnovne ideje in strukturo obstoječega Zakona o revidiranju, kar zagotavlja kontinuiteto in prepoznavnost ureditve.

Osnovni cilj predloga novele zakona je delni prenos evropske Direktive 2022/2464/EU, ki za podjetja  prinaša nove in obsežne zahteve glede poročanja o trajnostnosti. Z ureditvijo se želi doseči večja preglednost, primerljivost in zanesljivost informacij o trajnostnosti, kar naj bi pripomoglo k bolj trajnostnemu poslovanju in odločanju vseh deležnikov.

Predlog novele zakona prenaša določbe Direktive 2022/2464/EU v delu, ki se nanašajo na revidiranje poročil o trajnostnosti in nadzor revidiranja. Ostali deli direktive bodo oziroma so v slovenski pravni red preneseni s spremembami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o trgu finančnih instrumentov.

Poleg ciljev, povezanih s prenosom evropske zakonodaje v slovenski pravni red, predlog novele Zakona o revidiranju prinaša izboljšave na področjih opravljanja nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti, delovanja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in pristojnosti Slovenskega inštituta za revizijo.  

Vir: Ministrstvo za finance, 18. 7. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Količnik znaša 1,006. Na tej osnovi se uskladi znesek povračila stroškov za prehrano med delom po Zakonu o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP).

Količnik za obdobje julij-december 2024 znaša 5,98 evrov/dan.

Vir: FinD-INFO, 22. 7. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Podjetja bodo tuje delavce lahko tako zaposlila vsaj tri mesece prej, kar je velik uspeh v podporo delodajalcem, iz osnutka in sprejetega interventnega zakona pa je izbrisana tudi zahteva podjetjem, ki naj bi sprva bila odgovorna tudi za učenje slovenskega jezika zaposlenih tujcev, financirati in zagotoviti bi jim morala najmanj 80 ur izobraževanja slovenskega jezika v okviru delovnega časa.

Primarni cilji interventnega zakona

Primarni cilj interventnega zakona je razbremenitev upravnih enot in zaposlenih, saj upravni postopki, posebej s področja tujcev, terjajo precejšnje administrativno breme, hkrati pa se število teh postopkov v zadnjih letih precej povečuje. Zaostanki pri reševanju teh zadev so že tako dolgi, da povzročajo stiske ljudem in gospodarsko škodo, zato interventni zakon uvaja dve poglavitni rešitvi, s pomočjo katerih bodo upravne enote lahko lažje zadihale, zakon torej odpravlja krajevne pristojnosti pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter začasno poenostavlja postopke za zaposlovanje tujcev.

Ukinitev krajevne pristojnosti UE

Ukinitev krajevne pristojnosti v tujskih zadevah omogoča enakomernejšo obremenitev upravnih enot, kar bo v povprečju skrajšalo čas reševanja zadev; saj se pričakuje manj povpraševanj uporabnikov javnih storitev o statusu njihove vloge.

Začasno dovoljenje za tujce omogoča hitrejšo zaposlitev

Zakon uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do končne odločitve tekel dalje. Navedeno bo omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela v Republiki Sloveniji ter njihovo hitrejšo integracijo in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Podjetja bodo tuje delavce lahko tako zaposlila vsaj tri mesece prej, kar je velik uspeh v podporo delodajalcem.

Delodajalci dosegli izbris obveznosti učenja slovenskega jezika

Osnutek predloga interventnega zakona je predvideval tudi obveznost delodajalcev za zagotavljanje učenja slovenskega jezika za tuje delavce, ob tem pa za neizpolnjevanje te zahteve tudi zelo visoke kazni. Podjetja so bila sprva v osnutku interventnega zakona odgovorna tudi za učenje slovenskega jezika zaposlenih tujcev, ki bi jim morala financirati in zagotoviti najmanj 80 ur izobraževanja slovenskega jezika v okviru delovnega časa. Delodajalske organizacije so bile s svojo intervencijo in pojasnili za odstranitev te obveznosti iz predloga zakona, ki bi podjetjem predstavljala znaten finančni in administrativni zalogaj, uspešne, zato je predlagatelj ta predlog umaknil. Sprejeta verzija interventnega zakona te obveznosti torej več ne vključuje.

Vir: MJU in OZS, 16. 7. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

ZPSI-1C dopolnjuje sestavine učne pogodbe (36. člen ZPSI) in določa kot dodatno sestavino tudi določbo o pravici dijaka do prehrane med delom ali do povračila stroškov dijaku za prehrano med delom.

Nadalje se med dolžnosti delodajalca (37. člen ZSPI), ki sklene učno pogodbo, dodaja tudi dolžnost, da dijaku zagotovi prehrano med delom ali mu izplača povračilo stroškov za prehrano med delom.

Spreminja se določba o nagradi dijaku (42. člen ZSPI) in sicer tako, da se na novo glasi kot nagrada in prehrana med delom in določa:

V času praktičnega usposabljanja z delom ima dijak pravico do nagrade v skladu s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca, ali drugimi predpisi in pravico do prehrane med delom, ki mu jo delodajalec zagotovi na enak način kot svojim zaposlenim.

Če delodajalec dijaku ne zagotovi prehrane med delom in v kolektivni pogodbi, ki velja za delodajalca, ni določena višina povračila stroškov za prehrano za dijake, izplača delodajalec dijaku povračilo stroškov za prehrano najmanj v višini cene malice, ki jo določa zakon, ki ureja šolsko prehrano.

Nagrado iz prvega odstavka tega člena in povračilo stroškov za prehrano iz prejšnjega odstavka delodajalec dijaku izplača najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Dopolnjujejo se tudi kazenske določbe ZPSI tako, da je zagrožena globa za delodajalca v primeru kršitve določbe, ki določa nagrado in prehrano med delom.

V prehodnih in končnih določbah je določeno, da se že sklenjene učne pogodbe se s spremenjenim 36. členom zakona uskladijo do 1. septembra 2024.

Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2024, razen spremenjenega prvega odstavka 30. člena zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Vir: Združenje delodajalcev Slovenije, 2. 7. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Kaj prinašajo spremembe Zakona o invalidskih organizacijah?

Zakon o invalidskih organizacijah ureja status invalidskih organizacij in njihove naloge. Zakon ureja tudi nacionalni svet invalidskih organizacij, v katerega se prostovoljno združujejo reprezentativne invalidske organizacije in invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni.

Novost predloga Zakona o spremembah Zakona o invalidskih organizacijah je sistemsko urediti naloge nacionalnega sveta invalidskih organizacij ter njegovo financiranje za izvedbo nalog, ki so v javnem interesu. S tem se izpolnijo tudi mednarodne zaveze Republike Slovenije v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov. Cilj zakona je tudi večja vključenost invalidov in invalidskih organizacij v postopke sprejemanja predpisov in politik, ki zadevajo življenje invalidov, in v postopek spremljanja izvajanja konvencije.

Predlog zakona jasno določa naloge nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki jih ta izvaja, in sicer:

- usklajuje interese vseh invalidov v državi ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami ter drugimi javnostmi;

- spremlja izvajanje konvencije;

- spodbuja in promovira izenačevanje možnosti invalidov in njihovo neodvisno življenje in vključevanje v družbo;

- v skladu s predpisi predlaga skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij ter v organe mednarodnih organizacij in združenj in

- opravlja druge skupno dogovorjene aktivnosti.

Predlog zakona ureja tudi način sofinanciranja, ki se nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih in zakonsko določenih obveznosti, in sicer se sredstva za njihovo izvajanje zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Kljub nalogam, ki jih opravlja nacionalni svet, pa se seveda ohranjajo naloge reprezentativnih invalidskih organizacij iz 18. člena Zakona o invalidskih organizacijah, ki so za vsako skupino invalidov pridobile reprezentativnost. Predlog zakona tudi določa, da nacionalni svet lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje iz članarin, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti nacionalnega sveta, z darili in volili, prispevki donatorjev, iz proračunskih sredstev in drugih virov. Predlog zakona ureja način sofinanciranja nalog, ki se nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih in zakonsko določenih obveznosti, in sicer se sredstva za njihovo izvajanje zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Sofinanciranje ni avtomatično, temveč se pogodba o sofinanciranju sklene med ministrstvom, pristojnim za invalidsko varstvo, in med nacionalnim svetom. V pogodbi se določijo naloge, obseg in izračun cene za posamezne naloge, ki jih mora nacionalni svet v posameznem letu opraviti. Sredstva se nacionalnemu svetu izplačajo na podlagi predloženih dokazil oziroma tako, kot to določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto. Predlog zakona določa tudi, da morajo vlada, ministrstva in drugi državni organi pred sprejetjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje invalidov, o tem obvestiti nacionalni svet invalidskih organizacij in reprezentativne invalidske organizacije, ki zastopajo skupino invalidov, na katere se zakon ali predpis nanašajo. S tem se zagotavlja vključenost invalidov in invalidskih organizacij v odločanje o zadevah invalidov in s tem dosledno spoštovanje načela »nič o invalidih brez invalidov«. Prav tako se na takšen način izpolnjujejo obveznosti Republike Slovenije po Konvenciji o pravicah invalidov glede vključevanja invalidskih organizacij v tovrstne postopke.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 26. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M) do večje preglednosti poslovanja in družbene odgovornosti gospodarskih družb

Z novelo ZGD-1M se v slovenski pravni red prenašajo štiri direktive Evropskega parlamenta in Sveta. Gre za direktive s področja javnega razkrivanja davčnih informacij v zvezi z dohodki (direktiva o javnem poročanju po državah), s področja poročanja podjetij o trajnostnosti (direktiva glede poročanja o trajnostnosti), s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb (direktiva o uravnoteženosti spolov v družbah) in delegirano direktivo v zvezi s prilagoditvijo meril velikosti mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ali skupin (direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti).

Preglednost pri poročanju večjih družb

Na podlagi direktive o javnem poročanju po državah želi ministrstvo normativno spodbuditi gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih družb. Poročati bodo morale obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v preteklih dveh zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750 milijonov evrov in ki poslujejo multinacionalno. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice. Pri tem bo pomembna novost glede na dosedanjo ureditev, da se širi krog poročevalcev. Ti bodo morali o določenih davčnih informacijah poročati v enotni elektronski obliki, praviloma v okviru spletnih strani AJPES, ki so zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te objavljene informacije. Te bodo morali objaviti na svoji spletni strani, revizorji pa bodo preverjali ali je poročevalec te informacije javno objavil.

Preglednost glede poročanja o trajnostnosti

Z večjo preglednostjo gospodarskih dejavnosti v skladu z direktivo glede poročanja o trajnostnosti želi ministrstvo podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe v trajnostno rast ter tudi povečati zavedanje o pomembnosti obvladanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostnostjo. Ti dejavniki so okoljski, socialni, dejavniki v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in upravljavski dejavniki. Med drugim vključujejo tudi podnebne spremembe, degradacijo okolja, odnos do zaposlenih in poslovnih partnerjev ter upravljanje same družbe. Z novelo ministrstvo posodablja obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, in sicer s širitvijo zavezancev za poročanje (na vse velike družbe ter na vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi - razen mikro družb), s širitvijo obsega in vsebine informacij, o katerih se mora poročati, ter tudi z večjim nadzorom nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju. Bo pa obsežnejše in bo doprineslo k boljšim informacijam, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne vidike v svojo dejavnost. S spremembo se bo izboljšala tudi primerljivost informacij različnih gospodarskih subjektov, saj bo poročilo o trajnostnosti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije.

Uravnoteženost spolov v gospodarstvu

Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želi ministrstvo spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Direktiva zavezuje velike borzne družbe, ker pa je slednjih v Sloveniji zelo malo (11 v letu 2024), je ministrstvo razširilo obseg zavezancev tudi na velike gospodarske družbe, v katerih imata večinski delež država ali lokalna skupnost. Družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40 odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33 odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Družba bo morala sprejeti politiko raznolikosti, v kateri bo določila delež spolne zastopanosti, ki ga bo dosegla. Če deležev glede uravnotežene zastopanosti spolov ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora. Neizbrani kandidat manj zastopanega spola pa bo lahko od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku in zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka pri pristojnih organih (pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji). Družbe bodo morale o doseženih deležih poročati kot tudi o drugih ukrepih, v primeru nedoseganja zastavljenih deležev. V skladu z direktivo bo imenovan tudi organ za spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v družbah. V Sloveniji bo to zagovornik načela enakosti, ki bo izvajal tudi nadzor nad kršitvami zakona na zadevnem področju.

Uskladitev meril za določanje velikosti družb

Direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti pa se nanaša na uskladitev meril za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive, vrednosti čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Merili glede vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje se bosta povečali za približno 25 odstotkov. S spremembo meril za določitev velikosti družb se bo zmanjšalo področje uporabe glede priprave, revizije in objave poročil. Zmanjšalo se bo število družb, ki bodo morale poročati, kar bo nanje vplivalo pozitivno z vidika zmanjšanja bremen in stroškov.

Poleg navedenih rešitev želi ministrstvo normativno spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z označevanjem gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. S spremembo zakona pa se na novo opredeljuje »subjekt javnega interesa«, in sicer srednje velike družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež, ne bodo več spadale v krog subjektov javnega interesa.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 26. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V kolikor bo v času do 30. 6. 2026 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen predpis, ki bi urejal oziroma določal, da mora biti višina najnižje osnovne plače za I. tarifni razred v kolektivnih pogodbah oziroma najnižja osnovna plača pri delodajalcu, določena najmanj v višini vsakokrat veljavne minimalne plače, oziroma, da se višina najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah oziroma višina osnovnih plač pri delodajalcu veže na vsakokrat veljavno višino minimalne plače, bo Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije predčasno prenehala veljati. Prenehale se bodo uporabljati tudi določbe normativnega dela.

Sicer pa se bodo po 30. 6. 2026 prenehale uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

Vir: FinD-INFO, 26. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zneski so naslednji:

Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden:

Najnižje osnovne plače po tarifnih razredih:

Povračilo stroška prehrane med delom znaša 6,25 EUR, za vsako uro dela nad osem ur pa delavcu dodatno pripada še 0,78 EUR.

Jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu:

Vir: FinD-INFO

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ustanovitev DDV skupine

Predlagana je možnost ustanovitve ti. DDV skupine, ki bi več podjetjem znotraj skupine omogočala poslovanje z eno DDV številko. Šlo bi torej za oddajo enega zbirnega obračuna DDV za celo skupino. S to rešitvijo naj bi podjetja bolje optimizirala stroške.

Prag za vstop v sistem DDV bi se na podlagi predloga dvignil s 50.000 € na 60.000 € letnega prometa. Poleg tega pa bodo mali davčni zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (torej ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), lahko v EU poslovali brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 € (prenos EU direktive).

Predlagan je tudi dvig stopnje DDV za sladke pijače (z dodanim sladkorjem) in energijske pijače iz 9,5% na 22% ter manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače.

Prenosi presežkov DDV in možnost uveljavljanja vračila presežkov naj bi se omejili na pet let od predložitve DDV obračuna, s katerim je bil ugotovljen presežek DDV. Predlagana pa je tudi še administrativna poenostavitev, na podlagi katere bi davčni zavezanci po novem mesečno pošiljali na FURS knjigo prejetih in izdanih računov. FURS bi jim nato nudil možnost izdaje predizpolnjenega obračuna DDV.

Predlog davčnih sprememb je objavljen na portalu eDemokracija. Pripombe na predlog se lahko odda do 3. julija 2024.


Vir: Inštitut za računovodstvo, 13. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva se izračunava na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (Vir: PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja USD/eur tako dobljeni modelski ceni mineralnega naftnega derivata se nato doda še dodatek za biokomponento v eurih/liter, ki se izračuna posebej za mineralne bencine in posebej za mineralni dizel. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov in 14-dnevnega povprečja cen biogoriv.

S to uredbo se določa najvišja dovoljena višina marže v maloprodaji na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest za dizel 0,0783 eura/liter, za NMB-95 0,0794 eura/liter in za KOEL 0,08 eura/liter.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 13. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V novelo ZTFI-1C so med drugim prenesene tudi določbe direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti, ki usklajujejo zahteve v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ter s tem omogočajo večjo jasnosti glede priprave letnih računovodskih poročil.

Z novelo so uvedene tudi prilagoditve glede delovanja centralnih depotnih družb oz. pri nas Centralno Klirinško depotna družba – KDD, in sicer se spremeni njena pravna oblika v delniško družbo. S tem bodo omogočeni boljši in jasnejši postopki nadzora in varnejše ter skrbnejše upravljanja tako sistemsko pomembne institucije kot je KDD.

Novela pa ureja tudi manjše tehnične popravke za boljšo izvedbo nadzora v praksi.

Vir: FinD-INFO, 7. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V letu 2023 so pozeba, neurja s točo in poplave (v nadaljnjem besedilu: naravne nesreče) na nekaterih kmetijskih gospodarstvih povzročile 100-odstotno uničenje kmetijskih pridelkov, trajnih nasadov in izgubo plemenske živine. Škoda, ki je nastala zaradi naravnih nesreč, bo poslabšala ekonomski položaj prizadetih kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo.

Odlok je pripravljen na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in je podlaga za dodelitev finančne pomoči za popolno škodo v primarni kmetijski proizvodnji, ki je nastala zaradi posledic naravnih nesreč leta 2023. Do finančne pomoči je upravičena oseba, ki na ozemlju Republike Slovenije:

- obdeluje kmetijska zemljišča in proizvaja kmetijske pridelke;
- je v času pojava naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo;
- ki je v postopku izdelave ocene škode oddala podpisan in datiran pred-tiskani obrazec za prijavo škode »Obrazec 2.09: Ocena škode na kmetijskih kulturah« oziroma Obrazec 6 Ocena škode na živalih, perutnini in ribah, povzročene po naravni nesreči iz priloge 9 Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08) na pristojno občino in
- izpolnjuje pogoje iz odloka.

Osebe iz prejšnjega odstavka so upravičene do finančne pomoči za tiste kmetijske pridelke na Grafični enoti rabe (v nadaljnjem besedilu: GERK), za katere iz ocene škode izhaja, da so 100-odstotno poškodovane, ter za uničene ali drugače v celoti izgubljene trajne nasade in plemensko živino. Upravičencu se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek ter izgubljena proizvodna sredstva, in sicer trajne nasade in plemensko živino, dodelijo sredstva v višini do največ 30 % ocene neposredne škode.

Finančna pomoč se zagotovi kot de minimis pomoč, v skladu s pravili Uredbe Komisije1408/2013/EU. Za izplačilo pomoči po odloku je zagotovljenih do 2 milijona evrov sredstev. Najnižja finančna pomoč, ki se odobri in izplača upravičencu po odloku, je 100 evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 5. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

>> Več o tem v dokumentih:

- Celotno besedilo

- Pripomoček za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete

- Uporabniška navodila - priročnik TRO-RAZ

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije se spreminjajo: 

- Zneski najnižjih osnovnih plač so določeni do vključno leta 2028, prvič se povečajo julija letos in nato vsako naslednje leto januarja.

- Delavci, ki so pri delodajalcu zaposleni do vključno 30.6.2024, so upravičeni do skupne delovne dobe, zaposleni od 1.7.2024 dalje pa do dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Odstotki dodatka za delovno dobo se iz leta v leto znižujejo.

- Kljub navedenim spremembam mora delodajalec zagotoviti, da se plača delavcem za enako delo ne zniža.

- Določeni so novi zneski povračil stroškov prehrane in prevoza na delo in novi zneski drugih osebnih prejemkov: regresa za letni dopust za leto 2024 in 2025, solidarnostne pomoči in različni zneski jubilejnih nagrad, eni za delavce, člane sindikata in drugi za delavce, ki niso člani sindikata.

Vir: FinD-INFO, 27. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zagotavljanje programov učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni in brezplačnih prvih preizkusov znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni je bistvena vsebinska sprememba uredbe, uvedena na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih. Do obiskovanja nefomralnega programa učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni so upravičeni tujci, ki niso državljani EU, in ki jim je izdano dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Tujec, ki združuje družinskega člana, mora za polnoletnega družinskega člana predložiti tudi potrdilo o vpisu v neformalni izobraževalni program za odrasle za učenje slovenskega jezika, ali potrdilo o vpisu v javnoveljavni izobraževalni program za odrasle, na podlagi katerega se pridobi javnoveljavna izobrazba.

Uredba predpisuje število ur (180 ur oz. 240 ur), kar zagotavlja Slovenija, za namen učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe ter podrobno opiše postopek pridobitve te pravice, kot tudi postopek uveljavljanja pravice brezplačnih prvih preizkusov znanja iz slovenskega jezika. V kolikor želi tujec iz tretjih držav obiskovati neformalni program učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni, mora na upravni enoti, kjer ima prijavljeno  prebivališče, pridobiti potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v neformalnem programu, ki ga izda upravna enota.

Urad za oskrbo in integracijo migrantov je z javnim naročilom izbral za izvajalca neformalnih programov in preizkusov znanja iz slovenščine na preživetveni ravni jezikovni inštitut Didaktum (Tečaji slovenskega jezika na preživetveni ravni in preizkusi znanja (didaktum.si). Neformalni program in preizkusi znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni bo potekal v štiridesetih krajih po Sloveniji: Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Kranj, Novo Mesto, Nova Gorica, Jesenice, Koper, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Škofja Loka, Tržič, Bled, Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica, Trbovlje, Litija, Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Sežana, Ajdovščina, Idrija, Tolmin, Bovec, Črnomelj, Kočevje, Trebnje, Ribnica, Krško, Brežice.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, 20. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Med drugim se z novelo > Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) podaljšujeta rok za registracijo agrarnih skupnosti in rok za neodplačni prenos deleža države na člane agrarne skupnosti, ki je zdaj upravna ovira pri delovanju agrarne skupnosti.

Vir: FinD-INFO, 10. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spreminja se tudi tarifna priloga:

• Delavcu pripada regres za letni dopust najmanj v višini 70% zadnjega znanega podatka povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
• Delavec je upravičen dopovračila stroškov za prehrano v višini 7,00 EUR. Delavec, ki dela 10 ur ali več, je upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane, za vsako uro dela nad 8 ur v višini 0,88 EUR.

V 5. členu aneksa je navedeno, da aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 6. 2024 dalje.

Vir: FinD-INFO, 8. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Z novelo se rok za izplačilo zadržanih sredstev v višini 20 odstotkov pomoči oz. razlike do skupne višine pomoči, do katere je upravičen upravičenec po tem zakonu, podaljšuje s konca februarja na konec avgusta. Ob tem se popravlja neskladje dikcije zakona z njegovim namenom, saj so sredstva za Slovenski podjetniški sklad zagotovljena v višini 10 milijonov evrov v letu 2023 in 10 milijonov evrov v letu 2024.

Lani je bilo za 266 milijonov evrov izplačil pomoči, zaradi neizpolnjevanja pogojev je bilo za 16 milijonov evrov vračil. 20 odstotkov sredstev je zadržanih za popravek, ki bi moral biti izpeljan do konca februarja.

Vir: FinD-INFO, 8. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe >  Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) prinašajo spremembe vrednosti plačnih razredov v plačni lestvici. S tem se usklajujejo osnovne plače zaposlenih v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2023. Januarja je bil med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja podpisan dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in o datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.

Ta določa, da višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice znaša 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023, uskladitev vrednosti plačnih razredov pa se izvede s 1. junijem 2024. Rast cen življenjskih potrebščin je bila v tem obdobju 4,2-odstotna, kar pomeni, da se vrednost plačnih razredov uskladi za 3,36 odstotka, in sicer s 1. 6. 2024.

Več >> Priloga 1: Plačna lestvica, ki se začne uporabljati pri plači za junij 2024

Vir: FinD-INFO

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V Dodatku so spremenjeni štirje členi, in sicer:

• veljavnost pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, velja 18 mesecev od dneva vročitve delavcu,
• črta se omejitev višine letnega dopusta,
• črta se določba, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi določeni v bruto zneskih,
• v zvezi z regresom za letni dopust je določeno, da se višina regresa za letni dopust določi s tarifno prilogo in se izplača najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Vir: Uradni list RS, 29. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Opredeljeno je, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nadomestilo izplača delodajalcu, ali na njegovo zahtevo neposredno delavcu.

Nadomestila plače za začasno zadržanost od dela se v skladu s tem pravilnikom obračunajo in izplačajo od 1. januarja 2024.

Vir: FinD-INFO, 22. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pravilnik velja od 20. aprila dalje.

Vir: FinD-INFO, 19. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V Ur. listu RS, št. 30/2024 je bila dne 5.4.2024 objavljena Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 42. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter drugi odstavek te zakonske določbe v delu, v katerem se nanaša na prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri delodajalcu oziroma naročniku dela, ki je bil pravnomočno oglobljen za prekršek, nista v neskladju z Ustavo.

Zahtevo za oceno ustavnosti je vložil Državni svet, ker naj bi šlo za poseg v svobodo dela in pravico do svobodne gospodarske pobude. Državni svetniki so zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in začasno zadržanje teh določb vložili spomladi 2022, ker da vodijo v nerazumno in nesorazmerno prepoved zaposlovanja tujcev.

Ureditev po oceni ustavnega sodišča ni v neskladju z ustavo. Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je prepoved zaposlovanja tujcev v teh primerih razumeti kot ukrep, ki naj spodbuja gospodarske subjekte k spoštovanju predpisov. Izpodbijana ureditev po določitvi ustavnega sodišča ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude, prav tako svoboda dela ne zagotavlja pravice do zaposlitve pri točno izbranem delodajalcu. Izpodbijani ukrep je časovno omejen, prav tako ne pomeni prepovedi zaposlovanja vseh delavcev. Izpodbijana ureditev sledi ciljem v javni koristi, prav tako pa je Ustavno sodišče presodilo, da je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.

Vir: Združenje delodajalcev Slovenije, 11. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22) za obdobje od 1. marca 2024 do 31. marca 2024 znaša 413,77 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 8. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Podporo oddate osebno na upravni enoti v poslovnem času. Podporo lahko oddate tudi elektronsko preko spletnega obrazca objavljenega na eUpravi.


Vir: Ministrstvo za javno upravo, 5. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenijeza omenjeno obdobje določa: najnižje osnovne plače po tarifnih razredih, uskladitev najnižjih osnovnih plač (januarja 2025 za 90 % letne inflacije leta 2024 - letni indeks, dodatke za pogoje dela, nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, plačilo presežka neizkoriščenih ur, povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in z dela, nadomestilo za delo na domu), regres za letni dopust, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči. Tarifna priloga te kolektivne pogodbe se uporablja od 1. 4. 2024.

Pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta najkasneje do 31. 10. 2024 pristopili k pogajanjem za novo tarifno prilogo. Če le-ta ni sklenjena do 31. 12. 2024, se ta tarifna priloga uporablja do sklenitve nove oziroma najkasneje do 31. 3. 2025.


Vir: Uradni list št. 27/2024, 29.3.2024 

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povzetek sprememb Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti:

Spremembe NACE so povzete po posameznih področjih in v veliki meri pomenijo združitve določenih razredov oziroma dodatno razčlenitev razredov ali skupin. Nekaj sprememb je za področje trgovine (področje G), brisala se je dejavnost oddelka 45 (Trgovina z motornimi vozili in popravilo vozil) oz. se ta del evidentira v preostalo trgovino (bodisi na debelo – oddelek 46 bodisi na drobno – oddelek 47), popravila pa se selijo v novo področje T (oddelek 95 Popravila in vzdrževanje računalnikov, izdelkov za široko rabo, motornih vozil in motornih koles). Prav tako spremenjena uredba na področju trgovine na drobno ne bo imela več ločitve na trgovino v prodajalnah in zunaj prodajaln (prek interneta, na stojnicah ipd.). Upoštevala se specializacija prodaje glede na proizvod, in ne glede na kanal prodaje. Za trgovino je bilo določeno tudi, da obseg trgovine zajema le fizično blago, prodaja digitalnih proizvodov pa ne bo zajeta.

Na ravni področij je spremenjeno področje J (Informacijske in komunikacijske dejavnosti): razdelil se je na dve novi področji, J (Založništvo, radiodifuzija ter produkcija in distribucija vsebin) in K (Dejavnosti v zvezi s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami). Posledično so se vsa področja od vključno K (po trenutno veljavni klasifikaciji Finančne in zavarovalniške dejavnosti) naprej prekvalificirajo za eno črko.
Podana je tudi nova definicija posredniških storitev in skupine (3-mestna raven), ki so oblikovane za posamezne posredniške storitve prek praktično vseh dejavnosti. Digitalizacija pri tem ni eden izmed kriterijev za razvrščanje (ponujanje posredniških storitev prek različnih digitalnih platform tako ne bo vplivalo na razvrščanje). Sprememba je tudi pri obravnavi t. i. proizvajalcev blaga brez tovarn (Factoryless Goods Producers – FGP); ti je po novem del področja predelovalnih dejavnostih.

Več v prilogi: Standardna klasifikacija dejavnosti - SKD 2025

Vir: Uradni list št. 27/2024, 29. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predlog Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju vsebuje spremembo Priloge 1, s katero se povišuje vrednost plačnih razredov plačne lestvice za 3,36 odstotka, in sicer na podlagi objave Statističnega urada o podatku rasti cen življenjskih potrebščin z 29. 12. 2023. Omenjena sprememba zakona pomeni realizacijo 1. točke Dogovora, s tem pa je realizirana tudi obveznost pogajanj o usklajevanju vrednosti plačnih razredov plačne lestvice iz 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju za leto 2024.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 285. 3.2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V javni razpravi je mogoče podati pripombe k predlogu do 8.4.2024.


Vir: ANR, 22. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Na podlagi uskladitve višine prispevkov za osebno dopolnilno delo in na podlagi odredbe, ki začne veljati 1. aprila 2024, znaša torej nova višina vrednotnice 12,93 evra (doslej 11,79 evra). 

Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo znaša na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 10,06 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,87 evra.

Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo se  usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za delo, najpozneje do 1. aprila v koledarskem letu.


Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 11. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Možnost pridobitve spodbude za podružnico tujega podjetja je novost, ki pomeni debirokratizacijo, s čimer se dodatno spodbujajo tuji investitorji, da vlagajo na območju Republike Slovenije. Možnost ustanovitve in pridobitve spodbude za podružnico tujega podjetja bo veljala zgolj za gospodarske družbe s sedežem v državah članicah EU. Za druge gospodarske družbe s sedežem v tretjih državah bo še vedno veljalo, da morajo pred izplačilom spodbude v Sloveniji ustanoviti oziroma registrirati gospodarsko družbo.

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe Besedilo velja za EGP, ki je bila nazadnje spremenjena dne 23. 6. 2023, določa pogoje za državno pomoč, ki je združljiva s pravili delovanja notranjega trga in konkurence v EU.

Ta evropska uredba ureja različne oblike pomoči, vključno z regionalno pomočjo, pomočjo za male in srednje velike gospodarske družbe ter pomoč za raziskave, razvoj ter inovacije, po katerih se med drugim dodeljuje tudi pomoč po Zakonu o spodbujanju investicij. Spremembe nekaterih določb Uredbe 651/2014/EU zahtevajo uskladitev  Zakona o spodbujanju investicij, s čimer bo Slovenija zagotovila skladnost nacionalnih pravil o dodeljevanju pomoči z evropskimi pravili o državni pomoči.

V novi različici zakona so uporabljeni posamezni izrazi, da je jasno, da investitor vlogo za investicijsko spodbudo lahko odda tudi, preden ima v Sloveniji registrirano gospodarsko družbo ali podružnico tujega podjetja. Pogoj je, da ima bodisi gospodarsko družbo bodisi podružnico tujega podjetja v Sloveniji registrirano najkasneje v trenutku izplačila spodbude.

Možnost pridobitve spodbude za podružnico tujega podjetja je novost, ki pomeni debirokratizacijo, s čimer se dodatno spodbujajo tuji investitorji, da vlagajo na območju Republike Slovenije. Možnost ustanovitve in pridobitve spodbude za podružnico tujega podjetja bo veljala zgolj za gospodarske družbe s sedežem v državah članicah EU. Za druge gospodarske družbe s sedežem v tretjih državah bo še vedno veljalo, da morajo pred izplačilom spodbude v Sloveniji ustanoviti oziroma registrirati gospodarsko družbo.

Na podlagi sprememb Uredbe 651/2014/EU se na seznam dejavnosti, ki se jim ne dodelijo spodbude za investicije po zakonu, dodata sektor lignita in sektor širokopasovnih povezav. Poleg proizvodnje in distribucije energije, za kar spodbud že doslej ni bilo dovoljeno dodeliti, po novem dodatno ni dovoljeno dodeliti spodbud tudi za shranjevanje in prenos energije. Dejavnost ladjedelništva in industrije sintetičnih vlaken se odstrani s seznama dejavnosti, za katere se spodbude ne dodelijo.

Na podlagi sprememb Uredbe 651/2014/EU po novem tudi niso več dovoljene spodbude za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Poleg tega zakon izključuje spodbude za ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

Zakon na novo določa pravila za vodenje in hrambo dokumentacije, povezane z dodeljevanjem spodbud po zakonu, in sicer Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT) ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport kot dajalca spodbud vodita podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki je potrebna za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz zakona ter Uredbe 651/2014/EU. Evidence se hranijo deset let od dneva dodelitve spodbude ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme investicij.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 22.2.2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Kot je znano, je Ustavno sodišče Republike Slovenije zaradi neustavne ureditve financiranja morebitnih odškodnin razveljavilo prvi Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Predlog novega zakona to neustavnost odpravlja, hkrati pa uvaja še dodatne rešitve, da bo sodno varstvo za nekdanje imetnike učinkovitejše.

Med dodatnimi rešitvami izpostavljamo izdelavo predhodnega mnenja o tem, ali bi nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta v primeru, da izredni ukrep ne bi bil izrečen, in v kolikšni meri. Predhodno mnenje bo pripravila skupina sedmih neodvisnih strokovnjakov in bo podlaga za nadaljnje postopke po tem zakonu. Če bi bilo iz mnenja neodvisnih strokovnjakov razvidno oškodovanje nekdanjih imetnikov, bo vlada z uredbo določila poravnalno shemo, v okviru katere bi nekdanji imetniki lahko prejeli do 60 odstotkov morebiti ugotovljenega oškodovanja.

Novosti so tudi na področju sodnih postopkov. Predlog zlasti ureja možnost vložitve kolektivne odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, s čimer naslavljamo problematiko vlaganja velikega števila tožb in s tem preobremenjenost sodstva, saj je nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank več kot 100.000.

Predlog zakona določa tudi možnost združitve pravd, in sicer v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo. Smiselno je, da so vprašanja, o katerih bo odločalo sodišče in ki so skupna vsem postopkom, ki bodo vodeni v skladu s tem zakonom, rešena enako za vse.

Plačilo potencialnih odškodnin predlog zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča ureja na način, da po pravnomočnosti sodb iz tega zakona potencialna obveznost plačila po teh sodbah preide na Republiko Slovenijo. Država pa bi v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev tistega dela izplačanih denarnih sredstev ter drugih stroškov, ki predstavlja plačilo za škodo, ki sta jo Banka Slovenije ali oseba, ki jo je pooblastila Banka Slovenije in ko je delovala na podlagi njenih navodil, povzročili s svojim ravnanjem, če sta pri tem resno kršili svojo dolžnost skrbnega ravnanja.

Glede dostopa do vseh dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris kvalificiranih obveznosti bank, predlog zakona ohranja rešitve iz razveljavljenega zakona (vzpostavitev virtualnih podatkovnih sob, možnost dostopa do dodatnih dokumentov preko sodišča in podobno).

Predlog zakona bomo podrobneje predstavili prihodnji teden.

Vir: Ministrstvo za finance

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predlog med drugim vključuje odpravo obveznosti evidentiranja odmorov ter možnost drugačne ureditve evidentiranja določenih podatkov preko kolektivnih pogodb. Prav tako naj bi predlog vključeval spremembo definicije delavca oziroma oseb, za katere je potrebno voditi evidenco delovnega časa.

Zadnja sprejeta novela namreč določa, da je potrebno evidence voditi za vse delavce, ki delo opravljajo na kakršnikoli pravni podlagi, če delo opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva delodajalca za opravljanje dela. Predlog tudi predvideva manj stroge zahteve za dnevno vodenje evidenc, med drugim ne bi bilo več potrebno vpisovati časa prihoda in odhoda z dela, izrabe odmorov ter drugih specifičnih podatkov o delovnem času. S tem bi se zmanjšale administrativne obremenitve za delodajalce in delavce, ne da bi to negativno vplivalo na pravice delavcev.

Za podatke, ki so še vedno potrebni za vpis v evidenco, ministrstvo predlaga možnost drugačne ureditve s kolektivnimi pogodbami, razen v primerih, ko bi to pomenilo kršitev zakonodaje. S tem predlogom ministrstvo za delo stremi k zmanjšanju birokratskih bremen in povečanju fleksibilnosti pri vodenju evidenc, ob hkratnem zagotavljanju zaščite pravic delavcev.


Vir: Inštitut za računovodstvo, 20. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Dne 9.2.2024 je v Uradnem listu RS št. 12/2024 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T). Spremembe zakona se nanašajo na določbe vezane na določanje poslovne enote nerezidenta (6. člen  ZDDPO-2T) in kraja poslovanja nerezidenta, ki ni poslovna enota (7. člen ZDDPO-2T).

Novi 54.c člen spreminja tudi obdavčitev obresti in poslovnih enot ter določa novo pravilo obravnave davčnega priznanja obresti, kar je vključeno v novem VII.b poglavju z naslovom Pravilo o omejevanju presežnih obresti. Nova pravila omejevanja davčnih obresti se uporabljajo le za podjetja, ki so del mednarodne skupine oziroma velja le za osebe, ki so povezane. Novo pravilo se ne uporablja na ravni mednarodne skupine, ampak za vsakega posameznega zavezanca znotraj skupine. Zavezanec, ki nima povezanih oseb, je izključen iz obsega novega pravila. Kot odhodek se zavezancu, ki ima povezano osebo, v davčnem obdobju, v katerem nastanejo, priznajo presežni stroški izposojanja do višjega zneska, in sicer:

1. 30% dobička zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), ali
2.  1.000.000 EUR.

Pravila novega 54.c člena ZDDPO-2T se ne uporabljajo za zavezance banke in zavarovalnice in za samostojne zavezance.

Sprejeti  Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2024 dalje.


Vir: Inštitut za računovodstvo, 15. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Uredba določa podrobnejše pogoje dodelitve pomoči za samozaposlene kmete v skladu s predpisi EU glede pomoči de minimis v kmetijskem sektorju, za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev.

Z uredbo se izvršuje 51. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je bil spremenjen z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP-A).

V skladu z ZOPNN-F pomoč za samozaposlene kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 1.020 evrov na mesec, za avgust, september, oktober, november in december 2023.

Sredstva za izvedbo pomoči samozaposlenim kmetom bo glede na določila ZOPNN-F zagotovila Finančna uprava RS.


Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 15. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Najpomembnejše spremembe in dopolnitve:

• Pri pogojih za izdajo soglasja se dodata dva nova pogoja in sicer, da delodajalec ni napovedal odpuščanja večjega števila delavcev ali da ni odpuščal iz poslovnih razlogov.
• Na novo so določeni pogoji za podajo soglasja k modri karti EU. Spreminjajo se pogoji glede pogodbe o zaposlitvi, višine plače in pogoji glede soglasja k podaljšanju modre karte EU, zamenjave delovnega mesta in zamenjave delodajalca. Namesto dosedanje najmanj enoletne pogodbe o zaposlitvi, bo vlagatelj lahko predložil pogodbo o zaposlitvi z veljavnostjo najmanj šest mesecev. Plača imetnika modre karte EU bo namesto dosedanjega 1,5 kratnika povprečne letne bruto plače morala biti v višini najmanj povprečne letne bruto plače v RS, nazadnje objavljene v Uradnem listu RS.
• Predlog zakona ureja možnost podaje soglasja k modri karti EU, če tujec nima visokošolske kvalifikacije (formalne izobrazbe), ampak je visoko poklicno usposobljen. Tujec z visoko poklicno usposobljenostjo se bo lahko zaposlil le kot vodstveni delavec na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. V postopku ugotavljanja visoke poklicne usposobljenosti mora predložiti dokazilo, da je bil v zadnjih sedmih letih najmanj tri leta zakonito zaposlen kot vodstveni delavec na področju storitev informacijske in komunikacijske tehnologije ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ali da ima potrdilo izvajalca ( reprezentativnega sindikata ali reprezentativnega delodajalskega združenja), da ima ustrezne poklicne izkušnje na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic, določen v pogodbi o zaposlitvi. Izvajalci bodo potrdila izdajali v primeru, da tujec ne bo mogel ustrezno izkazati triletnih poklicnih izkušenj na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic, določen v pogodbi o zaposlitvi, ali če bo delodajalec tako želel.
• Predlog zakona ureja izdajo soglasja k modri karti EU za tujce, ki že imajo modro karto EU v drugi državi članici EU. Modro karto EU lahko pridobijo, če so bili najmanj 12 mesecev zaposleni v prvi državi članici EU kot imetnik modre karte EU.
• Predloga zakona poleg sezonskega dela v kmetijstvu in gozdarstvu uvaja sezonsko delo v turizmu in gostinstvu, ki se bo lahko izvajalo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Sezonsko delo se bo opravljalo do treh mesecev v koledarskem letu na podlagi dovoljenja za sezonsko delo ali do šest mesecev na podlagi soglasja zavoda k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo.
• Tujcem z dovoljenjem za prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela se omogoča, da se do izdaje nove izkaznice dovoljenja za prebivanje, na kateri je naveden dostop do trga dela, zaposlijo na podlagi izkaznice dovoljenja za prebivanje, na kateri je naveden razlog prebivanja ( npr. družinski član) in informativnega lista, ki ga izda Zavod RS za zaposlovanje.
• Na novo se določijo pogoji, ko se soglasje k modri karti EU umakne.
• Vodi se evidenca delodajalcev, tujih delodajalcev in naročnikov dela, ki so kršili 42. člen ZZSDT in jim je za določen čas prepovedano zaposlovanje, delo oz. izvajanje storitev.
• Določi se podatke, ki jih vsebuje evidenca zavoda o delodajalcih, tujih delodajalcih in naročnikih dela, ki so kršili 42. člen ZZSDT. 
• Zavod bo upravljal evidenco delodajalcev, tujih delodajalcev in naročnikov dela iz 42. člena ZZSDT, ki jim je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev ter jo javno objavil. S posredovanjem podatkov s strani Inšpektorata RS za delo in Finančne uprave RS zavodu o pravnomočnih sodbah, sklepih in odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom dela, bo zavod z javno objavo kršiteljev seznanil vse bodoče delojemalce o kršiteljih delovnopravne zakonodaje. 
• Zaradi ustreznega celostnega informiranja o trgu dela bo predlog zakona omogočil ustrezno pridobivanje in analiziranje podatkov drugih organov, ki vodijo evidence v povezavi s trgom dela (evidence glede izobraževanja, prehodov na trg dela, upokojevanja, demografske evidence). Podatke, ki jih zavod prejme v okviru dejavnosti in nalog, bi v okviru statističnih in raziskovalnih dejavnosti lahko uporabilo tudi ministrstvo, ki je trenutno pri pridobivanju podatkov zelo omejeno.
• Zavod zaradi zaposlovanja v RS izvaja tudi informiranje, zaposlitvene sejme, svetovanje, vključevanje v ukrepe na trgu dela in drugo podporo državljanom tretjih držav v RS in v državah, iz katerih prihajajo državljani tretjih držav.

Vir: Regionalna gospodarska zbornica Celje, 29. 1. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V Uradnem listu RS št. 10/2024 z dne, 5. 2. 2024 je bila objavljena Odredba o višini urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev. V obdobju od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 višina urne postavke upokojenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 7,21 evra, višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2024 ne sme presegati 10.781,07 evra.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 6. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: Finančna uprava Republike Slovenije, 2. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22)za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 znaša 407,53 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 12. 1. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22) za obdobje od 1. decembra 2023 do 31. decembra 2023 znaša 396,54 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 12. 1. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Več o spremembah in dopolnitvah Pravilnika je dostopno na naslednji  povezavi.

Spremembe so začele veljati 1. 1. 2024.

Vir: Finančna uprava RS, 3. 1. 2023 

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Temeljna pravila merjenja in vrednotenja gospodarskih kategorij se v novih SRS (2024) niso spremenila; novi standardi so le nadgradnja veljavnih SRS (2016). Z njimi se uzakonjajo nekatere poenostavitve za majhne družbe ter prenašajo pravila iz pojasnil k SRS 2016 ali iz strokovnih razlag v same standarde. Zato velikih sprememb ne bo, prav tako ne pričakujemo potrebe po preračunavanju, tako tudi novi standardi nimajo prehodnih določb za izvedbo prehoda iz SRS 2016 na SRS 2024, ker enostavno ni potrebe za to. Uvaja se tudi nekaj poenostavitev pri poročanju (obseg razkritij).

Kar pa bodo morala storiti podjetja in druge organizacije, je prerazvrstiti svoje finančne naložbe in prilagoditi pravilnike o računovodstvu.


Vir: Unija, 22. 12. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev med drugim gospodarstvu prinaša:

•  za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 se davek plačuje po stopnji 22 %,
• dodatni davek 3 odstotne točke (razlika med rednim 19 % davkom in začasnim 22 %) se bo štel kot namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo,
• za isto obdobje se za banke uvaja davek na bilančno vsoto po stopnji 0,2 %, vendar je znesek davka mogoče znižati za plačane donacije.

Sprejem zakona mora še skozi postopek do objave v Uradnem listu.

Kaj pomeni 22 % davčna stopnja v praksi:

• po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 bomo davek obračunali in plačali po stopnji 19 %,
• v tem obračunu se ugotovi tudi mesečna ali trimesečna akontacija davka za leto 2024, in sicer tako: uporabi se davčna osnova za leto 2023, akontacija pa se izračuna z uporabo stopnje 22 %,
• družbe, ki obračunavajo odložene terjatve za davke, novo davčno stopnjo 22 % uporabijo tudi pri izračunu odloženih davkov v bilanci stanja na 31.12.2023.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Davek je rezultat pogajanj 138 držav v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20. Članice EU so se o njem dogovorile v začetku lanskega decembra, rok za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo pa je konec letošnjega decembra.

Davek bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let. Zakon se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom letos.

Gre za povrhnji davek, ki ga ne gre enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.

Z novim povrhnjim davkom se bo obdavčilo vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

Nova povrhnja obdavčitev po navedbah ministrstva za finance naslavlja davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.

Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od deset milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

Na finančnem ministrstvu na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, bo z novim davkom obdavčenih skupaj 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji, je okoli 27 milijonov evrov. Ob uvedbi bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke državnega proračuna, pozneje se bo številka še povečala, so izračunali.

Več o mimimlanem davku najdete v članku: Natalija Kunstek, Predlog zakona o minimalnem davku. 


Vir: ZRS, 14. 12. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Določbe, ki se nanašajo na obveznosti ponudnikov plačilnih storitev (CESOP), se začnejo uporabljati 1. 1. 2024.


Vir: FURS, 5. 12. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Razlogi za pripravo novega zakona

Nov zakon bo nadomestil veljavni Zakon o Poslovnem registru Slovenije, ki je bil sprejet leta 2006. V dobrih 17-ih letih izvajanja zakona so bila zaznana vsebinska področja, ki bi se jih dalo izboljšati in prenoviti. Obenem spremembe zakona narekuje tudi razvoj na področju vse širše uporabe digitalnih javnih storitev.

Z novelama Zakona o Poslovnem registru Slovenije leta 2015 in 2017 so bile opravljene najnujnejše spremembe, povezane s prenosom evropskega pravnega reda. Noveli sta zakon spremenili na področjih sistema povezovanja poslovnih registrov držav članic (tako imenovani BRIS), digitalizacije in mobilnosti poslovnih subjektov, in prenovo sistema za podporo poslovnim subjektom. 

Ključna vsebinska področja za prenovo veljavnega Zakona o Poslovnem registru Slovenije so opredeljena v izhodiščih za prenovo registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji iz leta 2014 in njihovih spremembah iz leta 2019.  

Priprava izhodišč za prenovo registrske zakonodaje v Republiki Sloveniji je bila leta 2014 zaupana medresorski delovni skupini za prenovo registrske zakonodaje. V njej sodeluje 20 članic in članov iz ministrstev in drugih državnih organov. Medresorska delovna skupina je ugotovila, da registracijo poslovnih subjektov urejajo številni predpisi. Posledično se registracija poslovnih subjektov izvaja na različne načine. Večina poslovnih subjektov odda prijavo prek sistema za podporo poslovnim subjektom, manjšina pa se najprej vpiše v register, evidenco ali razvid pri pristojnem registrskem organu, nato pa še v poslovni register pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

Želimo, da je poslovni register med uporabniki prepoznan kot temeljni vir celovitih, verodostojnih in posodobljenih informacij o slovenskih poslovnih subjektih. Register mora vsebovati informacije, ki so pomembne za pravno varnost in varnost pravnega prometa v Republiki Sloveniji, imajo uporabno vrednost za uporabnike in imajo zagotovljen čim bolj verodostojen vir pridobivanja.

Med podatke poslovnega registra želimo vključiti tudi informacije, za katere so bile izkazane potrebe uporabnikov, kot je na primer podatek o spolu ustanovitelja, družbenika in zastopnika gospodarske družbe ter podatek o velikosti po merilih priporočila Evropske komisije, ki jo organi potrebujejo v postopkih dodeljevanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov.

Z novim zakonom želimo poenostaviti in poenotiti postopke registracije oziroma vpisa poslovnih subjektov v poslovni register. V postopkih vpisa želimo v čim večji meri uveljaviti načelo »samo enkrat«. To pomeni, da se prijava v postopkih odda enkrat za več namenov hkrati, na primer za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti, vpis v primarni register in vpis v poslovni register. Prijave se bodo lahko oddale na točkah za podporo poslovnim subjektom ali pri registrskih organih, v primeru tehničnih pogojev pa tudi neposredno prek sistema za podporo poslovnim subjektom.

Postopki vpisa poslovnih subjektov v poslovni register se bodo v še večji meri izvajali prek sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga zagotavlja nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka. SPOT, Slovenska poslovna točka že danes ponuja celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev za poslovne subjekte in pod enotno znamko SPOT združuje različne organe, ki nudijo pomoč, informiranje in svetovanje poslovnim subjektom.

Vpis v poslovni register bo tudi v prihodnje zagotavljala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). AJPES ima več kot 20 let izkušenj in je vse bolj prepoznan kot osrednja nacionalna institucija na področju registracije poslovnih subjektov ter zbiranja, objavljanja in posredovanja informacij za zagotavljanje preglednega slovenskega in evropskega poslovnega okolja. Spletne strani AJPES nudijo uporabnikom dostop do informacij poslovnega registra, sodnega registra, registra dejanskih lastnikov, registra transakcijskih računov in drugih registrov pa tudi objave informacij in listin, za katere zakon določa njihovo objavo.

Javna razprava o osnutku predloga novega Zakona o Poslovnem registru Slovenije bo trajala do vključno petka, 5. januarja 2024. Vsi zainteresirani lahko svoja mnenja in predloge podajo prek spletnega portala eDemokracija, kjer je objavljen osnutek predloga zakona, ali neposredno na elektronski naslov: gp.mgts@gov.si s pripisom »Pripombe na osnutek Predloga ZPRS-2«.  


Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 4. 12. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Uredba o spremembi Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov

Vlada je sprejela sklep o izdaji Uredbe o spremembi Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov.

Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov določa mehanizem oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje teh naftnih derivatov (distributerji), in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine. Mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati distributerji, in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine, se ne uporabljajo za oblikovanje cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest.

S to uredbo se znižuje najvišja dovoljena višina marže za dizel na 0,0683 evra/liter ter na 0,0694 evra/liter za neosvinčeni motorni bencin (NMB-95). Najvišja dovoljena višina marže za ekstra lahko kurilno olje (KOEL) ostaja nespremenjena.

S tem se bo vplivalo na znižanje drobnoprodajnih cen določenih naftnih derivatov ter posledično na znižanje inflacije.

Uredba se začne uporabljati z naslednjim regulativnim obdobjem, ki se začne 5. decembra 2023 in velja tri mesece.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Vlada je spremenila Uredbo o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo. Znižala je trošarini za neosvinčeni bencin in plinsko olje za pogon (dizel), medtem ko v trošarino za plinsko olje za ogrevanje (ekstra lahko kurilno olje - KOEL) ni posegla.

Trošarino za neosvinčeni bencin je vlada znižala z 0,49051 evra na liter na 0,46051 evra na liter, za plinsko olje za pogon pa z 0,42267 evra na liter na 0,39267 evra na liter. Trošarina za plinsko olje za gorivo za ogrevanje ostaja pri 0,11577 evra na liter.

Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in s prilagajanjem trošarin zasleduje zaveze na področju doseganja okoljskih ciljev, naslavlja pa tudi gospodarske razmere in ekonomske cilje države. Hkrati pa si mora glede na trenutne razmere, ki so povezane z visoko inflacijo, prizadevati tudi za ohranjanje čim nižjih maloprodajnih cen, ob zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti. Na podlagi premisleka in spleta vseh teh okoliščin, ki jih zasleduje, je vlada danes posegla v znižanje trošarine.

Vir: Ministrstvo za finance, 30. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Kot so pojasnili že ob obravnavi osnutka predloga zakona na vladi so pripravljeni ukrepi, s katerimi naslavljajo ključne izzive za celovito pomoč prizadetim območjem, posegajo v različne sfere delovanja družbe. Pri njihovi pripravi so sodelovala pristojna ministrstva, obravnavala jih je delovna skupina pod vodstvom državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, rešitve pa so usklajevali tudi z različnimi deležniki.

Predlog zakona predvideva celovit pristop k razvoju in obnovi na vrsti področij. Med drugim bomo administrativno pospešili gradbene, prostorske in druge postopke, povezane z obnovo in razvojem na prizadetih območjih, uredili bomo nadomestno in nadomestitveno gradnjo objektov ter zagotovili pomoč prebivalstvu, gospodarstvu in kmetijskemu sektorju.

Na območjih, ki niso ogrožena, se določa možnost nadomestne gradnje na isti lokaciji, če je treba objekt samo nekoliko prestaviti, se predvideva odstop od Zakona o urejanju prostora. V kolikor gre za objekt, ki se namesto prvotnega gradi na drugi lokaciji, je to nadomestitveni objekt, ki je v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določen za trajno odstranitev. V predlogu je predvideno tudi, da se v primeru nadomestne gradnje in nadomestitvenega objekta komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača. Stroški izvedbe priključkov nadomestnih in nadomestitvenih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki zajemajo projektiranje in gradnjo priključka, pa se bodo financirali iz sredstev, namenjenih za odpravo naravnih nesreč.

Podjetjem bomo pomagali s poroštveno shemo za kredite s subvencijo pogodbene obrestne mere. Tak finančni produkt, ki predstavlja kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere, je zanimiv tako za banke kot za kreditojemalce. S predlagano rešitvijo se približamo uporabnikom poroštvene sheme, podjetjem, samostojnim podjetnikom in nosilcem kmetijske dejavnosti, saj imajo poslovne banke mrežo, ki pokriva območje celotne države. Bankam država s poroštvom krije del poslovnega tveganja, kreditojemalcem pa subvencionira 30 odstotkov obresti. Za poroštva je predvidena kvota v višini 500 milijonov evrov.

Zakon predvideva tudi ukrep spodbud za investicije v gospodarstvu. Upravičenci so podjetja, ki so utrpela neposredno škodo v poplavah in plazovih, pri čemer je vlogo za sofinanciranje možno oddati najkasneje do 31. decembra 2024. Sredstva se bodo dodelila po postopku, kot je določen z Zakonom o spodbujanju investicij, in sicer z neposredno vlogo. Gre torej za investicije, ki so izjemnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva. Omogočeno je tudi, da prejemnik spodbude del dejavnosti opravlja v dodatnem objektu, ki ga zgradi (investicija), ne da bi bila potrebna zamenjava zemljišča v občini.

S poroštveno shemo bomo pomagali tudi fizičnim osebam. Namenjena bo obnovi poškodovanih objektov in financiranju gradnje nadomestitvenih objektov. Za poroštva je predvidena kvota v višini 200 milijonov evrov. Poroštvo je predvideno v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100.000 evrov. Obresti bodo subvencionirane v celoti.

Predlog zakona naslavlja tudi brezplačno odsvojitev občinskih nepremičnin v last Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije. Ukrep je namenjen zagotavljanju dodatnih nepremičnin stanovanjskemu skladu, in sicer za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj.

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture je predvidena obnova uničenih gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnje nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture, prednostna obravnava vlog prizadetih prebivalcev pri Eko skladu ter dostop do podatkov iz sistema AJDA za ugotavljanje in odločanje o višini škode. Za kmetijstvo pa je predvideno tudi jamstvo države za predplačila iz Programa za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020.

Investitorji bodo lahko vložili vlogo za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja za investicije na prizadetih območjih za največ dve leti, občine pa bodo imele na voljo več časa za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za obnovo.

Predlog zakona predvideva tudi dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči, vzpostavili pa bomo tudi center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami.

Predlog zakona določa tudi posamezne oprostitve, kot je prenehanje plačila dajatve za odjavljeno vozilo, če je bilo odplavljeno ali zasuto v poplavah in plazovih.

Pri javnih naročilih se za izločene sklope javnih naročil gradenj, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, mejna vrednost za uporabo določb Zakona o javnem naročanju zviša na 1.000.000 evrov. Zakon določa tudi prednostno obravnavo zahtevkov za revizijo glede javnih naročil, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, s strani Državne revizijske komisije.

Za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, se ustanovi proračunski sklad, na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev. Kot vir prihodka proračunskega sklada za obnovo so določeni naslednji viri: davek na bilančno vsoto bank in hranilnic v višini 0,2 odstotka, zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke ter uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga. Ob tem znova poudarjamo, da gre za začasne vire.

Predlog zakona s ciljem zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev za financiranje obnove posega tudi na področje obdavčitve vlagateljev fizičnih oseb v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026. Pri plačilu dohodnine jih bomo izenačili z obrestmi iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah.

Predlog zakona posega tudi na področje razvoja. Severni del tretje razvojne osi opredeljujemo kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, zagotovili bomo sredstva za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter sofinancirali gradnjo visokozmogljivih mobilnih 5G omrežij.


Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 23. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je potrdila tudi predlog Zakona o minimalnem davku, katerega cilj je zagotavljanje 15-odstotne svetovne minimalne davčne stopnje za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov. Ta ukrep je rezultat intenzivnih pogajanj med 138 državami v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine G20.


Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 22. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Izvajanje zakona in tudi izvajanje inšpekcijskega nadzorstva je v praksi pokazalo, da bi bilo potrebno nekatere določbe trenutno veljavnega Zakona o tržni inšpekciji ukiniti oziroma jih dopolniti, nekatere pa zapisati na novo. Zakon o tržni inšpekciji in Zakon o inšpekcijskem nadzoru sta si namreč v nekaterih določbah nasprotujoča oziroma se podvajata. Poleg tega so nekatere določbe, ki jih vključuje Zakon o tržni inšpekciji, ki je bil sprejet že leta 1997, posebej in strožje opredeljene v drugih zakonih.

Z ZTI-1 želi vlada izenačiti pogoje za inšpekcijski nadzor in izpolnjevanje pogojev za delo tržnih inšpektorjev z ostalimi inšpektorji ter odpraviti administrativne ovire in s tem racionalizirati inšpekcijske postopke. Predlog zakona namreč omogoča zbiranje podatkov v upravnem postopku, ki se bodo uporabili v prekrškovnem postopku, obenem pa omogoča tudi izrek upravnega opozorila na zapisnik brez potrebne predhodne izjave zavezanca v postopkih, kjer zavezanec ni prisoten in kjer je nepravilnost jasno in nedvoumno izkazana, kot je to v primeru nadzora na primer spletne trgovine.

Predlog ZIT-1 predvideva tudi večjo varnost potrošnikov, saj inšpektorju omogoča skriti nakup, kar vodi do bolj učinkovitega izvajanja inšpekcijskih postopkov. Nenazadnje predlog novega zakona ukinja triletno usposabljanje in administrativno preverjanje znanja in določa zahtevo po obveznem letnem usposabljanju tržnih inšpektorjev. Zaradi spremenjene potrebe delovnega procesa uvaja tudi institut stalne pripravljenosti tržnega inšpektorja na delo.

Predlog zakona določa tudi pogoje za prednostno obravnavo prijav in razloge, pod katerimi se ne obravnava anonimnih prijav. Prednostno se bodo obravnavale prijave, iz katerih bo izhajalo oškodovanje večjega števila potrošnikov oziroma nastanek večje škode. Razloga, zaradi katerih se ne bo obravnavalo anonimnih prijav pa sta očitna neutemeljenost in neresničnost.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 16. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Tina Heferle, državna sekretarka na notranjem ministrstvu je v imenu vlade, kot predlagatelja novele poudarila, da so spremembo uvedli, ker se na eni strani povečuje število zavezancev za preizkus znanja iz slovenskega jezika, na drugi strani pa je premalo izvajalcev izpitov, certificiranih po skupnem evropskem jezikovnem okviru. Očitke Državnega sveta o strokovni nedefiniranosti spremembe je zavrnila kot neutemeljene, saj bo kriterije in merila tečajev določil minister, pristojen za šolstvo, pripravila pa jih bosta Zavod RS za šolstvo in Andragoški center Slovenije.

Dodala je, da sprememba velja le za družinske člane, ki se združujejo s tujci, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje. Kasneje bodo ti družinski člani imeli možnost, da svoje znanje jezika nadgrajujejo, potrdilo o znanju jezika na t. i. preživetveni ravni pa bo veljavno le za postopek pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja v veljavi pogoj znanje jezika na ravni A2, je ponovila.

Na drugi strani je državni svetnik Andrej Poglajen odločitev za odložilni veto Državnega sveta pojasnil z utemeljitvijo, da novela prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. Preživetvena raven znanja jezika nadalje ni strokovno utemeljena in ne upošteva mednarodnih dogovorov, kot je skupni evropski jezikovni okvir.

Znanje slovenščine je zelo pomembno za uspešno integracijo v družbo, saj je jezik osnovna sestavina slovenske kulture in nacionalne identitete meni Poglajen.

Vir: Državni zbor RS, 7. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

DZ je Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 sprejel 31. avgusta. "Ker je bila ugotovljena potreba po dodatnih ukrepih za prizadeta območja in predvsem prizadeto prebivalstvo, novela prinaša ukrepe, ki bodo pripomogli k učinkovitejši in hitrejši odpravi škode," so po seji sporočili z ministrstva za javno upravo.

Glede predplačil za obnovo stanovanj je v predlogu zakona zapisano, da se izplačajo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6000 evrov. O tem ministrstvo za naravne vire in prostor obvesti lastnika, izplačilo pa izvede Finančna uprava RS.

Predplačilo se nato po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb odšteje od sredstev, o čemer prav tako odloči ministrstvo za naravne vire. Omogoča se tudi vračilo sredstev v primeru neupravičene dodelitve ali zavrnitve s strani lastnikov stanovanj.

Z namenom hitrejšega in enostavnejšega vodenja in odločanja v postopkih izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem bo novela zakona omogočila organom, da pridobijo podatke iz centralnega registra prebivalstva in zemljiške knjige. Zagotovila se bo tudi povrnitev stroškov prizadetim v poplavah in plazovih, povezanih z začasnim bivanjem v drugi stanovanjski enoti, kot so npr. stroški za dobavljeno energijo, ogrevanje, komunalne storitve in podobno.

Z novelo se bo obenem podaljšala pravna podlaga za zagotavljanje kriznih namestitev osebam, starejšim od 65 let, in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi poplav in plazov ne morejo vrniti v domače okolje. Medtem ko ta možnost zdaj velja do konca leta 2023, bo s sprejemom novele zakona veljala do 30. junija 2024.

Predlog novele med drugim predvideva črtanje začasnega ukrepa obveznega solidarnostnega prispevka in z njim povezano kazensko določbo.

S predlaganimi spremembami vlada posega tudi v določbo, ki delodajalcem v sodelovanju s sindikalnimi predstavniki omogoča izvedbo solidarnostne delovne sobote. Ob tem izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če je bila solidarnostna delovna sobota že izvedena, lahko delodajalec od Fursa zahteva povrnitev plačanih prispevkov.

Ureja se tudi odstranitev onesnažene zemljine, ki je posledica poplav in plazov. Odgovornost za odstranitev prevzema država, pri čemer je izvajanje te naloge dodeljeno ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Prav tako se določajo pogoji za odstranitev objektov zaradi izkazane visoke ogroženosti zaradi poplav, erozije in plazenja, ki bi lahko povzročili porušitev ali znatno poškodovanje. Za določitev teh objektov je na podlagi strokovnega mnenja državne tehnične pisarne zadolžena vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih.

Ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč, vlada hkrati predlaga, da razpis zakonodajnega referenduma o njem ni mogoč.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Kaj prinaša novela zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023?

Minister Boštjančič je predstavil novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je vlada pripravila z namenom hitrejše, transparentne in učinkovitejše pomoči za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov prebivalkam in prebivalcem. Izpostavil je predvsem naslednje rešitve:

• predplačila za obnovo stanovanj, kjer ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja: predvideno je predplačilo za obnovo lastnikom v višini 20 odstotkov zavedene škode v aplikaciji AJDA, če gre za škodo, ki presega šest tisoč evrov. Predplačila so predvidena za objekte, kjer je bilo konec julija 2023 prijavljeno vsaj eno prebivališče.
• novela posega tudi v sedanjo ureditev kriznih namestitev, tako da podaljšuje možnost krizne namestitve še za dodatnih 21 dni; če se izkaže, da oseba v domačem okolju ne more več bivati, pa se ji bo zagotovilo prednostno vključitev v institucionalno varstvo.
• na novo se ureja pravica do nadomestila stroškov bivanja na drugem naslovu, višina tega nadomestila bo odvisna od števila članov gospodinjstva, zneski od 150 do 250 evrov mesečno, za največ leto dni, in z možnostjo podaljšanja za eno leto.
• novela ureja tudi obveznost države, da na svoje stroške zagotovi prevzem in končno obdelavo onesnaženih zemljin, ki so nastale kot posledica poplav ter plazov, in sicer najkasneje do 1. julija 2024.

Minister je tudi povedal, da se je vlada odločila, da ukine obvezni solidarnosti prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce, ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah. Namesto tega bo vlada z dodatnim odstotkom obremenili tista podjetja, ki ustvarijo več, govorim o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi, o katerem bom govoril v nadaljevanju. 

S tem interventnim zakonom vlada naslavlja tudi izvedbo solidarnostne sobote. Minister se je ob tem zahvalil podjetjem, ki so že opravila t. i. delovno soboto. Ta ostaja prostovoljna, še vedno jo lahko podjetja ob soglasju z delavcem izvedejo, plačilo za ta dan pa bo šlo v proračun za odprave posledic poplav, kot je bilo načrtovano. Delodajalci za ta dan davka in prispevkov na plače ne bodo plačali, ker bo njihov prispevek v obliki začasno povišanega davka od dohodka pravnih oseb. 

Osnutek zakona o obnovi in razvoju v javno razpravo socialnim partnerjem in drugim deležnikom

Minister za finance je v nadaljevanju povedal, da je vlada obravnavala tudi osnutek zakona o obnovi in razvoju, ki obsega vrsto ukrepov na področju pospešitev pridobivanja različnih dovoljenj in soglasij oziroma upravnih aktov, sanacije na področju kulturne dediščine, vrsto ukrepov na področju gradnje infrastrukture, pri čemer se kot razvojni ukrep določa gradnja 3. razvojne osi, ki bo povezala Koroško z ostalimi središči nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena. Z zakonom o obnovi vlada ureja tudi izvzetje prejetih sredstev za pomoč po poplavah iz izvršb, javnega naročanja in dodatno sofinancira programe duševnega zdravja, nudenja psihosocialne pomoči ter uvedbe mobilnih enot centrov za socialno delo. Kot pomembni razvojni ukrepi so predvideni tudi tisti na področju večje internetne povezljivosti prizadetih območij.

Nadalje je za pomoč prebivalcem predvidena jamstvena shema za posojila, namenjena obnovi, in sicer s 100-odstotnim jamstvom države, torej ga bodo lahko dobili tudi tisti posamezniki, ki niso kreditno sposobni in jim bo država subvencionirala obrestne mere.

Za gospodarstvo in občine se predvidevajo različni dodatni ukrepi, ki se bodo izvajali preko finančnih instrumentov. Ob koncu je minister Boštjančič dodal, da po pripravi čistopisov obeh dokumentov bo predvidoma v petek novela Zakona o interventnih ukrepi za odpravo posledic poplav in plazov poslana v državni zbor, osnutek Zakona o obnovi in razvoju pa bo v petek poslan socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam, strateškima svetoma ter drugi zainteresirani javnosti.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 25. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novela zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023

S tem interventnim zakonom vlada naslavlja tudi izvedbo solidarnostne sobote. Minister se je ob tem zahvalil podjetjem, ki so že opravila t. i. delovno soboto. Ta ostaja prostovoljna, še vedno jo lahko podjetja ob soglasju z delavcem izvedejo, plačilo za ta dan pa bo šlo v proračun za odprave posledic poplav, kot je bilo načrtovano. Delodajalci za ta dan davka in prispevkov na plače ne bodo plačali, ker bo njihov prispevek v obliki začasno povišanega davka od dohodka pravnih oseb.

Vir: Vlada, 25. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obrazec obračuna DDPO in priloge je potrebno prilagoditi zaradi že prej sprejetih sprememb zakona (npr. nepriznani stroški reprezentance in nadzornega sveta oz. organa se iz 40% vrnejo na 50 % ali za olajšave po ZSRR-2), nekaj pa zaradi novih situacij, ki so posledica interventne zakonodaje v zvezi s poplavami in plazovi v avgustu 2023, in sicer:

• nepriznane odhodke za prispevek delodajalca v okviru solidarnostne delovne sobote bomo vpisovali pod novo zap. 6.45, nepriznane odhodke za solidarnostni prispevek pa bi naja vpisovali pod novo zap. 6.46,
• znesek izkoriščene davčne olajšave za investiranje, zaradi katere ni potrebno povečati davčne osnove, ker je bila oprema uničena zaradi poplav in plazov, bomo vnašali pod novo zap. 12.A,
• pod zap. 15.16 davčnega obračuna bomo upoštevali olajšavo za donacije, vplačan na posebej oblikovan račun Republike Slovenije,
• obrazec davčnega obračuna pa se bo razširil še za nove oznake A., B. in C., v katerem bomo izračunali znesek obveznega solidarnostnega prispevka.

Obvezni solidarnostni prispevek bomo izračunali tako, da bomo zap. št. 13 davčnega obračuna pomnožili z 0,8 %. Če je delodajalec organiziral solidarnostno delovno soboto, pa bo znesek za delodajalca, vpisanega pod zap. 6.45, odštel od ugotovljene obveznosti za solidarnostno delovno soboto in tako znižan znesek bo delodajalčeva obveznost za plačilo solidarnostnega prispevka.

Vir: Inštitut za računovodstvo, 20. 10. 2023
__________________
*Pravilnik je v javni razpravi. Nanj je mogoče dati komentar do vključno 22.10.2023.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Glavne spremembe, ki so zajete v prvem, ožjem delu:

-    Oskrbovalni dopust
Podlago ima v evropski direktivi iz leta 2019, pomeni pa, da imajo delavci pravico do nege in podpore družinskega člana, če je ta potrebna. Pripada jim pet dni dopusta, o katerem morajo prej obvestiti delodajalca.

-    Subsidiarna odgovornost
"Če nekdo naroči denimo nov štadion, najame podizvajalca, pa potem zaide v težave in ne plača delavcev, lahko ti terjajo naročnika," je pojasnil Mesec.

-    Predvidljivi delovni pogoji
Delavec lahko delodajalcu enkrat letno predlaga novo pogodbo z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delavec ima tako možnost, da sam sproži iniciativo.

-    Pisno opozorilo pred odpovedjo
Gre za dogovor v koalicijski pogodbi. Mesec je pojasnil, da je v prejšnji vladi policijski sindikat zbral pet tisoč podpisov po ljudski iniciativi, ker je prejšnji direktor brez utemeljitve podal opozorila pred odpovedjo. S tem uvajajo pravno varstvo zaposlenih, da lahko pri delodajalcu takšno opozorilo izpodbijajo, delodajalec se je nato obvezan do tega opredeliti.

-    Višja nadomestila pri čakanju na delo v agencijah
Po novem bodo agencijski delavci v času, ko so na čakanju pri agenciji, prejemali 80 odstotkov realne plače (prej 70 % minimalne plače).

-    Pravica do počitka
Gre za pravico, da se delavcev izven delovnega časa ne obremenjuje po nepotrebnem. Delodajalcu daje obvezo, da ne posega v pravico delavca do počitka. Kako bodo podjetja to izvajala, je še stvar dogovora.

-    Izredni dopust za žrtve nasilja
Možnost, da ob oceni tveganja CSD ali ob prijavi na policijo lahko žrtev zaprosi delodajalca za pet dni dopusta.

-    Zaščita sindikalnih zaupnikov
Po novem bodo sindikalisti, ki so zaradi izvajanja sindikalnih aktivnosti odpuščeni, bolj zaščiteni pred delodajalcem. Dobili bodo možnost zadržanja odpustitve do obravnave na sodišču na prvi stopnji, kar traja največ šest mesecev. V tem času lahko delo še naprej opravljajo, če jih delodajalec ne želi v podjetju, jim mora zagotoviti nadomestilo v višini 80 odstotkov plače.

Kot je pojasnil Mesec, je določba glede zaščite si sindikalnih zaupnikov predstavljala največji kamen spotike na pogajanjih. Sindikati so v primeru, da se člen izključi iz zakona, napovedali, da bodo zapustili pogajalsko mizo, delodajalci pa so - prav obratno - odhod napovedali, če se vključi. Ker je prišlo do sprejetja slednjega je prišlo do ostrega protesta delodajalcev Reprezentativne delodajalske organizacije Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije z apelom na vlado in koalicijske stranke, "da zmorejo toliko razuma in ne zaprejo socialnega dialoga, ker bodo za to morali prevzeti tudi svoj del odgovornosti". "Ne gre za vprašanje sindikalnega zaupnika, kar želijo sindikati v javnosti predstaviti kot kamen spotike. Ampak gre za temeljno in načelno vprašanje, ali smo vsi socialni partnerji enakovredni oz. ali imamo delodajalske organizacije v socialnem dialogu enakovreden položaj," so navedli. Zatrdili so, da so doslej pokazali dovolj posluha in odgovornosti.


Vi: Predlog novele ZDR-1 in Žurnal24.si

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Izsledki najnovejšega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) so jasni – Zemlja se je v primerjavi s predindustrijskimi časi segrela za več kot eno stopinjo, segrevanje pa je posledica človeške dejavnosti. IPCC prav tako opozarja, da trenutni ukrepi niso zadostni in da z njimi ne bomo dosegli ciljev Pariškega sporazuma, zato si moramo prizadevati za pospešene in obširne tranzicije v vseh sektorjih ter povečati naše ambicije.

»Predlog Podnebnega zakona daje celovit okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik in izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti najkasneje do 2050,« je ob tem povedal minister Bojan Kumer. Cilj podnebne nevtralnosti zahteva ustreznejšo organizacijsko strukturo, ki bo omogočila optimalen in aktivnejši pristop k izpolnjevanju zastavljenih ciljev in ukrepov že v vmesnem obdobju, tudi na letni ravni. Predlog Zakona tako vzpostavlja sistem, ki podaja jasen cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, temelji na pripravi strateških dokumentov in akcijskih načrtov, koordinaciji dela vseh relevantnih resorjev ter poročanju o politikah in ukrepih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Predlog Zakona predvideva tudi finančne elemente, kot je presoja vplivov na podnebje za projekte, ki prejemajo javna sredstva in sistem ozelenitve javnih financ.

Predlog Zakona ureja tako blaženje podnebnih sprememb kot prilagajanje nanje.

Prilagajanje podnebnim spremembam postaja neizbežen vidik pri naslavljanju podnebnih sprememb, saj zmanjšuje ranljivost ter povečuje odpornost proti posledicam podnebnih sprememb. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam Zakon predpisuje nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam ter regionalne akcijske načrte, ki bodo opredelili potrebne ukrepe na lokalni ravni za dvig odpornosti naše družbe in obenem vzpostavlja ogledalo prilagajanja, ki poroča o izvajanju politik in ukrepov na tem področju.

V okviru predloga Zakona se v slovenski pravni red prenaša tudi posodobljene evropske predpise s področja podnebnih politik, kot je prenovljeni sistem trgovanja z emisijami, in druge vsebine, katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev nacionalnih podnebnih ciljev.

Javna obravnava zakona bo potekala do 15. novembra 2023. 

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada se je seznanila z osnutkom proračunskega načrta sektorja država za leto 2024

Vlada se je seznanila z osnutkom proračunskega načrta, ki ga mora do 15. oktobra posredovati Evropski komisiji. V letu 2024 bo fiskalna politika, ob spodbujanju rasti in ob postopni konsolidaciji, usmerjena na obnovo od poplav prizadetih območij. V letu 2024 je ciljni javnofinančni primanjkljaj 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), brez ukrepov za sanacijo po poplavah pa bi bil ta pod 3 odstotki BDP.

Vlada skladno z Zakonom o javnih financah državni proračun in ostale tri blagajne javnega financiranja po denarnem toku Državnemu zboru predloži do konca septembra. Za predložitev Evropski komisiji in drugim mednarodnim intuicijam pa se jeseni pripravi osnutek proračunskega načrta, ki je skladen z mednarodno metodologija ESA in pomeni tudi osnovo za oceno Fiskalnega sveta.

Fiskalno politiko bosta v letu 2024 zaznamovali zahteva po vnovičnem spoštovanju fiskalnih pravil in odprava posledic naravnih nesreč, ki so Slovenijo prizadele letos avgustu. V letu 2024 bo javnofinančni primanjkljaj v luči ukrepov za sanacijo po naravnih nesrečah nekoliko višji, kot je bilo predvideno v Programu stabilnosti za leto 2023, in sicer 3,8 odstotka BDP. Brez ukrepov za sanacijo bi bil pod 3 odstotki BDP. Ukrepi za sanacijo območij, prizadetih ob poplavah, so v osnutku proračunskega načrta sektorja država obravnavani kot enkratni izdatki. Negotovosti ostajajo velike, škoda je bila preliminarno ocenjena po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru, prav tako ne vemo, kakšen bo dokončen dogovor glede novih fiskalnih pravil na ravni Evropske unije.

Na podlagi zadnje revizije letne ocene BDP in konsolidiranega dolga sektorja država je slednji konec leta 2022 znašal 72,3 odstotka BDP. Za leto 2023 Ministrstvo za finance dolg sektorja država ocenjuje na 69,9 odstotka BDP, konec leta 2024 pa na 68,9 odstotka BDP.

Vir: Ministrstvo za finance, 12. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je višino trošarine na omenjene energente prilagodila tako, da se bodo končne maloprodajne cene neosvinčenega bencina, dizla in ekstra lahkega kurilnega olja – KOEL nekoliko znižale.

Trošarino za neosvinčeni bencin je vlada spremenila z 0,41349 evra na liter na 0,45571 evra na liter, za dizel z 0,38277 evra na liter na 0,39365 evra na liter ter za ekstra lahko kurilno olje – KOEL z 0,07875 evra na liter na 0,09141 evra na liter.

Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in s prilagajanjem trošarin še vedno ohranja dostopne in konkurenčne maloprodajne cene. Hkrati pa si mora glede na trenutne razmere, ko vlada namenja finančna sredstva za obnovo prizadetih območij po katastrofalnih avgustovskih poplavah, prizadevati tudi za doseganje javno finančne vzdržnosti.


Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 9. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V Uradnem listu RS št. 100/2023, z dne 29. 9. 2023, objavljeni Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah, določa uporabo novega sredstva za označevanje in metode za ugotavljanje pristnosti sredstva za označevanje za plinsko olje, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje ali kot gorivo za pogon kmetijske, gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev ter za kerozin, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje. Od 1. oktobra 2023 dalje, ko se začne uporabljati spremenjen pravilnik, se za označevanje plinskega olja in kerozina uporablja markirni indikator ACCUTRACE™ PLUS. Lahko pa se v plinsko olje in kerozin poleg novega markirnega indikatorja ACCUTRACE™ PLUS doda tudi markirni indikator C.I. Solvent Yellow 124, če se označevalec tako odloči.

Od 1. oktobra 2023 do 17. januarja 2024 se plinsko olje in kerozin še vedno lahko označujeta z markirnim indikatorjem C.I. Solvent Yellow 124.  Od 18. januarja 2024 dalje je obvezno označevanje z markirnim indikatorjem ACCUTRACE™ PLUS.

Vir: FURS, 2. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

>> Več v dokumentu: Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS). 


Vir: Evropska komisija, 2. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: FinD-INFO, 19. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

FURS je sporočil, da je bil na podlagi 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v Uradnem listu RS, št. št. 98/2023, z dne 15. 9. 2023 objavljen Pravilnik o določitvi seznama tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim zavodom ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, za katere se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5% od davčne osnove.

Pravilnik je začel veljati 16. 9. 2023.

Vir: FURS, 18. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 6/23) za obdobje od 1. avgusta 2023 do 31. avgusta 2023 znaša 420,12 eura na 1000 litrov.

Vir: FinD-INFO, 18. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

>> Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati varni daljinsko upravljani ali elektronski postopki in sredstva za identifikacijo


Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 18. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Svet Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve se je na seji seznanil z osnutkom dopolnitev in sprememb Tarife nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po 58. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23).

Na podlagi drugega odstavka 41. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, 51/04 – EZ-A in 33/11 – ZEKom-C), osnutek dopolnitev in sprememb posredujemo v javno obravnavo. Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na osnutek dopolnitev in sprememb posreduje do 15. septembra 2023 na elektronski naslov: spksn.tajnistvo@ajpes.si.

Osnutek v javni obravnavi je:
- Dopolnitev in spremembi Tarife nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po 58. členu Zakona o gospodarskih
družbah.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pred poplavami je bila pripravljena novela vsebine zakona, ki se je v pretežni meri osredotočila na odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu. Po poplavah je bila vsebina novele dodatno razširjena, in sicer z obsežnimi Prehodnimi določbami. Te določajo vsebino interventnih ukrepov po poplavah avgusta 2023 na različnih segmentih (ospodarstvo, delovna razmerja). V nadaljevanju je torej natančnejši pregled tistih členov, ki se nanašajo na gospodarstvo. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, torej velja od 11.8.2023 dalje.

Zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna RS ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v gospodarstvu zaradi naravnih nesreč (tretji odstavek 1. člena ZOPPN). Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo podjetju ne glede na velikost (opredeljena so v 9. členu zakona) za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, uddora, poplave (prva alineja šestega odstavka 3. člena ZOPNN). Za razumevanje vsebine zakona in novele so pomembne tudi določbe 4. člena, ki opredeljujejo osnovne pojme. Spremenjena je bila definicija naravne nesreče (druga alineja 3. točke 4. člena ZOPPN) ter definicija majhnega, srednjega in velikega podjetja (12. in 13. točka). Pomembna je tudi 7. točka, ki definira, kaj pomeni obnova stvari. Po tej definiciji je to obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav).

Spremenjen je bil 5. člen ZOPPN, ki je pred spremembo v tretjem odstavku določal, da se sredstva za odpravo posledic škode na stvareh in škode v gospodarstvu ter sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu dodeljujejo brez obveznosti vračanja. Po noveli ZOPPN-F pa se sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu dodeljujejo povratno in nepovratno. Pri ugotavljanju višine prejetih sredstev velja načelo, da le ta ne smejo presegati dejanske škode in z novelo je bilo dodano, da se med sredstvi, ki so bila namenjena za odpravo posledic upoštevajo tudi prejete donacije, ki pred novelo v izračun prejete pomoči niso bila vključena (sprememba sedmega, devetega in desetega odstavka 5. člena ZOPPN-F). 

Z novelo ZOPPN-F je bil dodan 11.a člen, ki govori o dodelitvi predplačil. V izogib preprečitve povečanja že nastale škode in zavarovanja življenj in premoženja prebivalstva in čim hitrejega začetka sanacije nastale ali grozeče škode, lahko Vlada odloči o dodelitvi predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim oziroma drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic. Ta sredstva se dodelijo v višini največ 40% predhodne ocene neposredne škode na stvareh. Namen te spremembe je zagotoviti sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč čim hitreje in gre za ukrep, ki je posredno povezan tudi z gospodarstvom.

Z novim 44.h členom  je postal finančni inženiring tudi eden od ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč. S tem ukrepom se zagotavlja pomoč države pri odpravi posledic naravnih nesreč v obliki kredita ali garancije. Tudi za ta ukrep velja temeljno načelo zakona, da višina kredita ali garancije ne sme biti višja od dejanske škode, ki pa mora biti potrjena s strani pooblaščenega cenilca in ni predmet nadomestila po drugih ukrepih. V tretjem odstavku 44.h člena so določena pravila o oblikovanju posojilnega sklada, njegove višine in morebitnem presežku. V četrtem odstavku 44.h člena pa zakon določa pravila garancijske sheme. Pogoj za prejem sredstev iz tega vira je sposobnost posojilojemalca da posojilo vrne. Prejemniki pomoči po tem členu so gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Slovenij (44.e člen ZOPNN). V primeru ugotovitve, da je upravičenec prejel sredstva do katerih ni bil upravičen se mu določi rok za vračilo, v primeru zamude pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti (deseti odstavek 44.h člena ZOPPN-F). Glede novih inštrumentov za pomoč ob naravnih nesrečah je v novem 46.a členu določen nadzor nad upravičenostjo do sredstev in pogoji za njihovo vračanje, če se ugotovi, da so bila prejeta neupravičeno.

Kot rečeno so bile v novelo dodane obsežne Prehodne določe (14. – 60. člen), ki določajo vsebino interventnih ukrepov po poplavah v avgustu 2023. Gre torej za tiste ukrepe, ki so uporabni za škodo, ki je nastala kot posledica avgustovskih poplav. Ker so omejeni na točno določen škodni dogodek, so ti ukrepi tudi časovno omejeni saj veljajo do 31. 12. 2023 razen, če Prehodne določbe za posamezen ukrep ne določajo drugače (14. člen Prehodnih določb). Kot rečeno se v tem prispevku osredotočam le na tiste ukrepe, ki so namenjeni gospodarstvu in ne sodijo na delavno-pravno področje (ta del je obsežno obdelan v drugem prispevku).

Pomemben je začasni ukrep odloga obveznosti iz kreditnih pogodb z javnim skladom (17. člen Prehodnih določb). Javni sklad, katerega ustanoviteljica je RS lahko kreditojemalcu v zvezi z okoliščinami poplav v avgustu 2023 odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe še niso zapadle do dneva uveljavitve tega zakona. Vlogo s pojasnili okoliščin, kreditojemalec naslovi na javni sklad najkasneje do 31. 12. 2023. V vlogi mora pojasniti, da zaradi okoliščin povezanih s poplavami ne more zagotavljati izpolnjevanja svojih obveznosti. O začasnem odlogu se odloči z aneksom k osnovni pogodbi. Končni datum zapadlosti pogodbe se podaljša za čas danega odloga, prav tako pa tudi za dana zavarovanja. Pomembno je tudi določilo petega odstavka 17. člena Prehodnih določb, ki določa da se ne glede na tretji in četrti odstavek javni sklad in kreditojemalec lahko dogovorita drugače. V sedmem odstavku je določena tudi možnost podaljšanja kredita za tiste, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona že v zamudi z izpolnjevanjem svojih pogodbenih obveznosti. Pri tem pa je določena omejitev, da ta zamuda ni smela biti več kot 90 dni.

Zakon določa v nadaljevanju začasni ukrep na področju predplačil v gospodarstvu 18. člen Prehodnih določb. Gre za pomoč tistim upravičencem, ki zaradi posledic poplav ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic, in sicer v višini največ do 10% predhodne ocene, ki se opravi na podlgi vsebine prvega odstavka 18. člena. O porabi pridobljenih sredstev morajo prejemniki poročati ministrstvu pristojnem za gospodarstvo v 12 mesecih po prejemu pomoči.

V zvezi s postopki javnega naročanja, kot ga določa ZJN-3 pa novela dodatno določa, da se do 31. 12. 2023 dovoli popravni mehanizem tudi v primeru če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več ali če na dan roka subjekt ni imel izpolnjenih drugih pogojev. V takem primeru se subjektu določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni (52. člen novele ZOPPN-F). V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega (56. člen novele ZOPPN-F).

Zakon nadalje naslavlja vse, ki so pristojni za izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se izvajajo prednostno. To določilo naj bi pospešilo sanacijo v primerih, ko se ta lahko začne opravljati na podlagi ustreznih predhodno pridobljenih dovoljenj.

Vir: OZS, Maja Lajevec, 11. 8. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 165. členu delavcem že daje pravico do plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin oz. gre za t.i. izredni plačani dopust v trajanju do skupaj za največ 7 delovnih dni. Med te okoliščine sodijo lastna poroka delavca, smrt določenih delavčevih sorodnikov in tudi hujša nesreča, ki zadene delavca.

Ne glede na obstoječo možnost iz sistemskega zakona ZDR-1, pa interventni »poplavni zakon« daje prostovoljcu, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela za dodatnih največ 7 delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav.

Prostovoljec izkazuje upravičenost do tovrstne odsotnosti na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

Čeprav bodo nekateri delodajalci morda nezadovoljni nad takšno odsotnostjo delavca, ki utegne motiti delovni proces pa kaže kot pozitivno rešitev interventnega zakona izpostaviti, da izplačana nadomestila plač prostovoljcev država povrne delodajalcu v celoti.


Vir: Dušan Bavec, OZS, 12. 8. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Njen namen je olajšati svobodno pretakanje blaga in storitev med državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju: država članica) in odpraviti ovire, s katerimi so se stranke soočale pri dostopu do digitalnih vsebin, spletnih storitev, nakupovanju ali prodaji izdelkov in storitev na spletu prek meja znotraj Evropske unije. Določba velja tudi za slovenska podjetja, ki morajo vse stranke, ki prihajajo iz drugih držav članic ter blago in storitve pridobivajo le za končno uporabo, v enakih situacijah obravnavati enako kot slovenske, ne glede na njihovo državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža.

Navedeno pomeni, da podjetja in spletne platforme ne smejo omejevati dostopa do svojih storitev, blaga ali vsebin glede na sedež, državo bivanja ali državljanstvo strank v Evropski uniji. Prepoved neupravičenega geografskega blokiranja se nanaša na nediskriminacijo pri dostopanju do spletnih vmesnikov, blaga in storitev ter nediskriminacijo povezano z izvajanjem plačil.

Uredba skuša preprečiti prakse podjetij kot so:

• zavrnitev naročila strankam iz druge države članice,
• onemogočanje nakupa z debetno ali kreditno kartico, izdano v določeni državi članici,
• omejevanje dostopa do vsebin (npr. videoposnetkov, glasbe) ali vstopnic za prireditve glede na državo članico, v kateri se stranka nahaja.

Podjetja na noben način, niti s tehnološkimi ukrepi, ne smejo blokirati ali omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. Preusmerjanje na drugačno različico spletnega vmesnika, npr. po jeziku, postavitvi itd., pa je dopustna le ob izrecnem soglasju stranke ter dejstvu, da stranki prvotni spletni vmesnik ostane enostavno dostopen. Prepovedana je tudi uporaba drugačnih splošnih pogojev za dostop do blaga ali storitev. Podjetje s sedežem v državi članici mora strankam ne glede na državljanstvo in kraj prebivališča oziroma sedež omogočiti nakup preko svoje spletne trgovine v skladu s pogoji te spletne trgovine. Če pri nakupih preko spletne strani podjetje omogoča dostavo le znotraj države, kjer ima sedež, lahko stranka opravi nakup z dostavo le na naslov v tej državi. V takem primeru podjetje naročenega ni dolžno dostaviti v državo, kjer se stranka nahaja.

Uredba se sicer osredotoča na preprečevanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu Evropske unije, prinaša pa tudi številne prednosti za potrošnike in podjetja. Potrošniki tako lahko prosto dostopajo do digitalnih vsebin, zagotovljena jim je enaka obravnava ne glede na njihovo lokacijo v Evropski uniji, lažje čezmejno spletno nakupujejo in imajo večjo zaščito svojih pravic. Večja pa je tudi konkurenca med podjetji, kar spodbuja inovacije, potrošnikom pa zagotavlja večjo izbiro izdelkov ter nižje cene. Kljub vsemu pa stranke pozivamo k previdnosti pri spletnem nakupovanju.

Več informacij v zvezi z zahtevami uredbe si lahko preberete v praktičnih smernicah Evropske Komisije o glavnih določbah uredbe (PDF dokument je na voljo tudi v slovenskem jeziku).

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novi zakon ureja pravice in storitve, namenjene širši skupini ljudi, ki potrebujejo osnovno vsakodnevno pomoč in podporo za vključenost v skupnost, pri čemer ni omejen le na starejše, ampak vključuje vse upravičence.

Novosti zakona so:

• vzpostavitev vstopne točke, ki bo omogočila enostaven dostop do informacij in storitev za vse, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo;
• krepitev storitev pomoči na domu, da se upravičenci čim dlje zadržijo v domačem okolju;
• vključitev elektronske zapestnice za sledenje stanja oskrbovancev in hitro ukrepanje v primeru nesreče;
• institut oskrbovanca družinskega člana, ki prejme ustrezen prejemek in dopust za oskrbo družinskega člana.

Ena ključnih sistemskih novosti, ki jo uvaja Zakon o dolgotrajni oskrbi je zagotovljen sistem javnega financiranja. Poleg letnega proračunskega deleža bodo delež prispevali tudi delavci, delodajalci in upokojenci.

Uveljavljanje novih storitev dolgotrajne oskrbe bo potekalo postopoma. Prva sprememba bo začela veljati že z začetkom leta 2024 in se bo nanašala na status oskrbovancev družinskih članov.

Vse ostale storitve bodo uvedene v letu 2025:

• 1. januarja vstopne točke;
• 1. julija dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba in prispevek za dolgotrajno oskrbo;
• 1. decembra krepitev področja dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarni prejemek.

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo v kratkem začelo s pripravo podzakonskih aktov v sodelovanju z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe ter v okviru medresorskega usklajevanja, kar bo omogočilo učinkovito izvajanje novega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost, 3. 8. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Namen sprememb in dopolnitev je prilagoditev zakonodaje mednarodnim zavezam. Spremembe se nanašajo na določanje poslovne enote in omejevanja priznavanja obresti za davčne namene.

V nadaljevanju so navedene nekatere spremembe in dopolnitve, ki jih predvideva predlog ZDDPO-2.

1. Spremembe na področju določanja poslovne enote.

• Predvideva se sprememba 6., 7., in 8. člen trenutno veljavnega zakona in se nanaša na ureditev zakona glede določil kaj se šteje za poslovno enoto oziroma kdaj kraj poslovanja ni poslovna enota. 
• Po ZDDPO-2 se kot poslovna enota nerezidenta šteje gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12 mesecev. Predlog zakona predlaga znižanje časovnega obdobja iz 12 mesecev na 6 mesecev.
• 7. člen ZDDPO-2 določa kdaj se kraj poslovanja nerezidenta ne šteje za poslovno enoto. Predlaga se sprememba, ki bi omejila uporabo izjem pri opredelitvi poslovne enote na dejavnosti, ki so pripravljalne ali pomožne narave. Namen spremembe je preprečiti zlorabe.
• Spremembe in dopolnitve v 8. členu zakona se nanašajo tudi na institut opredelitve vira dohodka, ki je institut s pomočjo katerega se opredeli kraj oziroma državo, v kateri ima določen dohodek svoj vir. Sprememba je povezana s spremembo Vzorčne davčne konvencije OECD, ki je določila dodaten pogoj glede izhajanja vrednosti deleža iz nepremičnin kadar koli v določenem obdobju pred odtujitvijo deleža, in ne le v času odtujitve deleža. 

2. Spremembe na področju določanja davčne obravnave priznavanja obresti.

• Predlaga se nov 54.c člen ZDDPO-2, ki bi urejal pravilo o omejevanju priznavanja obresti za davčne namene (t. i. pravilo EBITDA). Gre za omejevanje obresti za davčne namene v primeru posojil med povezanimi podjetji znotraj skupine.
• Nov člen bi določal, da se kot dohodek zavezancu, ki je povezana oseba, v davčnem obdobju, v katerem nastanejo, priznajo presežni stroški izposoje do višjega zneska od:
  • 30 odstotkov dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (v nadaljnjem besedilu: EBITDA), ali
  • 1.000.000 EUR. 
• Pri tem se za povezano osebo šteje:
  • oseba, v kateri je davčni zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 odstotki ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 odstotkov ali več dobička te osebe;
  • posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležen s 25 odstotki ali več glasovalnih pravic ali lastništva v kapitalu zavezanca ali je upravičen do prejetja 25 odstotkov ali več dobička zavezanca. 

Rok za oddajo komentarjev je 18. avgust. 

Vir: Ministrstvo za finance, 24. 7. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Rok za oddajo komentarjev je 18. avgust. 

Vir: Ministrstvo za finance >>

24.7.2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

INTERVENTNI UKREPI

- Tabela vseh kriznih ukrepov, ki predstavljajo državno pomoč, Ministrstvo za finance, 11. 12. 2020

- Prehajanje meja (epidemiološko stanje v državah ali administrativnih enotah), MNZ


PREDLOGI INTERVENTNIH ZAKONOV

/

- Uredba o izvajanju ukrepa poroštva po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 - veljavnost od: 25.6.2020


Pripravili smo podrobne obrazložitve vseh interventnih zakonov po posameznih členih, ki so del NOVE ZBIRKE na portalu:

Obrazložitve 10. protikorona paketa (PKP10)

- Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) - obrazložitve po členih

Obrazložitve Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva

- Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ) - obrazložitve po členih

Obrazložitve 9. protikorona paketa (PKP9)

- Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) - obrazložitve po členih

Obrazložitve 8. protikorona paketa (PKP8)

- Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) - obrazložitve po členih

Obrazložitve 7. protikorona paketa (PKP7)

- Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) - obrazložitve po členih

Obrazložitve 6. protikorona paketa (PKP6)

- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) - obrazložitve po členih

Obrazložitve 5. protikorona paketa (PKP5)

- Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) - obrazložitve po členih

Obrazložitve 4. protikorona paketa (PKP4)

- Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV) -obrazložitve po členih

Obrazložitve 3. protikorona paketa (PKP3)

- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) – obrazložitve po členih
- Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG) – obrazložitve po členih
- Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB) – obrazložitve po členih

Obrazložitve 2. protikoronskega paketa (PKP2)

- Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) – obrazložitve po členih
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ-A) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) – obrazložitve po členih

Obrazložitve 1. protikoronskega paketa (PKP1)

- Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) – obrazložitve po členih
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ)  – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP) – obrazložitve po členih
- Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) – obrazložitve po členih

Uredništvo Lexpera d.o.o.

_____________________

Lexpera d.o.o.

Tivolska 50, SI-1000 Ljubljana

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: FinD-INFO, 11. 7. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Višino trošarine na omenjene energente je vlada prilagodila tako, da se bodo končne maloprodajne cene vseh treh energentov nekoliko zvišale. Trošarina za neosvinčeni bencin se z 0,41159 evra na liter spreminja na 0,43025 evra na liter, za plinsko olje za pogon (dizel) z 0,44322 evra na liter na 0,45513 evra na liter in za plinsko olje za ogrevanje (KOEL) z 0,13297 evra na liter na 0,14739 evra na liter.

Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in višino trošarin prilagaja tako, da ohranja dostopnost maloprodajnih cen, hkrati pa si v luči javnofinančne vzdržnosti prizadeva za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun.

Vir: Ministrstvo za finance, 3. 7.2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zaradi razmer na trgu bencinskega in dizelskega goriva je vlada v letu 2022 sprejela dve spremembi Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, s katerima je v okviru blaženja draginje za motorni bencin in dizel začasno uveljavila oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Cene za motorni bencin in dizel, ki se kot naftna derivata prodajata na bencinskih servisih na servisnih prometnih površinah izven avtocest in hitrih cest, določa Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Pri določanju prispevka na dobavljeno energijo se skladno z zadnjo spremembo uredbe o prispevkih v mesecu juniju Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov upošteva za dobavljeno energijo tako za motorni bencin in tudi za dizel, kar pomeni da oprostitev prispevka za motorni bencin in dizel ne velja na avtocestah in hitrih cestah, medtem ko je dobavljena energija za motorni bencin in dizel izven avtocest in hitrih cest oproščena plačila prispevka.

Ker so se razmere na trgu dobave energije za motorni bencin spremenile do te mere, da začasni ukrep oprostitve prispevka izven avtocest in hitrih cest ni več upravičen, je treba oprostitev odpraviti in za podporo oziroma spodbujanje rabe obnovljivih virov energije zopet zagotoviti plačevanje namenskega prispevka za dobavljeno energijo tudi za motorni bencin izven avtocest in hitrih cest, medtem ko za dizel izven avtocest in hitrih cest oprostitev plačila še zmeraj ostaja.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, 3. 7. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cilj zakona je določiti sistem proti eroziji davčne osnove z zagotavljanjem, da mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine plačajo minimalni davek na dohodek, ki nastane v vsaki jurisdikciji, kjer delujejo. Cilj je pravično, pregledno in stabilno podjetniško obdavčenje. Posredno je cilj tudi odprava pretirane davčne konkurence in preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja.

Prav tako naj bi se z zakonom uredila konsistentnost pri določanju in administriranju pravil proti eroziji davčne osnove, ki učinkujejo kot transparenten in celovit sistem obdavčenja, ki je predvidljiv in ne povzroča dvojnega ali prekomernega obdavčenja.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Posledice pandemije covid in vojne v Ukrajini so močno vplivale in še vedno vplivajo tako na svetovno gospodarstvo kot tudi na delovanje v verigi preskrbe s hrano od kmeta do kupca. Pokazale pa so tudi, kako pomembno je za vsako državo zagotavljanje prehranske varnosti.

Naš cilj je, da se bomo kot država lahko učinkovito in hitro odzivali na takšne zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje prehranske verige. Zato smo vzpostavili mehanizem zbiranja in spremljanja podatkov od kmeta do kupca. S podatki, ki jih bomo pridobili v prehranski verigi, bomo lahko hitro in učinkovito reagirali, pomagali sektorjem v težavah oziroma spodbudili sektorje k še večji učinkovitosti.

Kot država smo dolžni poskrbeti za samooskrbo in prehransko varnost za naše ljudi. Pomemben element prehranske varnosti je tudi cenovna dostopnost hrane za potrošnike.

Zakon o kmetijstvu prinaša dve ključni spremembi. Prva sprememba se nanaša na prenos pristojnosti glede spremljanja cen kmetijskih in živilskih proizvodov z Ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S spremembo zakona je določena pravna podlaga za zbiranje in analiziranje podatkov o cenah, količinah in poreklu v verigi preskrbe s hrano. Kmetijski resor je odgovoren za zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo zbirala odkupne in prodajne cene na enoto, odkupne in prodane količine ter podatke o poreklu proizvodov. V nadzor nad poročanjem bodo vključeni inšpekcijski organi, in sicer:

• Inšpektorat za kmetijstvo pri pridelovalcih
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri predelovalcih in posrednikih
• tržna inšpekcija pa pri trgovcih.

Druga sprememba zakona se nanaša na ohranjanje ter razvoj kmetijstva v zamejstvu. Predlog zakona namreč ureja tudi pravno podlago za financiranje kmetijske dejavnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu. Financiranje kmetijskih organizacij se bo izvajalo na podlagi letnih programov dela. Zakon predvideva tudi komisijo za izbor organizacij in potrditev večletnega programa ter komisijo za pregled letnih programov dela in poročil o izvedenih nalogah letnega programa dela, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva in urada za zamejce.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 22. 6. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Višina regresa za letni dopust za leto 2023 po navedeni kolektivni pogodbi znaša 1.500 EUR. Navedeno višino regresa morajo izplačati delodajalci, ki jih zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije oziroma to kolektivno pogodbo upoštevajo na prostovoljni osnovi.

Aneks je začel veljati naslednji dan po objavi, to je 10.6.2023.


Vir: FinD-INFO, 12. 6. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb v Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo je urejen v enem od protikoronskih zakonov, ki bo prenehal veljati s koncem junija. Če namerava tuji vlagatelj v slovenski družbi pridobiti najmanj desetodstotni delež, njena dejavnost pa se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja, mora to namero priglasiti pri gospodarskem ministrstvu, ki nato izvede pregled. Z zakonom bo tako imela država še naprej možnost, da pregleda nekatere naložbe.

Spreminjata se definicija tujega vlagatelja tako, da gre za vlagatelje iz tretjih držav, ne pa tudi več držav EU-ja, in definicija neposredne tuje naložbe zaradi povečane sledljivosti in resničnega prikaza lastniške strukture tujega vlagatelja. Krči se nabor pravnih poslov, ki zapadejo pod obveznost priglasitve, in normativno ureja komisijo za priglasitev.

Uvajajo se dodatna vsebinska merila za presojo vlog, natančnejša opredelitev pogojev za izvedbo, kadar se posamezna tuja neposredna investicija odobri pod določenimi pogoji. Ob tem se skrajšuje skrajni rok pregleda posamezne naložbe in dodaja prekrškovni del za primere, če tuji vlagatelji ne upoštevajo pogojne izvedbe ali iz zakona izhajajočih prepovedi.

Po noveli zakona se bo vzpostavila kontaktna točka za področje pregleda neposrednih tujih naložb in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami EU-ja in Evropsko komisijo. Njene naloge bo opravljalo gospodarsko ministrstvo. Določena bo tudi obveznost zbiranja in posredovanja informacij glede tujih naložb, izvedenih v Sloveniji od vlagateljev iz tretjih držav.


Vir: MMC, 9. 6. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spreminja se časovna veljavnost v 6. členu KPOP, in sicer se sklepa KPOP za nedoločen čas (prej za 3 leta) in se lahko odpove s 6-mesečnim odpovednim rokom, odpovedati pa se je ne sme prej kot po poteku 3 let od začetka veljavnosti (torej odpove se lahko najprej 30.4.2026).

Prav tako se spreminja način usklajevanja najnižjih osnovnih plač (NOP)  v 64. členu KPOP na način, da se s 1.3. tekočega leta povečajo na podlagi povprečne letne inflacije preteklega leta in za 1/3 letne pozitivne rasti BDP preteklega leta (prej uskladitev v januarju z inflacijo in po objavi podatkov SURS še za 1/2 rasti BDP).

Aneks začne veljati osmi dan po objavi, to je 14.6.2023, uporablja pa se od 1.5.2023 dalje.


Vir: OZS, 7. 6. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

S podpisanim protokolom v konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije prenašamo vsebino večstranske konvencije o izvajanju ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička. S tem bodo doseženi minimalni standardi, ki so bili oblikovani v okviru ukrepov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20. Vsebinsko bosta spremenjena naslov in uvodni del konvencije, dodan bo nov odstavek, ki ureja odpravo dvojne obdavčitve ter nov člen, ki ureja upravičenost do ugodnosti po konvenciji.


Vir: Ministrstvo za finance, 30. 5. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Uredba spreminja Prilogo 1 na način, da z dnem 9. 5. 2023 ponovno uvaja obveznost plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljevanju: dajatev CO2) in Najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti (v nadaljevanju: NRO) za naslednja goriva:

• motorni bencin iz tarifnih oznak 2710 12 31 do 2710 12 90 in 2710 20 90,
• plinsko olje iz tarifnih oznak 2710 19 43 do 2710 19 48 in 2710 20 11 do 2710 20 19,
• kurilno olje iz tarifnih oznak 2710 19 62 do 2710 19 68 in 2710 20 31 do 2710 20 39,
• naravni (zemeljski) plin iz tarifne oznake 2711 21 00.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ukrep se nanaša na naslednje izdelke

Navedeno pomeni, da v Sloveniji omejitev sprostitve zadevnega blaga ne velja, je pa potrebno ob sprostitvi tega blaga v prosti promet v Sloveniji  v podatkovni element 2/3 carinske deklaracije vpisati oznako Y844 – Blago, ki ni sproščeno v prosti promet v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji ali na Slovaškem – Posebne določbe.

Uredba je začela veljati na dan objave tj. 2. 5. 2023 in se uporablja do 5. 6. 2023.


Vir: FURS, 4. 5. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

1. maja 2023 zvišanje trošarine za tobačne izdelke in obveznost za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete

Pripomoček za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete

Uporabniška navodila - priročnik TRO-RAZ

Vir: FURS, 24. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: Inštitut za računovodstvo, 21. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predlog zakona navedene cilje zasleduje s spremembami, ki zaostrujejo pravila, ki določajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti (in dopolnitvijo pravil poslovodstva ob nastopu grozeče insolventnosti), vzpostavitvijo možnosti za prestrukturiranje terjatev v okviru novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti v primerih, ko dolžnik še ni insolventen, ko mu le-ta šele grozi.

V postopku prisilne poravnave (in torej z namenom odprave že nastale insolventnosti) se širijo možnosti uporabe posebnih pravil finančnega prestrukturiranja. Postopek poenostavljene prisilne poravnave se nadomešča s posebnimi pravili (za malo gospodarstvo) v postopku prisilne poravnave, s čimer se omogoča večji nadzor glede prijavljenih terjatev in izboljšanje procesnega položaja upnikov.

Predlog zakona vsebuje tudi vrsto rešitev glede izboljšanja poplačila upnikov v stečajnem postopku in zagotovitve večje preglednosti prodaj v stečajem postopku, izboljšanja položaja delavcev v postopkih prestrukturiranja in v stečajnem postopku ter učinkovitejšega vodenja disciplinskih postopkov zoper upravitelje.

Na področju osebnega stečaja se, skladno z zahtevami Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, skrajšuje preizkusno obdobje, vendar se hkrati tudi zaostrujejo pogoji za odpust dolga. Predlog zakona prinaša strankam tudi možnosti izrednega pravnega sredstva - revizije zoper nekatere odločitve v stečajnem postopku in se tako krepi vloga Vrhovnega sodišča RS tudi v teh postopkih.

Vir: gov.si

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Podaljšala pa je tudi veljavnost Uredbe o določitvi najvišje dovoljene cene zemeljskega plina iz sistema. S predlogom nove uredbe se tako določi, da se ukrep obnovi za dodatne 4 mesece, in sicer do 31. decembra 2023. S tem bodo imeli znane pogoje tako odjemalci kot tudi dobavitelji.

Električna energija

Cene električne energije na veleprodajnih trgih so v začetku 2023 sicer padle, marca so bile cene na terminskih trgih za pasovno energijo okrog 150 €/MWh. Razlog je v milejši zimi od pričakovane, energija je bila večinoma zakupljena že v letu 2022, povpraševanje v začetku 2023 pa je bilo manjše in posledično tudi cene. V nadaljevanju leta 2023 bo verjetno spet prišlo do naraščanja cen, lahko že po koncu zime, ko se bo začelo polnjenje skladišč zemeljskega plina za naslednjo zimo. Glede na trenutne borzne cene in glede na nabave, ki so se izvajale v letih pred 2023, lahko ocenimo, da bi se cene za gospodinjstva, ki so v tem trenutku omejene na okrog 100 €/MWh, dvignile na okrog 200 €/MWh, če vlada ukre-pov ne bi podaljšala. Cene za male poslovne odjemalce pa bi se na približno isti nivo, kot za gospodinj-stva, dvignila iz sedaj omejenih 125 €/MWh. Analiza je pokazala, da se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije, na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene in obstaja potreba, da se odjemalcem, ki jih zajema Uredba, takoj zagotovi stabilne cene za celo leto 2023, še posebno pa je taka stabilnost in predvidljivost pomembna za gospodarstvo.

Vlada zato ocenjuje, da je potrebno ukrep omejitve cene električne energije za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce podaljšati do konca leta 2023. Ali bo potrebno ukrep podaljšati še v leto 2024, pa bo vidno po zakupih energije za leto 2024 in 2025, ki se bodo izvajali v letu 2023.

Uredba podaljšuje obdobje veljavnosti do konca leta, z nespremenjenimi pogoji. Zaradi predvidljivosti oz. znanih pogojev na trgu za odjemalce in dobavitelje, in glede na to, da je večino zakupa bilo narejene-ga na letni ravni, je potrebno, da se ukrep podaljša že sedaj.

Vlada podaljšala veljavnost uredbe o določitvi najvišje dovoljene cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja

Dosedanja uredba je veljala za dobave od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023, za pogodbe, ki so bile podpisane od 9. novembra 2021 naprej. Analiza je pokazala, da (1) se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije, (2) na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cene in (3) obstaja potreba, da se odjemalcem, ki jih zajema Uredba, takoj zagotovi stabilne cene za celo leto 2023, še posebno pa je taka stabilnost in predvidljivost pomembna za gospodarstvo. Če bodo cene na-raščale, bo regulacija dobrodošla, če pa bodo padle, bodo ponudniki sami znižali cene in omejitev cen bo postala odveč. V tem trenutku je zaradi predvidljivosti gospodarskih razmer nedvomno bolje, če se omejitev cen za mala in srednja podjetja podaljša do konca leta 2023. Zato se s predlogom te uredbe določi, da se ukrep obnovi za dodatnih 6 mesecev, tj. do 31. 12. 2023. Ta uredba obdobje veljavnosti podaljšuje do konca leta, z nespremenjenimi pogoji.

Ta uredba nima finančnih posledic za državni proračun. Vsi dobavitelji, ki bodo dobavljali električno energijo na podlagi uredbe bodo upravičeni do nadomestila oziroma drugega ukrepa (kar bo določeno v Uredbi o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije). V Uredbi o določitvi nadomestila do-baviteljem električne energije bo sklic na to uredbo.

Uredba vpliva na gospodarstvo, in sicer gre za pozitiven vpliv na gospodarstvo, saj se razmere na ener-getskih trgih niso spremenile in zato je potrebna regulacija cen, ki bo zamejila cene električne energije za najbolj ranljivi del gospodarstva.

Plin

Vlada podaljšala veljavnost uredbe o določitvi najvišje dovoljene cene zemeljskega plina iz sistema

Vlada je julija 2022 sprejela Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, s katero je določila najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina za določene kategorije odjemalcev, s spre-membami in dopolnitvami Uredbe pa je krog upravičenih odjemalcev še razširila. Uredba je veljavna do 31. 8. 2023.

Analiza je pokazala, da  se stanje na trgu ni spremenilo niti se ne nakazuje izboljšanje situacije,  na ravni EU niso bili sprejeti ukrepi, ki bi zadostno znižali cen, obstaja pa tudi potreba, da se odjemalcem, ki jih zajema Uredba, takoj zagotovi stabilne cene za celo leto 2023, še posebno pa je taka stabilnost in pred-vidljivost pomembna za gospodarstvo

S predlogom nove uredbe se tako določi, da se ukrep obnovi za dodatne 4 mesece, in sicer do 31. 12. 2023. S tem bodo imeli znane pogoje tako odjemalci kot tudi dobavitelji. Tako se bo ukrep regulacije cen zemeljskega plina poenotil z regulacijo cene električne energije, katere cene bodo ravno tako regulirane za obdobje do konca leta 2023.

Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 14. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-B) ponovno prinaša obvezo po izročitvi in zadržanju izdanega računa za zavezanca in kupca.

Zavezanec mora izdani račun izročiti kupcu blaga oziroma prejemniku storitve v elektronski ali papirni obliki. Kupec je dolžan račun prevzeti in zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi.

Globa za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov.

Spremembe zakona stopijo v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to je 18. 4. 2023.


Vir: Uradni list RS, 3. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je dodatno vključen sprejeti amandma k 5. členu ZEPDSV-A – druga obravnava. V amandma je zajet dodani nov 19.c člen, ki določa, da se neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec, tudi šteje za izpolnitev delodajalčeve obveznosti podaje pisnega obvestila o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Določa tudi, da se obveznost neposrednega elektronskega dostopa za namen izpolnitve obveznosti podaje pisnega obvestila (mesečni izpis) in tedenske seznanitve s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa uresničuje ustrezno le brez prisotnosti delodajalca.

V predlog novele zakona (ZEPDSV-A) so vključeni tudi amandmaji poslanskih skupin, sprejeti na 10. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, dne 2. 3. 2023, in sicer amandmaji k 3., 5., 6. in 9. členu ter amandma Odbora za nov 8.a člen.


Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 4. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Iz naslova zakona bodo gospodarstvu za blaženje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare dodeljena sredstva v skupni višini skoraj 400 milijonov. S tem je vlada podprla 1965 upravičencev.

Slovenija se tudi v letu 2023 sooča z izjemno težko situacijo na področju cen energentov. Povišanje cen energije občutno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Zaradi naraščanja težav v gospodarstvu zaradi kriznih razmer je bil sprejet Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize z nujnimi ukrepi, ki bodo omilili posledice na področju gospodarstva.

Vlada je v Načrt razvojnih programov uvrstila 162 projektov za 1938 upravičencev v skupni višini 381,1 milijonov evrov. Za dodatnih 27 projektov, ki imajo skupno vrednost nižjo od 600 tisoč evrov in prav toliko upravičencev, pa sklepa o uvrščanju v Načrt razvojnih programov ne sprejema vlada, so pa prav tako prejemniki skladno z zakonom. Skupno je bilo torej v načrt razvojnih programov uvrščenih 189 projektov, pomoč pa bo prejelo 1965 upravičencev.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 27. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Določeno je 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine (udeležba v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma enotnem programu na vstopni ravni ali izpit iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1) in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje (izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni A2). Nov datum začetka uporabe je 1. november 2024 (namesto 27. aprila 2023).

Vlada sprejme strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Strategijo sprejme v šestih mesecih po uveljavitvi te nujne novele Zakona o tujcih.

V postopkih podaljšanja dovoljenja zaradi združitev družine se za vloge, ki so bile vložene do sprejema vladne strategije, uporablja ureditev, ki ne določa niti pogoja znanja jezika niti obveznosti predložitev potrdila o obiskovanju tečaja. Po sprejemu vladne strategije vključevanja tujcev, torej po šestih mesecih in do uveljavitve pogoja izpita (1. november 2024), se uvaja nov pogoj glede podaljševanja dovoljenja za začasno prebivanje za družinske člane. Ti bodo morali ob vlogi za podaljšanje priložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni.

Širi se možnost oprave izpita iz slovenskega jezika na vse izvajalce, ki izvajajo javnoveljavni program izobraževanja Slovenščina kot drugi tuj jezik. Vlada sprejme uredbo, ki bo določala merila za izobraževalni program, na podlagi katerega se bo izvajal obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.

Prednostna obravnava prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje se razširja tudi na prošnje, vložene za zaposlitev pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. S tem bomo tudi v šolstvu omogočili hitrejše zaposlitve v primeru kadrovskih potreb.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, 27. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Določbe tretjega odstavka 28. člena se začnejo uporabljati 1. januarja 2024, priloge 8B, 10A in 10B pa najpozneje 1. julija 2024.

Več >> Posodobljen pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji pri graditvi objektov

Vir: Uradni list RS, št. 30/2023, z dne 10. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pomembne novosti so:

• Vročanje izkaznic za podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti;
• Olajšanje pri postopkih zamenjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo;
• Zamenjave bodo mogoče na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje;
• Oddani prstni odtisi v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje-ti se bodo uporabili tudi pri postopku podaljšanja;
• Po uradni dolžnosti se odpravlja obveznost periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje;
• Zahteva po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi, bo odpravljena;
• V primeru statusa začasne zaščite bo tujec lahko v osmih dneh po prenehanju začasne zaščite zaprosil za dovoljenje za začasno prebivanje za katerikoli namen-delo, študij…
• Uvaja se tudi dostop do brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.

Novela pa ne spreminja:

• Pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A1) za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine ter
• Pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (A2) za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 6/23) za obdobje od 1. februarja 2023 do 28. februarja 2023 znaša 360,73 eura na 1000 litrov.

Vir: Uradni list RS, 10. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vajeniške nagrade po Zakonu o vajeništvu (ZVaj) od 1. marca 2023 dalje znašajo:

– za 1. letnik 291,48 evrov,

– za 2. letnik 349,78 evrov,

– za 3. letnik 466,37 evrov.


Vir: Uradni list RS, št. 28/2023, 3. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in višino trošarin prilagaja tako, da ohranja dostopnost maloprodajnih cen, hkrati pa si v luči javno finančne vzdržnosti prizadeva za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun. Pri slednjem je namreč pomembno, da se na srednji rok in postopno, brez da bi to čutili potrošniki, ponovno uvede okoljske dajatve na fosilna goriva, ki predstavljajo namenski vir za zelene investicije.

Vir: Ministrstvo za finance, 27. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen iz točke 2.1 tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 6/23) za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. januarja 2023 znaša 330,93 eura na 1000 litrov.


Vir: Uradni list RS, 22. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23) prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, hkrati pa določa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Te so določene v prvem delu zakona in obsegajo tudi  rok za vzpostavitev prijavnih poti:

• do 23. maja 2023 za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi, ter
• do 17. decembra 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih.

Gre za preko 2500 zavezancev, ki morajo do zgoraj omenjenega roka v skladu z zakonom vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije. Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja. 

Za olajšanje implementacije zakona je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo vzorce različnih dokumentov (na primer vzorec notranjega akta), ki so skupaj s splošne informacijami dostopni na povezavi Gradivo.


Vir: OZS in Ministrstvo za pravosodje, 22. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada ob začetku leta vsakokrat z novo uredbo določi višino nadomestila za tekoče leto. Na predlog Ministrstva za kulturo je dnevno nadomestilo v letu 2023 določeno v višini 37 evrov. Gre za 50 odstotno zvišanje višine lanskoletnega dnevnega nadomestila, ki je znašal 25 evrov.

Pravna podlaga za sprejetje Uredbe o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2023 je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). ZUJIK v četrtem odstavku 82.a člena, ki je namenjen spodbudam za samozaposlovanje, predvideva nadomestilo, ki ga samozaposleni v kulturi prejme v primeru bolezni.

S povišanjem nadomestila se bo prekinila večletna praksa, v skladu s katero so bili samozaposleni v kulturi ob najbolj trdovratnih boleznih prepuščeni prenizkim nadomestilom, ki so jih uvrščali globoko pod prag revščine. Za dvig nadomestila se je zato vrsto let prizadevala tudi strokovna javnost. Gre za prvega izmed nizov prihajajočih ukrepov za ureditev statusa samozaposlenih.

Številne domače in mednarodne raziskave kažejo, da se je kriza v obdobju pandemije v sektorju kulture le še poglobila. Po podatkih iz ankete Statističnega urada Republike Slovenije o delovni sili se je število delovno aktivnih v skupini kulturne in razvedrilne dejavnosti med letoma 2019 in 2021 zmanjšalo. Najprej z 9900 na 7400 oseb, kasneje na 6700 oseb. Z drugimi besedami, leta 2021 je bilo 3200 manj delovno aktivnih kot leta 2019, torej za 32 odstotkov manj.

Poleg tega statistika samozaposlenih kaže, da samozaposleni v kulturi večinoma ne dosegajo minimalnih prihodkov. Zadnji registrski podatki za leto 2015 kažejo, da je bilo brez dohodkov 4,6 odstotka samozaposlenih v kulturi, 41,3 odstotka samozaposlenih pa s svojimi mesečnimi prihodki niso presegli minimalne plače.

Cilj vlade je, da v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pravice, povezane z zdravjem samozaposlenih, celostno uredi v okviru reforme statusa samozaposlenih v kulturi.

Vir: Ministrstvo za kulturo, 16. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Več o spremembah in dopolnitvah Pravilnika je dostopno na naslednji povezavi.

Spremembe začnejo veljati 11. 2. 2023.


Vir: FURS, 14. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe so začnele veljati s 7. 2. 2023 in se nanašajo na:

• Jasno določitev razmejitve med upravičenci po ZPGOPEK ter upravičenci po Uredbi o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja (UL RS, št. 167/2022 z dne 30.12.2022). Upravičenec po zakonu ne more prejeti pomoči za gospodarstvo za električno energijo, če spada med odjemalce, kot jih določa podzakonski akt, ki določa ceno električne energije za mikro, mala in srednje velika podjetja, za obdobje veljavnosti tega podzakonskega akta. Operaterji morajo posredovati seznam odjemalcev pristojnemu organu in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Seznam odjemalcev vsebuje navedbo firme in matične številke odjemalca.
• Rok za posredovanje seznama odjemalcev iz predhodne alineje je vključno 10. februar 2023.
• Opredelitev pomoči za upravičence po uredbi, ki postanejo upravičeni za pomoč po zakonu po prenehanju uredbe. Predvideno je, da se za te upravičence prvo izplačilo za električno energijo izvede do 30. v mesecu, v katerem postane upravičen tudi do pomoči za električno energijo.
• Znižanje skupnega zneska pomoči za gospodarstvo vseh upravičencev na 650 mio v primeru, če bo skupni znesek pomoči iz vseh vlog presegal 650 mio.
• Za podjetja, ki koristijo pomoč preko uredbe, ne veljata začasna ukrepa delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa ter delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju ukrepa izredna začasna podpora kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki opravljajo dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov in jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel.

V okviru novega ukrepa se zagotavlja pavšalna pomoč, s katero se nadomesti pokritje dela dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi zvišanja cen pridelave in niso bili pokriti z drugimi pomočmi v sektorjih sadja, vrtnarstva in prašičjega mesa. Ukrep določa tudi podporo začetim naložbam zaradi zvišanja cen gradbenega materiala v primerjavi s cenami ob vložitvi vloge na javni razpis ter višje stroške izvedbe naložbe, ker niso imeli možnosti uveljavljanja tega povišanja s spremembo najvišjih priznanih vrednosti v katalogu stroškov.

Ruska invazija na Ukrajino je za slovensko kmetijstvo in živilskopredelovalno panogo povzročila zvišanje vhodnih cen, zlasti za energijo, gnojila in živalsko krmo. Najbolj so prizadeti sektorji sadja vrtnarstva in prašičjega mesa. Posledica ruske invazije za kmete in živilskopredelovalno panogo je tudi zvišanje cen gradbenega materiala pri že začetih naložbah.

Sredstva za izredno začasno podporo v višini 12 milijonov evrov se bodo zagotovila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.


Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 10. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Uredba o dejavnostih neznatnega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 21. februarja 2023.

Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 7. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe pri postopku najave pošiljke za izvoz

V prilogi Pravilnika je objavljena predloga obrazca Najava odpreme pošiljke za izvoz, s katerim izvoznik poda predhodno najavo na Območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z namenom izdaje veterinarskega spričevala za izvoz.

V skladu z novo zakonodajo vse izvoznike živali oziroma proizvodov živalskega izvora obveščamo, da morajo za nemoten potek izvoznega postopka od 11. februarja 2023 dalje uporabljati novo predlogo obrazca za najavo odpreme pošiljke za izvoz.

Izpolnjen obrazec naj vsaj tri dni pred odpremo pošiljke pošljejo na Območni urad UVHVVR za namen izdaje veterinarskega spričevala za izvoz.

Dodatne informacije glede postopka priprave novih veterinarskih spričeval za izvoz in najave pošiljk pred izvozom so objavljene na spletni strani UVHVVR.

Vir: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 2. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novela določa, da subvencij za stroške energije v letošnjem letu ter za shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ne bodo več upravičena podjetja, za katera velja regulirana cena elektrike. To je vlada določila s 30. decembra lani sprejeto uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, po kateri imajo ti subjekti ceno regulirano do 30. junija letos.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 28.1.2023.


Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 30. 1. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki gospodarstvu obeta 1 milijardo evrov pomoči. Novela vsebinsko ne spreminja načina, na katerega bo država pomagala podjetjem pri premagovanju posledic energetske krize, določa pa, da upravičenci, ki imajo regulirano ceno električne energije, ne morejo prejeti hkrati še pomoči za gospodarstvo za obdobje regulacije.

Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki je bil objavljen 27. decembra 2022, je določil tri sklope pomoči: subvencije za pomoč gospodarstvu, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada in SID banke za izboljšanje likvidnosti podjetij.

V okviru ukrepa pomoči gospodarstvu bo država subvencionirala plačilo povišanja cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, in sicer v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov ter nad 1,5-kratnikom dviga cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023. Skupno bo najvišja dovoljena pomoč za iste stroške in obdobje lahko znašala od dveh milijonov evrov pa vse do 150 milijonov evrov na upravičenca.

Predlog zakona vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Delavci bodo upravičeni do nadomestila po določbah Zakona o delovnih razmerjih, nadomestilo plače in samo plačilo za delo pa skupaj ne bosta smela biti nižja od minimalne plače. Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki je upravičen oziroma bi bil upravičen do pomoči za gospodarstvo po določbah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ter ob pogoju, da najmanj 30 odstotkom delavcem ne more zagotoviti 90 odstotkov dela.

Ker je Vlada RS 30. decembra 2022 izdala Uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki vpliva na zakon, saj regulira cene za mikro, mala in srednje velika podjetja, je ministrstvo pripravilo zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Po noveli zakona upravičenec, ki ima regulirano ceno električne energije, ne more prejeti še pomoči za gospodarstvo za obdobje regulacije (to je trenutno do 30. junija 2023), niti ni upravičen do pomoči za skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Do pomoči pa so še vedno upravičena mikro, mala in srednje velika podjetja, ki koristijo zemeljski plin in tehnološko paro.


Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 27. 1. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

26. januarja 2023 se začne uporabljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, o katerem smo že obširneje poročali v novici. Novi zakon v slovenski pravni red prenaša rešitve evropskih direktiv, ki izenačujejo pravila med državami članicami EU. Spremembe se nanašajo predvsem na pravice in obveznosti potrošnikov v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, prodajno pogodbo, pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve.

Prav tako 26. januarja pa se začne uporabljati tudi nov Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga. Pravilnik vsebuje dodatna pojasnila glede obveznosti podjetij ob znižanju cen blaga v okviru oglaševanja in označevanja na prodajnem mestu. Ob objavi znižanja cen blaga morajo tako podjetja po novem pri ponujanju blaga potrošnikom navajati znižano ceno in prejšnjo ceno za blago, in sicer najnižjo ceno, ki so jo uporabljala v zadnjih 30 dneh na tem prodajnem mestu.

S tem se zagotavlja visoko varstvo potrošnikov, saj bodo potrošniki dobili vse potrebne in nezavajajoče informacije o cenah blaga na znižanju. Nove določbe povečujejo preglednost in omogočajo, da bodo lahko potrošniki blago ustrezno ovrednotili, primerjali cene blaga ter tako sprejemali bolj informirane odločitve.


Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 26. 1. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.