Pravici do plačanega letnega dopusta in do regresa za letni dopust predstavljata dve pomembni pravici delavca v delovnem razmerju. Pri obravnavi obeh pravic, pa se pojavljajo številna vprašanja in dileme. Kdaj delavec pridobi pravico do letnega dopusta, kako upoštevati pravilo sorazmernosti, kako pravica do letnega dopusta vpliva na pravico do regresa za letni dopust, na kakšen način se izračuna število dni letnega dopusta. V prispevku pojasnjujemo osnovna pravila povezana s pravico do letnega dopusta in do regresa za letni dopust. Praktične dileme namreč največkrat lahko rešimo ravno z razlago najosnovnejših pravil in načel.

O posebnostih pri obdavčitvi z dohodnino za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo po sistemu normiranih odhodkov (pogovorno normiranci), smo že pisali v članku z naslovom Kako prejem subvencije oz. državne podpore vpliva na obdavčitev »normirancev«? V tokratnem prispevku predstavljamo vpliv prenosa nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje na davčno obveznost normiranca. To področje ureja SRS 30 - Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih ter 50. člen ZDoh-2.

V nedeljo, 29. marca 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plač zaposlenim, ki so zaradi posledic epidemije koronavirusa na začasnem čakanju na delo in tistim zaposlenim, ki ne morejo opravljati dela (na delovnem mestu ali doma) zaradi odrejene karantene. Prav tako pa ZIUPPP določa težko pričakovano možnost uveljavljanja odloga plačila prispevkov za socialno varnost za samozaposlene.

Vlada je na svoji 8. redni seji sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po nujnem postopku.

Državni zbor je 20.03.2020 zjutraj sprejel predloge interventnih zakonov, ki naj bi pomagali blažiti negativne učinke posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na področju davkov, letnih poročil, prispevkov in nadomestil.

Namen izstopnih davkov je zagotoviti, da v primeru, ko davčni zavezanec prenese sredstva ali svoje davčno rezidentstvo iz davčne jurisdikcije države, ta država obdavči ekonomsko vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega na njenem ozemlju, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran. Potrebno je določiti primere, v katerih za davčne zavezance veljajo pravila o izstopnem davku in se obdavčijo njihovi nerealizirani kapitalski dobički, ki so vključeni v njihova prenesena sredstva.

Morda vas bo presenetilo, a odlog plačila prispevkov za samozaposlene na podlagi 12. člena Zakona o interventnih ukrepih področju plač in prispevkov (ZIUPPP) ne bo veljal za vse samostojne podjetnike. Pravzaprav je tako, da ne bo veljal ravno za nekatere od tistih skupin podjetnikov, ki so najbolj ranljive in imajo najmanjšo možnost pridobivanja prihodkov na trgu.