MSRP 15 – Prihodki in SRS 15 – Prihodki prinašajo tudi nekaj sprememb oz. jasneje definirajo evidentiranje pogodbe, kjer je potrebno ocenjevati verjetnost in velikost vrnitve posameznih izdelkov. Ocenjevanje in ugotavljanje dejanskega stanja je nenehen proces in včasih se nam zgodi, da se vrne več izdelkov kot smo ocenjevali in včasih tudi manj. Kako bomo to evidentirali?

Ali gre v primeru odpuščanja večjega števila delavcev za t.i. kolektivno odpuščanje delavcev je treba skladno s slovensko in evropsko zakonodajo upoštevati tako število vseh zaposlenih, kot število presežnih delavcev, dodatno pa mora delodajalec upoštevati tudi pravila glede posvetovanja s predstavniki delavcev, roke za prekinitev delovnega razmerja ter spoštovati pravice delavcev.

Čeprav se plačilna disciplina postopoma izboljšuje, se nima smisla slepiti, da bomo nekoč zaživeli v (gospodarskem) okolju, ko nam ne bo več treba pozivati dolžnikov k plačilu, jim pošiljati opominov, zoper njih sprožati izvršilnih postopkov in podobno.

Poslovodna oseba (direktor) lahko v d. o. o. dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na osnovi poslovodne pogodbe, ki spada v sklop pogodb civilnega prava. Odnos razumemo kot delovno razmerje in zato je pomembno, kaj imamo zapisano v pogodbi ter kateri stroški pripadajo poslovodni osebi. Povračila stroškov potnih nalogov so neobdavčena. Poslovodja organizacijo vodi in jo zastopa, vendar lahko opravlja tudi dela iz redne dejavnosti organizacije. Pomembno je, da ima vsa opravila zapisana v pogodbi o poslovodenju. Pomembno je tudi, da organizacija pridobi podatek z njegove strani ali je zavarovana ali nezavarovana oseba.

Odnos zaposlenega z nadrejenim je lahko zelo kompleksna zadeva, po drugi strani pa to tudi ni nujno. Drži namreč dejstvo, da je odnos med zaposlenim in nadrejenim eden izmed najmočnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovostno izpolnjevanje obveznosti zaposlenega. Zato mora vodstvo oziroma nadrejeni svojo energijo usmeriti predvsem v motivacijo svojih zaposlenih, da ustvarijo tako delovno klimo, v kakršno se bodo zaposleni z veseljem vračali ter se trudili svoje delo kar se da najbolj kvalitetno tudi opraviti.

Preko sistema eDavki je bilo 22. 1. 2020 vsem subjektom, ki zaposlujejo delavce, podano pojasnilo o sistemu minimalne plače po 1. 1. 2020 in je bilo objavljeno tudi na spletni strani MDDSZ. Na ministrstvu še vedno prejemajo pogosta vprašanja glede nove definicije minimalne plače, predvsem v zvezi z izločitvijo dodatkov iz minimalne plače in v zvezi z vplivom spremenjene definicije minimalne plače na ureditev nadomestila plače za čas odsotnosti z dela. Iz tega razloga ministrstvo objavlja dodatna pojasnila glede dodatkov in nadomestila plače.

V začetku leta bodo v javnem zavodu s področja kulture pripravili razstavo, ki bo od zaposlenih zahtevala povečan delovni napor. Direktorica je menila, da bo sodelavce za njihov prispevek lahko nagradila v okviru delovne uspešnosti, vendar je dobila opozorilo, da tega v letošnjem letu ne bom mogla storiti. Zanima jo, ali to drži ter kako je z izplačilom delovne uspešnosti v letu 2020.

V primeru, da ste FURS pozabili obvestiti o zaprtju računa v tujini boste imeli težave pri vračilu preveč plačanih davkov.

V času zaključevanja poslovnih knjig in izdelave davčnega obračuna velja spomniti in opozoriti še na zadnje možnosti in novosti, na katere morajo biti davčni zavezanci pozorni.

Prejeli smo vprašanje naročnika, ki navaja da opravljajo dejavnost hotelov, kjer so storitve obdavčene po znižani DDV stopnji. Ob potrditvi rezervacije se z gostom dogovorijo, da mu, zaradi nepravočasnega storna rezervacije, zaračunajo določen znesek. Naročnika zanima ali je tudi ta storitev »odpovedi aranžmaja« obdavčena z znižano DDV stopnjo. V nadaljevanju podajamo pojasnilo. 

Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja neprijetne situacije le za zaposlenega, ampak tudi za delodajalca, še posebej, če imamo v mislih odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Delavec ostane brez zaposlitve in rednih dohodkov, delodajalec pa brez človeka, na katerega je doslej računal in za katerega je presodil, da ga potrebuje za nemoten potek delovnega procesa.

V delovnem razmerju je temeljna obveznost delavca, da opravlja delo, temeljna obveznost delodajalca pa da delavca za opravljeno delo plača.

Samostojni podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo za obračun dohodnine, na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (pogovorni izraz »normiranci«) so nemalokrat v dvomu, kako prejeta subvencija oz. državna podpora vpliva na obdavčitev. V nadaljevanju povzemamo primer iz prakse, kjer samostojni podjetnik prejme sredstva za pokritje stroškov iz naslova kadrovske štipendije.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) je glede ocenjene vrednosti javnega naročila vnesel zelo strogo določbo glede izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila. Določba je pomembna tudi pri obravnavi javnih naročil malih vrednosti, saj je ocenjena vrednost eden od bistvenih elementov glede določanja postopka oddaje javnega naročila. Glede na ocenjeno vrednost naročnik določi kako bo vodil celoten postopek oddaje javnega naročila. Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo vodi naročnik. 

Eden od načinov zapiranja terjatev in prenehanja obveznosti je tudi pobot oziroma kompenzacija, pri katerem medsebojna upnika, ki sta hkrati medsebojna dolžnika, zapirata vzajemne terjatve.

Plačilo za delo je bistven element delovnega razmerja. Koliko sta stranki, delavec in delodajalec, prosti pri njegovem urejanju v pogodbi o zaposlitvi, je vprašanje, ki je v praksi zelo aktualno. Ni vse prepuščeno samo njuni volji, pri določanju plačila je treba upoštevati vrsto predpisov, ki omejujejo svobodno dogovarjanje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je danes s sodelovanjem Finančne uprave RS preko sistema eDavki vsem subjektom, ki zaposlujejo delavce, posredovalo celovito informacijo o pravicah in obveznostih pri določanju in izplačilu plačila za delo.

Pri obračunu prejemkov fizičnih oseb po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je od 1. januarja 2020 treba upoštevati spremembe, ki jih je prinesla novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2V). Medtem, ko novela prinaša vrsto sprememb pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, pa gre pri obdavčitvi dohodkov iz zaposlitve le za nekaj korekcij obstoječe ureditve.