Tematika videonadzora je vselej nekoliko občutljiva, saj gre za dejavnost, ki občutno vpliva na zasebnost in na pravico do varovanja zasebnosti posameznikov in podjetij. Po drugi strani je videonadzor nujen zaradi varovanja življenja, zdravja in premoženja posameznikov, saj živimo v obdobju, ko so tatvine, vlomi in druga kazniva dejanja v porastu.

Zavezanci lahko pri svojem davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb oziroma dohodka iz dejavnosti uveljavljajo 40 % investicijsko olajšavo za vlaganja v opremo in neopredmetena sredstva. Po 55.a členu ZDDPO-2 oziroma 66.a členu ZDoh-2 olajšave ni mogoče uveljavljati za pohištvo in pisarniško opremo, motorna vozila (lahko pa za osebne avtomobile in avtobuse na hibridni ali električni pogon ter za tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI), za dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice.

Zanima nas, kako se pravilno obračuna dopust, ali se mora upoštevati za osnovo povprečna plača zadnjih treh mesecev  in kaj se upošteva v povprečno plačo ( dodatek nočno delo, uspešnost, nadurno delo…).

2. septembra 2023 je pričel veljati  Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). ZIUOPZP pa kot začasni ukrep v 101. členu uvaja solidarnostne delovne sobote in izračun prispevka iz tega naslova.

Zanima nas, ali lahko odbijamo vstopni DDV oziroma upoštevamo na računih 76.a člen ZZDV-1 za investiranje v obnovo stavbe, če smo nepremično kupili od fizične osebe po 2% davku na nepremičnine. Stavbo oziroma poslovni prostor bomo vodili kot osnovno sredstvo in uporabljali za opravljanje obdavčljive dejavnosti.

Obveznosti, ki jih imajo osebe, ki se ukvarjajo z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, so odvisne od njihovega statusa. Če se niso dolžne identificirati za DDV, niti niso tega storile prostovoljno, so mali davčni zavezanci. Ti lahko po ZDDV-1 pod predpisanimi pogoji pridobijo dovoljenje za pavšalno nadomestilo (kmetje pavšalisti).

MDDSZ je pred poletnimi počitnicami socialnim partnerjem predstavilo dolgo pričakovana izhodišča za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S tem se je začela javna razprava in obravnava predlogov, ki so jih pred socialne partnerje postavili predstavniki ministrstva.

Načelo popolne odškodnine pomeni, da ima upnik pravico do odprave vseh negativnih posledic dolžnikove kršitve pogodbe, kar vključuje tudi pravico do varstva njegovega interesa zaupanja. Tu gre za izdatke, ki se zaradi kršitve pogodbe izjalovijo in tako postanejo nekoristni.

Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, z vodilnim delavcem iz 74. člena ZDR-1, z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu, kot to izhaja iz prvega odstavka 157. člena ZDR-1.

Interventni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), je med številnimi ukrepi za sanacijo škode po poplavah v avgustu, opredelil tudi pomoč samozaposlenim.

Prejeli smo vprašanje naročnice, ki navaja, da so  gradbeno podjetje, ki prodaja montažne hiše. Hiše se prodajajo fizičnim osebam v Nemčijo. Skupaj s hišo dobavijo tudi fotovoltaične celice, rekuperacijo in toplotno črpalko. Predmetno hišo, še dodaja naročnica, prodajo fizični osebi v Nemčijo z  19 % DDV.  Naročnico zanima, ali se za zgoraj opredeljene dobave obračuna stopnja 19 % ali znižana stopnja. V nadaljevanju podajamo pojasnilo.

Čeprav je od apokaliptičnih poplav minil že skoraj mesec, pa nemirne vremenske razmere vedno znova odstirajo nove oškodovance, ki so prisiljeni k sanaciji škode in zavzemanju za skorajšnjo normalizacijo življenjskih razmer.

Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti, pri čemer mora objava prostega dela vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, kot to izhaja iz prvega odstavka 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

V soboto je začel veljati novi Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), ki z namenom izvajanja nujnih interventnih, sanacijskih in preventivnih ukrepov, posega kar v 40 zakonov in določa 31 začasnih ukrepov. Ker je temeljni namen ukrepov čim prej sanirati v poplavah in plazovih nastalo škodo in čim hitreje normalizirati življenje oškodovancev, ukrepi posegajo tako v financiranje, kot tudi v ureditev prostora in olajšanje življenja prizadetih prebivalcev in podjetij.