Na podlagi 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Torej sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi je le eden izmed več načinov prenehanja delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

Udeležba na dobičku oziroma dividenda je temeljna korporacijska pravica imetnika lastniškega deleža, ki je za statusno obliko gospodarskih družb urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Če dosledneje uporabimo izrazje iz slovenskega ZGD-1, govorimo v teh primeru o delitvi bilančnega dobička, saj skupščina na predlog uprave odloča o delitvi bilančnega dobička.

Tožbo za prenehanje delovanja društva lahko skladno z Zakonom o društvih vloži le državni tožilec, saj je preprečevanje uresničevanja nedovoljenih namenov, ciljev ali dejavnosti društva v javnem interesu. Tožbo torej lahko vloži le organ, ki ima zakonsko podeljeno pooblastilo za ščitenje takega interesa.

S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem nastane delovno razmerje, v katerem je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti, kot to izhaja iz drugega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ena izmed obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca, je izplačilo regresa.

Po Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), ki velja od 11. julija 2020 dalje, nadomestilo plač delavcev v karanteni krije država, razen za tiste, ki jim lahko delodajalec organizira delo od doma. Samostojni podjetnik pa je do nadomestila upravičen le, če sam zboli, ne pa če mu je bila odrejena karantena.

Spremembe Gradbenega zakona, ki so opisane v tem prispevku, niso nastale zaradi zunanjih okoliščin (vsaj v pretežnem delu ne), ampak predvsem zaradi preslabo domišljenih rešitev prvotnega zakona, pri čemer imamo v mislih predvsem nepotrebne administrativne ovire za akterje v gradbeništvu, ki so jim po nepotrebnem oteževale gradnjo in promet z nepremičninami. Čeprav predlog zakona nekatere nepotrebne administrativne ovire odpravlja, pa na nekaterih področjih dodaja nove.

Finančna uprava obvešča, da je Vrhovno sodišče RS izdalo sodbo X Ips 19/2019 glede obravnave poslov »prodaje in povratnega najema«. V nadaljevanju podajajo usmeritve, ki izhajajo iz te sodbe, kdaj se v primeru prodaje in povratnega najema šteje, da gre za enotno storitev  financiranja davčnega zavezanca v smislu kreditiranja. 

Družbe, ki ste zavezane k obvezni reviziji računovodskih izkazov po Zakonu o gospodarskih družbah, ste nedavno oddale revidirana letna poročila na AJPES. Pri izvajanju revizije lahko revizor ugotovi določena odstopanja, ki jih je potrebno popraviti. Ugotovljene nepravilnosti ste lahko že odpravili tekom revizije in to potem običajno nima vpliva na oblikovano mnenje o reviziji, ali pa boste naknadno popravljali nepravilnosti, ki jih je revizor zapisal v svojem poročilu.