Podrobneje se lahko s posameznimi ukrepi - od omejevanja cen nafte, znižanja DDV na energente do energetskega dodatka za socialno najbolj ogrožene - seznanite tudi na spletni strani www.gov.si/draginja.

>> ZAKONODAJA
- Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK)
- Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP)
- Zakon o oskrbi s plini (ZOP)
- Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (ZUOKPOE)
- Zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva (ZZUOPD)
- Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti in nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije
- Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
- Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE) - pojasnila FURS
- Uredba o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo
- Uredba o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina
- Uredba o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije
- Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja
- Uredba o zagotavljanju prihrankov energije
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
- Uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema
- Uredba o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo
- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja
- Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije
- Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov
- Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno kmetijsko proizvodnjo
- Odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo
- Odlok o finančnem nadomestilu stroškov v ribištvu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za pogon ribiških plovil
- Odlok o izjemni izravnalni pomoči za sektor mleka in mlečnih proizvodov
- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja
- Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije
- Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov


>> VLOGE, OBRAZCI
- Izjava o vračilu pomoči za gospodarstvo zaradi dviga cen energentov; 10. januar 2023
- Od danes dalje na eDavkih na voljo Vloga za pomoč "NF-IzjavaEnerg"; 1. april 2022
- Vloga za pomoč Obrazec "NF-IzjavaEnerg" Vloga za pomoč "NF-IzjavaEnerg" bo na voljo na eDavkih predvidoma do konca marca 2022. Rok za oddajo vloge je 15. april 2022. Finančna uprava bo na podlagi uspešno obdelanih izjav izplačala pomoč 5. maja 2022.

>> SPOROČILA ZA JAVNOST, NOVICE,...
- Razlike v najnižjih vrednostih košaric med posameznimi trgovci najnižje do sedaj; 3. avgust
- Pogonska goriva dražja, analitiki pa večjih dvigov cen nafte do konca leta ne pričakujejo; 1. avgust
- Osnovna in razširjena košarica za približno štiri odstotke cenejša: 24. julij
- Rusija: EU podaljšala sankcije zaradi ruske vojaške agresije v Ukrajini; 20. julij
- Za elektronsko izmenjavo podatkov pri poročanju o porabi energentov na voljo tudi brezplačna rešitev, 19. julij
- Za blažitev posledic energetske krize novih 10 milijonov evrov ugodnih posojil; 10. julij
- Pri zadnjem popisu živil znižanje povprečne vrednosti najcenejše osnovne in razširjene košarice; 7. julij
- Ukrepi za gospodinjstva lani nevtralizirali cenovni šok pri elektriki, cene za podjetja precej višje; 6. julij
- Sprejet je bil enajsti paket omejevalnih ukrepov zaradi razmer v Ukrajini; 27. junij
- Okrevanje Ukrajine po ruski invaziji ocenjeno na 404 milijarde evrov; 21. junij
- Ministri EU-ja za energetiko niso dosegli dogovora o reformi evropskega trga elektrike; 20. junij
- Nadaljevanje fizičnih popisov cen 15 osnovnih skupin živil; 19. junij
- Do konca leta gospodarstvu na voljo 258 milijonov evrov povratnih sredstev; 16. junij
- Obvestilo o objavi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1100 o uvedbi preventivnih ukrepov v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Ukrajine – podaljšanje ukrepa; 8. junij
- Bruselj podaljšal omejitev uvoza ukrajinskega žita v pet vzhodnih članic EU-ja; 6. junij
- Ministrstvo nad naraščajoče cene tudi s polletnim spremljanjem cen pridelkov in izdelkov; 1. junij
- Ukrep znižane stopnje davka na dodano vrednost se izteka; 31. maj
- Na vrhu Sveta Evrope vzpostavili register škode za Ukrajino; 18. maj
- Rusija in Ukrajina podaljšali sporazum o izvozu ukrajinskega žita; 18. maj
- Zunanjemu ministrstvu z rebalansom proračuna 6,2 milijona evrov več, predvsem za pomoč Ukrajini; 17. maj
- Več članic EU-ja, tudi Slovenija, zaskrbljenih zaradi ukrepov v povezavi z žitom iz Ukrajine; 15. maj
- Zelenski na konferenci z Ursulo von der Leyen kritičen do prepovedi uvoza žita; 9. maj
- Dogovor članic Unije: Milijarda evrov iz mirovnih sredstev za strelivo za Ukrajino; 8. maj
- Obvestilo o objavi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/903 o uvedbi preventivnih ukrepov v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Ukrajine; 4. maj
- Bruselj omejil uvoz ukrajinskega žita v pet vzhodnih članic EU-ja; 3. maj
- EU: Podaljšanje odprave carin na ukrajinsko žito; 28. april
- Kmetijski ministri EU-ja podprli enoten odziv na težave zaradi ukrajinskega žita; 26. april
- Vlada v spremembo uredbe o trošarinah za energente in električno energijo; 25. april
- Kmetijsko ministrstvo: Slovenija (še) nima težav zaradi prostega uvoza ukrajinskega žita v EU; 19. april
- Regulirane cene elektrike in plina tudi v drugi polovici leta; 14. april
- Dvig cen nafte po napovedi Opeca o zmanjšanju proizvodnje; 3. april
- Petnajsti popis cen pokazal vnovično znižanje povprečne vrednosti najcenejše košarice; 3. april
- Izjema za Slovenijo pri podaljšanju zmanjševanja porabe plina na ravni EU-ja; 29. marec
- Pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize v višini skoraj 400 milijonov evrov; 28. marec
- Vlada v spremembo uredbe o trošarinah za energente in električno energijo; 28. marec
- Od polnoči nižje cene dizelskega goriva in kurilnega olja, cene bencina nespremenjene; 27. marec
- Dobaviteljem elektrike in plina bo izplačanih za slabih 300 milijonov nadomestil; 24. marec
- Sestanek o učinkovitosti državne pomoči in vračilu kreditov za energetska podjetja; 21. marec
- Štirinajsti popis cen pokazal rahlo znižanje povprečne vrednosti najcenejše košarice osnovnih živil ; 17. marec
- 3,5 milijona evrov izredne začasne podpore zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino; 6. marec
- Ukrajincem z začasno zaščito status podaljšan za leto dni; 6. marec
- Minister Han poziva podjetja k oddaji vlog za pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen energentov: 27. februar
- Sprejet je bil deseti paket omejevalnih ukrepov zaradi razmer v Ukrajini; 27. 2. 2023
- Jutri možna oddaja vlog za pomoč zaradi visokih povišanj cen energentov v 2023; 20. februar
- Razširjena primerjava cen hrane: dodani so tudi spletni trgovci; 20. februar
- 8,5 milijona evrov izredne začasne podpore zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino; 20. februar
- Potrjena izredna začasna podpora kmetom ter malim in srednjim podjetjem zaradi ruske invazije na Ukrajino; 13. februar
- Vnos vlog za pomoč gospodarstvu v 2023 za omilitev posledic energetske krize predvidoma od 21. februarja 2023; 10. februar
- Gen-I bo za privarčevano energijo gospodinjstvom namenil skoraj milijon evrov popustov; 3. februar
- Sprejeta novela Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize; 31. januar
- Od polnoči manjša podražitev cen bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja; 30. januar
- Nujno obvestilo za upravičence do pomoči zaradi visokih cen energentov – jutri se izteče rok za vnos dejanskih stroškov; 30 januar
- 34. redna seja Vlade Republike Slovenije: 26. januar
- 58. dopisna seja Vlade Republike Slovenije; 24. januar
- Od polnoči cene dizelskega goriva in kurilnega olja nespremenjene, bencin malenkost dražji; 16. januar
- Vlada v spremembo uredbe o trošarinah za energente in električno energijo; 16. januar
- 31. redna seja Vlade Republike Slovenije; 12. januar
- Vlada sprejela spremembe Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize; 12. januar
- Upravičenci do pomoči zaradi visokih cen energentov za leto 2022 dopolnite svoje vloge; 10. januar
- Deveti popis cen osnovnih živil pokazal minimalno znižanje cene košarice; 6. januar
- Danes od polnoči manjša podražitev dizelskega goriva, bencina in kurilnega olja; 3. januar 2023
- Cena košarice osnovnih živil od začetka popisovanja do danes nižja za skoraj šest evrov, 23. december
- 29. redna seja Vlade Republike Slovenije, 22. december
- Izplačilo prvega dela pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen energentov v 2022, 21. december
- Evropski ministri za energijo dosegli politični dogovor o omejitvi cene zemeljskega plina; 20. december
- Danes od polnoči cenejše dizelsko gorivo, bencin in kurilno olje; 19. december
- Poslanci odobrili 1,2-miljardno pomoč gospodarstvu; 19. december
- Sprememba Zakona o trošarinah; 13. december
- Državni zbor potrdil Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije; 12. december
- Sedmi popis cen osnovnih živil razkriva povišanje cen košarice; 9. december
- Dopolnjena uredba o mehanizmu oblikovanja cene elektrike za velike poslovne odjemalce; 6. december
- Od polnoči cenejše dizelsko gorivo, bencin in kurilno olje; 5. december
- Vlada obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu za 2023 in osnutek predstavila javnosti; 1. december
- Zaradi energetskega dodatka gneča na CSD: “Zakaj dajete ljudem lažno upanje?”; 28. november
- Kako prihraniti energijo v luči draginje? Energetska prenova stavb ima potencial; 28. november
- Objava Odloka o finančnem nadomestilu za čebelarski sektor; 25. november
- Predsednik vlade in ministra predstavili osnutek ukrepov pomoči gospodarstvu za prihodnje leto; 22. november
- Zakon za zmanjšanje porabe in omejitev prihodkov od prodaje elektrike; 23. november
- Vlada in GZS o subvencijah: kako bo podjetjem to zimo pomagala država?; 22. november
- Vladni poziv podjetjem: zagotovite si varno in cenovno dostopno elektriko; 16. november
- Izveden peti popis osnovnih živil; 15. november


>> UKREPI ZA GOSPODARSTVO

- Pomoč gospodarstvu v letu 2023

Vlada bo tudi v letu 2023 gospodarstvu pomagala zaradi visokih cen energije. V ta namen je predvidela 1,2 milijarde evrov.

• Podjetjem bo subvencionirala plačilo visokih cen energentov v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023.
• Dva ukrepa za ohranitev delovnih mest:
  - začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa
  - začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
• Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

>> Dodatno o oblikah pomoči v letu 2023

- Mehanizem oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce

Vlada je določila mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki niso med upravičenci do najvišje dovoljene drobnoprodajne cene. Sprejela je Uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce, ki velja le za pogodbe o nabavi električne energije, ki bodo sklenjene za leto 2023 in sicer do 31. decembra 2022.

>> Dodatno o mehanizmu

- Interventni zakon za posredovanje ob visokih cenah energije

Cilj Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije je cene električne energije in energentov za končne odjemalce ohraniti na vzdržni ravni ter zagotoviti predvidljivo in čim bolj stabilno okolje za delovanje gospodarstva.

V zakonu so opredeljeni ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, za poenostavitev pomoči za nove investicije v obnovljive vire energije, za zajezitev visokih cen energije in energentov ter za omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek.

- Pomoč zaradi zvišanja cen električne energije in zemeljskega plina

Država bo malim, srednjim in velikim podjetjem za obdobje od 1. junija do 31. decembra 2022 pomagala s sofinanciranjem stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen. Za tovrstno pomoč je država namenila 80 milijonov evrov. Upravičenci do pomoči so gospodarske družbe in zadruge, subjekti iz primarnega kmetijstva in ribištva, zasebna društva in zavodi, gospodarsko interesna združenja, zbornice in sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

Višina pomoči je odvisna od spremenjenega položaja podjetja glede na cene v letih 2021 in 2022. Vloge morajo podjetja oddati med 1. in 15. novembrom 2022. Za upravičene stroške v obdobju junij 2022 - september 2022 bodo sredstva izplačana do 31. decembra 2022, za upravičene stroške v obdobju oktober 2022 - december 2022 pa do 15. marca 2023.

Enostavna pomoč

- Namenjena je malim in srednjim podjetjem.
- Obsega lahko do 50 % upravičenih stroškov.
- Znaša lahko do 500.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči.

Posebna pomoč

- Namenjena je velikim podjetjem.
- Obsega lahko do 30 % upravičenih stroškov.
- Znaša lahko do 2.000.000 evrov v skupnem obdobju prejemanja pomoči.

Pomoč energetsko intenzivnim podjetjem

- Ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko obsega do 70 % upravičenih stroškov.
- Znaša lahko do 25 milijonov evrov oziroma do 50 milijonov evrov.

>> Dodatne informacije o načinu oddaje vlog

***
Ugodni krizni likvidnostni krediti

Slovenski podjetniški sklad je objavil paket ugodnih kriznih likvidnostnih kreditov v višini 32 milijonov evrov za mikro, mala in srednje velika podjetja v težavah zaradi posledic epidemije covida-19 ali kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

• Podjetja lahko zaprosijo za do 100.000 evrov.
• Rok za oddajo vlog je do 15. novembra 2022 do 14. ure.

Za prizadeta podjetja je predvidenih še 6 milijonov evrov likvidnostnih kreditov, ki jih bo Slovenski podjetniški sklad razpisal predvidoma v začetku leta 2023.

>> Razpis slovenskega podjetniškega sklada

***

- Poroštveni zakon za energetska podjetja

Z Zakonom o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga Evropske unije (ZPKEEKP) za obveznosti družb GEN energija, HSE ter Geoplin želimo upravičenim energetskim podjetjem zagotoviti zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev.

>> Več o pomoči gospodarstvu

>> UKREPI ZA MALA PODJETJA IN OBRTNIKE

Zamejena cena električne energije: za male poslovne odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami, smo določili najvišje maloprodajne cene elektrike za kWh in znižali višino dajatev (prispevki, trošarina in DDV). Povprečni odjemalec bo na letni ravni prihranil od 50 do 1760 evrov.

>> Dodatno o ukrepih za mala podjetja in obrtnike

Zamejena cena zemeljskega plina: določili smo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin in znižali davčno stopnjo DDV na 9,5 %. Povprečni mali poslovni odjemalec bo prihranil od 205 do 1420 evrov na leto.

>> Več o varčevalnih ukrepih na področju zemeljskega plina

>> UKREPI ZA KMETE IN RIBIČE

Vlada je sprejela ukrepe v višini skoraj 22,5 milijona evrov. Ukrepi se nanašajo na tri sklope:

- Pomoč sektorju mleka: Kmetje, ki redijo krave molznice, bodo prejeli okvirno 60 evrov na kravo molznico.
- Pomoč pri pogonskih gorivih za kmetijstvo in ribištvo: Vsi kmetje in 14 ribičev, ki so bili v letu 2021 upravičeni do vračila trošarine za energente, porabljive za kmetijsko mehanizacijo oziroma za pogon ribiških plovil, bodo prejeli pomoč pri nabavi pogonskega goriva.
- Pomoč na področju repromateriala: Od 50 do 35 tisoč evrov na kmetijo za sofinanciranje kmetijskega repromateriala.
- Pomoč čebelarjem: Finančno nadomestilo se izplača čebelarjem, ki prejmejo 40 evrov podpore, skupno izplačilo pa je omejeno na 62.000 evrov.
- Pomoč živinorejcem: Vlada je zagotovila pomoč živinorejskim kmetijam v višini 4,5 milijona evrov.

>> Dodatno o ukrepih za kmete in ribiče

*Kmetijam in MSP, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in razvojem kmetijskih proizvodov, bo namenjenih še 7,5 milijona evrov začasne podpore iz evropskega kmetijskega sklada. Rok izplačila: 15. oktober 2023.

>> UKREPI ZA AVTOPREVOZNIKE

Vlada avtoprevoznikom omogoča polnjenje rezervoarjev z dizelskim gorivom na avtocestnih črpalkah po primerljivi ceni, ki velja na črpalkah zunaj avtocest. Država se namreč začasno odpoveduje okoljskim dajatvam pri ceni dizelskega goriva na črpalkah avtocestnega križa.

>> UKREPI ZA GOSPODINJSTVA

- Ukrepi za omilitev draginje na področju nafte in naftnih derivatov
- Omilitev draginje pri oskrbi z elektriko
- Omilitev draginje pri oskrbi z zemeljskim plinom
- Preglednost cen 15 osnovnih skupin živil
- Enkratni energetski dodatek
- Draginjski otroški dodatek
. Cene nafte in naftnih derivatov
- Zamejena cena električne energije
- Zamejena cena zemeljskega plina
- Zagotovljena nadomestna oskrba s plinom
- Preglednost cen 15 osnovnih skupin živil
- Prilagoditev davčne obravnave prehrane med delom

>> Spletni primerjalnik cen živil
Potrošnik lahko na enem mestu spremlja in primerja maloprodajne cene, poreklo in kakovost 15 osnovnih skupin živil v šestih različnih trgovskih podjetjih.

Primerjava cen živil

>> UKREPI IN PRIPOROČILA ZA SKRBNO RAVNANJE Z DOBRINAMI

S skrbnim ravnanjem in odgovorno porabo dobrin lahko vsak od nas prispeva k omilitvi učinkov draginje.

Priporočila in nasveti


>> ARHIV SPOROČIL ZA JAVNOST, NOVIC,...
- Odbor DZ-ja za pomoč upokojencem z interventnim zakonom; 10. november
- Še teden dni za oddajo vlog za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize; 9. november
- Energetika Ljubljana znižala cene toplote; 2. november
- Danes prva izplačila energetskega dodatka; 2. november
- Odslej se lahko zaprosi za pomoč gospodarstvu zaradi energetske draginje; 2. november
- ZPS: Dobavitelji imajo maksimalne cene, varčevanje z energijo je edina možnost; 2. november
- Družine lahko s spletnim kalkulatorjem izračunajo znesek draginjskega dodatka za otroke; 2. november
- Vlada dopolnila Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz sistema; 2. november
- Od novega leta bo cenejše gorivo za kmete, gozdarje in čebelarje; 28. oktober
- Vlada zamejila ceno daljinskega ogrevanja in med zaščitene odjemalce uvrstila vrtce, šole, ZD-je; 27. oktober
- Na kaj morajo biti pozorni obrtniki in podjetniki pri zakupu elektrike?; 26. oktober
- Pojasnila v zvezi s sklepanjem pogodb o dobavi električne energije in zemeljskega plina; 26. oktober
- Voditelji EU dosegli dogovor o omejevanju cene zemeljskega plina; 21. oktober
- Ministri EU zbližali stališča: kakšni ukrepi so predvideni?; 13. oktober
- Evropska komisija potrdila slovensko shemo pomoči za podjetja zaradi visokih cen energije; 11. oktober
- Spletni kalkulator: vsak bo lahko sam preveril, ali je upravičen do pomoči; 26. september
- DZ bo obravnaval predlog za podvojen otroški dodatek; 23. september
- Draginjski dodatek; 19. september
- Han gospodarstvenike pozval, naj ne podpisujejo novih pogodb za nakup električne energije; 18. oktober
- Vlada določila merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev ; 14. oktober
- 20. redna seja Vlade Republike Slovenije; 13. oktober
- Paket ukrepov: vlada bo lahko določila temperaturo ogrevanja v javnih stavbah; 13. september
- Od polnoči cenejša dizel in 95-oktanski bencin, regulirana tudi cena kurilnega olja; 13. september; 13. september
- Odbor DZ prikimal vladnima predlogoma energetskih zakonov; 13. september
- Odbor za finance podprl poroštveni zakon za energetska podjetja; 13. september
- S 13. septembrom ponovna regulacija cen kurilnega olja in omejitev marž trgovcev; 12. september
- Ministrstvo objavilo, koliko se je zvišala električna energija; 5. september
- Bruselj kot ukrep zaradi visokih cen elektrike predlaga tudi cenovno kapico za cenejše proizvodnje; 2. september
- Potrjeno besedilo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo; 2. september
- Vlada določila besedilo Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družb GEN energija, HSE in hčerinskih družb ter Geoplin; 2. september
- Nov znesek prehrane na dan; 5. september
- Vlada spremenila Zakon o oskrbi s plini; 5. september
- Sprejeta pomoč gospodarstvu hitra, učinkovita in enostavna; 1. september
- Hitreje in enostavnejše do nadomestila preživnine; 1. september
- V veljavi regulirane cene elektrike in plina, spremembe opazne na oktobrskih položnicah; 1. september
- Na voljo so pojasnila o izvajanju zakona o začasnem znižanju davka na dodano vrednost za energente, 30. avgust
- Zelena luč novim energetskim dodatkom: kdo ga dobi in koliko znaša?; 30. avgust
- Delodajalci in sindikati z večino vladnih ukrepov zadovoljni, podjetniki pozivajo k povišanju pomoči; 29. avgust
- Vlada sprejela pobudo o sklenitvi solidarnostnega sporazuma s Hrvaško za oskrbo s plinom; 26. avgust
- Vlada znižuje DDV na energente, razen za kurilno olje. To ni mogoče zaradi EU direktive; 23. avgust
- Golob: Razmišljamo o regulaciji cen hrane, prihodnje leto gospodarstvu milijarda evrov pomoči; 23. avgust
- Vlada določila besedilo zakona o energetskem dodatku; 22. avgust
- Enočlanska socialno ogrožena gospodinjstva bodo prejela 200 evrov, tričlanske družine 432 evrov; 19. avgust
- Pomoč gospodarstvu pri boju z visokimi cenami električne energije in zemeljskega plina; 18. avgust
- Kako bo vlada rešila težave, ki jih prinaša energetska kriza?; 13. avgust
- Višja cena energenta, višja marža?; 11. avgust
- V EU bo začel veljati embargo na uvoz ruskega premoga; 10. avgust
- Cene nafte zdrsnile najnižje po začetku vojne v Ukrajini; 7. avgust
- Uredbo o zmanjšanju porabe plina potrdile vse članice EU-ja, z izjemo Madžarske in Poljske; 5. avgust
- Opolnoči naj bi se zunaj avtocest znižale cene bencina in dizla; 1. avgust

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

OSMI PAKET INTERVENTNIH UKREPOV

Za lažje razumevanje smo še pred objavo v Uradnem listu pripravili podrobne obrazložitve vseh 65 členov v torek, 2. februarja 2021 sprejetega osmega protikoronskega zakona (PKP8).

Vir: Uredništvo FinD-INFO

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Naslednje nakazilo ponudnikom bo konec meseca julija.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Domača potrošnja večja

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju 2019 glede na isto obdobje leta 2018 povečalo za 3,8 %. K višji rasti domačega trošenja sta pozitivno prispevali tako končna potrošnja kot bruto investicije. Končna potrošnja se je povečala za 3,7 %, v okviru te pa najizraziteje potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 4,3 %.

Bruto investicije so se povečale za 4,4 %. K temu so precej prispevale spremembe zalog. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 1,2 %, kar je precej nižja rast kot v preteklih obdobjih. Nizka rast bruto investicij v osnovna sredstva je bila posledica zmanjšanja investicij v nestanovanjsko gradnjo (te so bile nižje za 3,3 %) in v transportno opremo (te so bile nižje za 6,9 %). Investicije v drugo opremo in stroje ter investicije v stanovanjsko gradnjo pa so se povečale (za 4,3 % oz. za 9,7 %) in na rast celotnih bruto investicij v osnovna sredstva vplivale pozitivno oz. so blažile njihovo upadanje.

Rast uvoza višja od rasti izvoza

Izvoz se je v tretjem četrtletju 2019 glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 4,5 %, kar je približno enaka rast kot v prejšnjih četrtletjih letošnjega leta (za 4,9 % in 5,0 %). Uvoz se je povečal izraziteje kot izvoz (za 6,7 %), njegova rast pa je bila tudi izrazitejša kot v prvi polovici leta 2019 (za 3,9 % in 4,9 %).

Zaposlenost višja za 2,3 %

Vseh zaposlenih je bilo v tretjem četrtletju 2019  1.051.328 ali za 23.420 več kot v tretjem četrtletju 2018. Največ oseb se je v tem četrtletju zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, v dejavnostih trgovina, promet in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Revizija podatkov

Zaradi večje spremembe v knjiženju transakcij s tujino bomo hkrati z objavo prve ocene BDP za 2019 tokrat izjemoma revidirali tudi podatke za predhodna tri leta. Četrtletni podatki bodo revidirani za obdobje 2016 –2018, letni podatki pa za leti 2017 in 2018. Objava bo 28. 2. 2020.

Opombe
 
Vse primerjave v tem besedilu se nanašajo, če ni posebej omenjeno, na originalne podatke, na spremembe obsega (oziroma realne spremembe) ter na spremembe glede na isto četrtletje v prejšnjem letu.

Vir: SURS, 29. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene v novembru na letni ravni v povprečju višje za 1,4 %

V novembru 2019 smo imeli na letni ravni 1,4-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 2,0-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna).

Cene storitev so se v enem letu v povprečju zvišale za 3,3 %, cene blaga pa za 0,5 %. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 1,0 %, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,8 % oz. 0,2 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so po 0,4 odstotne točke prispevale višje cene hrane (sadje se je podražilo za 10,2 %, meso pa za 4,5 %) ter višje cene raznovrstnega blaga in storitev (med temi se je zasebno zdravstveno zavarovanje podražilo za 14,0 %). K letni inflaciji so 0,3 odstotne točke prispevale še višje cene storitev iz skupine oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 7,4 %); 0,2 odstotne točke pa so prispevale višje cene gostinskih storitev (za 3,8 %).

Letno inflacijo so na drugi strani za 0,3 odstotne točke ublažile nižje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 5,5 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 5,3 %). 

Cene v novembru na mesečni ravni v povprečju višje za 0,1 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v novembru 2019 v povprečju za 0,1 % višje kot v oktobru 2019.

V mesecu novembru ni bilo večjih podražitev, ki bi izraziteje vplivale na mesečno inflacijo. Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale dražje storitve zavarovanja (za 2,2 %) ter dražje sveže ali ohlajeno sadje (za 3,6 %), 0, 2 odstotne točke pa vse ostale novembrske podražitve. 

Na drugi strani so mesečno inflacijo nižale nižje cene nastanitvenih storitev (za 4,7 %), počitniških paketov (za 2,1 %) ter naftnih derivatov (tekoča goriva za 1,8 %, goriva in maziva za osebna vozila za 1,4 %); vsaka od omenjenih skupin je inflacijo znižala za 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2019 1,4-odstotna (v novembru 2018 je bila 2,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 2,0-odstotna). Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale enake kot v oktobru.

Storitve so se v letu dni podražile za 3,3 %, blago pa za 0,3 %. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 0,8 %, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 1,0 % oz. 0,2 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 2019 v državah članicah EMU 0,7-odstotna (v septembru 2019 je bila 0,8-odstotna). V državah članicah EU je bila 1,1-odstotna (v septembru 2019 je bila 1,2-odstotna). Najnižja je bila na Cipru (−0,5-odstotna), najvišja pa v Romuniji (3,2-odstotna); v Sloveniji je bila 1,5-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija


Vir: SURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, december2019

- Mesečna temeljna obrestna mera >       0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera >           1,18 %

Povezava do celotne vsebine novice:
http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8533

Vir: SURS, 29. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V Uradnem listu EU L 280/2019, z dne 31. 10. 2019, je objavljena Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1776, z dne 9. oktobra 2019, o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (tj. Kombinirana nomenklatura (KN)).

Uredba začne veljati 1. januarja 2020.

Spremembe Kombinirane nomenklature EU v letu 2020:

• Ukinjene oznake KN 2020
• Nove oznake KN 2020
• Korelacijska tabela KN 2019 : KN 2020
• Korelacijska tabela KN 2020 : KN 2019

Vir: FURS, 28. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Peter Jenko prevzema Finančno upravo RS v dobri »kondiciji«, saj je rast javnofinančnih prihodkov leta 2018 v primerjavi z letom 2017 znašala 6,9 odstotka (pobranih je bilo 16,6 milijarde evrov), davčni dolg pa se je v letu 2018 znižal za 4,9 odstotka. Peter Jenko delovanje organa odlično pozna, saj v Finančni upravi RS na različnih funkcijah, predvsem nadzornih in vodstvenih, deluje že celotno svojo profesionalno kariero.


Peter Jenko, generalni direktor Finančne uprave RS | Avtor FURS

»Finančna uprava deluje dobro, zato bomo nadaljevali začete projekte. Bom pa poskrbel, da čim prej pripravimo Program dela za leto 2020 in v njem definiramo prioritetne naloge Finančne uprave, s katerimi bomo izboljšali njeno delovanje tako na storitveni strani kot tudi na strani nadzora. V naslednjem letu pa bomo pripravili novo strategijo dela Finančne uprave za obdobje 2021 do 2026. Novi projekti bodo šli v smeri nadaljnje digitalizacije, če bodo za to seveda zagotovljena sredstva. Čaka nas prenova nekaterih odmernih procesov, ki še delujejo na starih informacijskih sistemih, področje nadzora bo zaznamovalo vedno več podatkov, ki se zlivajo v podatkovna skladišča Finančne uprave, nadaljevali bomo z učinkovito uporabo orodij za avtomatično zaznavo tveganj in uporabo prediktivne analitike. Več podatkov pa nam bo omogočalo, da nekatere obveznosti opravimo tudi namesto zavezancev. Pri tem bomo šli naprej po poti pripravljanja predizpolnjenih obračunov in napovedi,« je ob nastopu funkcije povedal Jenko.

Kdo je Peter Jenko?

Peter Jenko je diplomirani pravnik. V Davčni upravi Republike Slovenije se je zaposlil leta 2001 na področju davčnega postopka. Leta 2011 je prevzel vodenje davčnega nadzora, področje mednarodne izmenjave informacij in registra. Aktivno je sodeloval pri združitvi Davčne in Carinske uprave v Finančno upravo RS (FURS) leta 2014 in v novem organu najprej postal direktor uprave za nadzor, leta 2016 pa namestnik generalne direktorice FURS. Pomembno vlogo je imel pri modernizaciji in racionalizaciji davčnega nadzora, sodeloval pa je pri številnih uspešnih projektih, med drugim tudi pri večkrat nagrajenemu projektu vpeljave davčnih blagajn in vpeljavi avtomatiziranega sistema zaznave tveganj.

Vir: FURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Prihodki državnega proračuna bodo v letu 2020 znašali 10,77 milijarde evrov, odhodki pa 10,36 milijarde evrov. Proračun bo imel tako presežek v višini 415 milijonov evrov ali 0,8 % BDP.              

Glavni proračunski prihodki, s katerimi se bo v prihodnjem letu v proračun države nateklo skupaj 10,77 milijarde evrov, so davek na dodano vrednost (4,19 milijarde), trošarine (1,53 milijarde), dohodnina (1,36 milijarde), davek od dohodkov pravnih oseb (1,11 milijarde) in sredstva, prejeta iz Evropske unije (1,07 milijarde). 

V letu 2020 bomo med drugim 393 milijonov evrov namenili znanosti, kar je bistveno več kot pretekla leta. Spodbujanju konkurenčnosti in podjetništva bomo namenili 193 milijonov evrov, za socialno varnost 1,2 milijarde evrov. Za zagotavljanje notranje varnosti bomo namenili 983 milijonov evrov, za delovanje sodišč in tožilstev, izvrševanje kazenskih sankcij ter povečanje učinkovitosti pravosodja še dodatnih 317 milijonov evrov. Za izobraževanje in šport bomo namenili 1,9 milijarde evrov, za okolje in okoljsko infrastrukturo 273 milijonov evrov. Skoraj milijardo evrov bomo iz državnega proračuna dodali v pokojninsko blagajno, iz katere so izplačane pokojnine 600.000 upokojencem v višini 5 milijard evrov letno. Za investicije (vključno s sofinanciranjem občinskih projektov) načrtujemo nekaj več kot 1,1 milijarde evrov, kar predstavlja 11 % državnega proračuna. Več kot polovico teh sredstev namenjamo financiranju železniškega in cestnega prometa ter njune infrastrukture.

Za plačilo obresti bomo v letu 2020 namenili 751 milijonov evrov, kar je najmanj po letu 2012 in 332 milijonov manj kot leta 2014, ko so bile obresti najvišje. Javni dolg bomo leta 2020 znižali na približno 62 % BDP, leta 2021 pa pod mejo 60  % BDP, ki jo kot najvišjo dopustno mejo zadolženosti določajo pravila Evropske unije.

Podrobneje so podatki predstavljeni v spodnji informativni grafiki, ki smo jo na Ministrstvu za finance ponovno pripravili ob sprejetju proračunov v Državnem zboru. V drugi priponki je vsebina informativne grafike na voljo tudi v word obliki. 

_________________

Informativna grafika Državni proračun 2020

Brošure, publikacije | Ministrstvo za finance

• Informativna grafika Državni proračun 2020 (2,8 MB)
• Državni proračun 2020 predstavitev vsebine informativne grafike v Word (docx, 18 KB)

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vir: FinD-INFO

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novo orodje za e-učenje je na voljo na spletni Evropske komisije, v okviru programa za e-učenje za CZU (modul 18).

Vir: FURS, 20. 11.2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Od julija letos in prvič po letu 2002 nobena država članica območja evra ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Delež javnega dolga v BDP v območju evra naj bi se tako kot v zadnjih nekaj letih še naprej zmanjševal in padel s približno 86 % v letu 2019 na približno 85 % v letu 2020. Do tega sicer prihaja v razmerah ohlajanja evropskega in svetovnega gospodarstva.

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Glede na porast tveganj v zvezi z obeti za gospodarsko rast v Evropi je pozitivno, da države območja evra, kot sta Nemčija in Nizozemska, uporabljajo fiskalni manevrski prostor za podporo naložbam. Vendar lahko storijo še več. Na drugi strani pa bi morale države članice z zelo visokimi ravnmi dolga, kot so Belgija, Francija, Italija in Španija, izkoristiti nižje odhodke za obresti za zmanjšanje dolga. To bi morala biti njihova prioriteta.“

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici pa je izjavil: „Komisija je zadnjih pet let skrbno ocenjevala osnutke proračunskih načrtov držav članic območja evra. Z letošnjimi mnenji potrjujemo našo zavezanost prožni in pametni uporabi skupnih pravil na podlagi poznavanja gospodarske realnosti v vsaki državi ter območju evra kot celoti. V tem smislu Komisija države z velikim dolgom poziva k izvajanju preudarnih fiskalnih politik, hkrati pa spodbuja države s fiskalnim manevrskim prostorom, naj še naprej vlagajo. Ta diferenciran pristop bo okrepil območje evra.“

Ocena osnutkov proračunskih načrtov držav članic območja evra

Komisija je na podlagi nedavne gospodarske napovedi iz jeseni 2019 in posvetovanj z državami članicami sprejela mnenja o osnutkih proračunskih načrtov vseh držav članic območja evra. Ugotovila je, da noben osnutek proračunskega načrta za leto 2020 ni izrazito neskladen z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Načrti devetih držav članic so skladni z zahtevami Pakta za leto 2020, dve državi članici sta večinoma skladni, za osem držav članic pa načrti vsebujejo tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za naslednje leto.

Ugotovljeno je bilo, da so osnutki proračunskih načrtov Nemčije, Irske, Grčije, Cipra, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske in Avstrije za leto 2020 skladni z zahtevami Pakta.

Osnutka proračunskih načrtov Estonije in Latvije sta za leto 2020 večinoma skladna z zahtevami Pakta. Izvajanje osnutkov proračunskih načrtov bi lahko privedlo do določenega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja države za Latvijo in od prilagoditvene poti za dosego tega cilja v primeru Estonije.

Osnutki proračunskih načrtov Belgije, Španije, Francije, Italije, Portugalske, Slovenije, Slovaške in Finske vsebujejo tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za leto 2020. Izvajanje načrtov teh držav članic bi lahko privedlo do znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego zadevnega srednjeročnega proračunskega cilja. V primeru Belgije, Španije, Francije in Italije se predvideva tudi neskladnost z merilom glede zmanjšanja dolga.

Skupno se ocenjuje, da se bo med letoma 2019 in 2020 število držav članic, ki bodo dosegle ali presegle svoj srednjeročni proračunski cilj, povečalo s šest na devet. Komisija napoveduje, da se bo skupni strukturni primanjkljaj območja evra leta 2020 povečal za 0,2 % potencialnega BDP (na –1,1 %), kar kaže na večinoma nevtralno fiskalno naravnanost . To povečanje strukturnega salda je zlasti posledica napovedanih ekspanzivnih fiskalnih politik v državah članicah s fiskalnim manevrskim prostorom, zlasti na Nizozemskem in v manjši meri v Nemčiji (0,6 % oziroma 0,4 % potencialnega BDP), in napovedanega povečanja strukturnega primanjkljaja Italije (0,3 % potencialnega BDP). Na splošno fiskalne politike v območju evra še vedno niso dovolj diferencirane. Države članice s fiskalnim manevrskim prostorom izvajajo ekspanzivne fiskalne politike in bi morale biti pripravljene še naprej izkoriščati ta manevrski prostor. Nasprotno pa je pomanjkanje konsolidacije v državah, ki se soočajo s težavami glede vzdržnosti, še naprej zaskrbljujoče.

Ukrepi v okviru Pakta za stabilnost in rast

Komisija je sprejela tudi več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast v zvezi z Madžarsko ter Romunijo.

V okviru postopka zaradi znatnega odklona (mehanizma, namenjenega opozarjanju v primeru znatnega odklona od zahtev preventivnega dela Pakta) je izdala dve priporočili. Namen tega postopka je tudi pomagati državam članicam, da se vrnejo v enak – ali podoben – fiskalni položaj, v katerem bi bile, če do tega odklona ne bi prišlo.

Za Madžarsko je Komisija ugotovila, da v odgovor na priporočilo Sveta iz junija 2019 ni sprejela učinkovitih ukrepov. Predlaga, da Svet sprejme sklep o nesprejetju učinkovitih ukrepov in revidirano priporočilo Madžarski, naj v letu 2020 sprejme ukrepe za odpravo znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Tudi za Romunijo je Komisija ugotovila, da v odgovor na priporočilo Sveta iz junija 2019 ni sprejela učinkovitih ukrepov. Predlaga, da Svet prav tako sprejme sklep o nesprejetju učinkovitih ukrepov in revidirano priporočilo Romuniji, naj v letu 2020 sprejme ukrepe za odpravo znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.

Poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo

Komisija je sprejela tudi četrto poročilo za Grčijo v postopku okrepljenega nadzora, ki je bil aktiviran po zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev v okviru evropskega mehanizma za stabilnost avgusta 2018. Poročilo je bilo objavljeno po četrti misiji po zaključku programa v Grčiji, ki je potekala od 23. do 26. septembra 2019.

V poročilu je bilo ugotovljeno, da je Grčija pripravila proračun za leto 2020, ki izpolnjuje dogovorjeni cilj glede primarnega presežka v višini 3,5 % BDP na način, ki spodbuja rast, in da je vlada na splošno sprejela potrebne ukrepe za izpolnitev konkretnih reformnih zavez za sredino leta 2019 v okviru izvajanja širšega načrta reform. Za dokončanje reform in njihovo pospešitev, kjer je to potrebno, bodo ključni nadaljnji ukrepi.

Ugotovitve iz tega poročila bodo obravnavane 4. decembra 2019 v okviru Euroskupine.

Kaj sledi?

Komisija poziva Euroskupino in Svet, naj razpravljata o današnjem svežnju in potrdita danes objavljene smernice. Komisija bo pravočasno predstavila naslednje korake v okviru evropskega semestra, vključno z letnim pregledom rasti za leto 2020, priporočilom za ekonomsko politiko območja evra, poročilom o mehanizmu opozarjanja in osnutkom skupnega poročila o zaposlovanju.

Več informacij

Sporočilo o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020 za območje evra
Mnenja Komisije o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2020
Postopek zaradi znatnega odklona za Madžarsko in Romunijo
Četrto poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo
Jesenska gospodarska napoved 2019

Vir: Evropska komisija

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Posvetovanje bo trajalo do 2. januarja 2020.

Kot je zapisala Evropska komisija je javno posvetovanje del ocenjevanja Direktive 2008/99/ES, v katerem želijo ugotoviti, ali so države članice na vseh ravneh verige izvrševanja sprejele ustrezne ukrepe, da bi zagotovile učinkovito izvajanje Direktive. Pri ocenjevanju naj bi se ocenili tudi novi izzivi na področju okoljske kriminalitete, na primer večja prisotnost organiziranih kriminalnih združb in potreba po spodbujanju intenzivnejšega čezmejnega sodelovanja. V tem okviru je namen posvetovanja zbrati relevantne informacije zainteresirane javnosti in deležnikov, da bi se ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost, skladnost in dodana vrednost EU Direktive.  

Komisija vabi k sodelovanju najrazličnejše deležnike, vključno z javnimi organi in upravami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, okoljskimi nevladnimi organizacijami, strokovnjaki s področja varstva okolja, poslovnimi združenji, akademiki, pravniki in odvetniškimi pisarnami, interesnimi skupinami in fizičnimi osebami.

V javnem posvetovanju sodelujete tako, da izpolnite spletni vprašalnik, dostopen na povezavi.

Vir: Ministrstvo za pravosodje, 15. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada je na dopisni seji sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta glede skladnosti dopolnjenega predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021 s fiskalnimi pravili. Vlada ocenjuje, da je predlagani dopolnjeni predlog proračunov za leti 2020 in 2021 ustrezen.

Fiskalni svet je na podlagi predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021, ki mu ga je vlada posredovala konec septembra letos, sredi oktobra pripravil oceno skladnosti predloga s fiskalnimi pravili. Vlada je stališče do te ocene sprejela na četrtkovi seji.

Vlada je v začetku novembra sprejela dopolnjen predlog državnih proračunov za leti 2020 in 2021, v katerega je vključila učinke konec oktobra sprejetih sprememb zakonodaje v Državnem zboru. Na tej podlagi je Fiskalni svet pripravil novo oceno izvajanja fiskalnih pravil, ki jo je objavil v četrtek.

Fiskalni svet tudi po pregledu dopolnjenih predlogov proračunskih dokumentov ugotavlja formalno skladnost s fiskalnimi pravili, a ponovno navaja, da projekcije javnofinančnih gibanj spremljajo precejšnja tveganja, na katera je opozoril že v svoji oceni sredi oktobra.

Vlada je podrobnejša pojasnila glede nedoslednosti med napovedmi nekaterih postavk ter predlaganimi oziroma veljavnimi ukrepi podala že v svojem četrtkovem stališču do ocene Fiskalnega sveta, v katerem hkrati pojasnjuje, da ima na voljo instrumente ukrepanja, če se uresničijo tveganja, ki so sestavni del priprave vseh proračunskih dokumentov. Iz enakih razlogov zato vlada ocenjuje, da je predlagani dopolnjeni predlog državnih proračunov za leti 2020 in 2021 ustrezen.

Vlada pri tem poudarja, da je zaradi potencialnih tveganj predvidela odhodke državnega proračuna v letu 2020 za približno sto milijonov pod zgornjo mejo iz okvira za pripravo proračunov, kar zagotavlja izvajanje prorčuna, skladno s fiskalnimi pravili. Prav tako je bila narejena analiza občutljivosti. Vlada ponovno poudarja, da so pri pripravi projekcij napovedi odhodkov in izdatkov vedno prisotna tveganja, za pripravo boljših ocen pa je potrebno najprej pridobiti ex-post učinke zakonodaje.

Vir: Ministrstvo za finance. 15. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača za september 2019 je znašala 1.712,11 EUR bruto oz. 1.105,26 EUR neto; od plače za avgust 2019 je bila nižja, nominalno za 0,8 %, realno pa za 0,6 %.

Glavni razlog, da je bila povprečna plača za september 2019 nižja od povprečne plače za avgust 2019, so bila nižja izredna izplačila, izplačana s plačo za september 2019.

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2019 se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za isto obdobje 2018 zvišala, in sicer nominalno za 4,3 % oz. realno za 2,6 %.

Povprečna plača za september 2019 nižja od plače za avgust 2019 le v zasebnem sektorju
Povprečna neto plača za september 2019 se je v primerjavi s plačo za avgust 2019 v zasebnem sektorju znižala za 1,3 %, v javnem sektorju pa je bila približno enaka plači za avgust 2019.

Povprečna neto plača za september 2019 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna neto plača za september 2019 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.518,24 EUR), sledila ji je povprečna plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1.512,66 EUR).

Povprečna plača za september 2019 višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji
Najvišjo povprečno neto plačo za september 2019 so imeli zaposleni v osrednjeslovenski statistični regiji (znašala je 1.199,86 EUR in je bila za 8,6 % višja od slovenskega povprečja), najnižjo pa zaposleni v primorsko-notranjski statistični regiji (znašala je 1.000,72 EUR in je bila za 9,5 % nižja od slovenskega povprečja).

Povprečna plača pri pravnih osebah po statističnih regijah, Slovenija, september 2019

Vir: SURS, 15. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Več na povezavi: Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, november 2019


Vir: FURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

8. 11. 2019

Več na povezavi: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, 6. izdaja, oktober 2019

Vir: FURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec leta 2018 v analizi strukture upravičencev do denarne socialne pomoči ugotovilo, da je velika večina upravičencev brezposelnih. Od 1. januarja 2019 smo zato ohranili mejo osnovne socialne pomoči na 392,75 evra, torej za 172 evrov več v primerjavi z letom 2011. S tem smo preprečili, da bi več kot 3600 družin izgubilo denarno socialno pomoč oziroma, da se ne bi okoli 52000 družinam denarna socialna pomoč znižala. Ministrstvo je za to namenilo dodatnih 86 milijonov evrov na letni ravni. Sproščeni so bili tudi vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, za kar je bilo namenjenih dodatnih 58 milijon evrov. Po ohranitvi osnovne denarne socialne pomoči v višini 392,75 evra po 1. januarju 2019, je ministrstvo predlagalo ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, je ministrstvo ocenilo, da dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči in da bodo nove spodbude na področju aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije v danih razmerah, bolj učinkovite od dodatka za delovno aktivnost, pri čemer je ministrstvo sprva zagotovilo ohranitev cenzus za pridobitev osnovne višine denarne socialne pomoči na 392,75 evra oziroma 402,18 evra, kot že znaša danes.

Ministrstvo je pripravilo novelo Zakona o socialno varstveni prejemkih, s ciljem aktivirati brezposelne osebe, da se vključijo v socialna zavarovanja, s čimer bi jim tekla pokojninska doba, kar je ključno za njihovo socialno varnost na stara leta. Po zgledu socialne aktivacije, je ministrstvo predlagalo, da prejeto plačilo iz naslova aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije do višine 205 evra po novem ne bi več vplivalo na višino denarne socialne pomoči. Slednje bi bilo ključno za hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trg dela, kjer tudi primanjkuje delovne sile.

Po izglasovanem vetu v Državnem svetu na novelo zakona, tudi pristojni parlamentarni odbor v ponedeljek, 11. 11. 2019 ni izglasoval vnovično podporo predlogu noveli zakona. Vsled temu, ministrstvo podpore za novelo zakona več ne bo iskalo.

Ministrstvo bo v prihodnje nadaljevalo z uvajanjem spodbud za brezposelne osebe, s ciljem njihove aktivacije in vključitve na trg dela.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 13. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Finančna uprava je na svoji spletni strani z dne, 12. novembra 2019 objavila naslednje spremembe pojasnil:

- Požarna taksa; 2. izdaja, november 2019 (12. 11. 2019)

- Obdavčitev z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč; 4. izdaja, november 2019 (12. 11. 2019)

- Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin; 3. izdaja, november 2019 (12. 11. 2019)

- Obdavčitev z davkom od premoženja; 5. izdaja, november 2019 (12. 11. 2019)

- Obdavčitev z davkom na dediščine in darila, 3. izdaja, november 2019 (12. 11. 2019)

- Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila; 6. izdaja, oktober 2019 (8. 11. 2019)


Vir: FURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

"V teh dneh smo beležili veliko vprašanj potencialnih kreditojemalcev, ki so klicali v naš kontaktni center in poslovalnice, pa tudi njihovega negodovanja in celo jeze nad novimi pravili. Najpogostejše vprašanje je: 'Kakšna je moja kreditna sposobnost?' Prosimo jih, naj se oglasijo v poslovalnicah, se pozanimajo in pogovorijo o svoji konkretni situaciji z bančnimi svetovalci. Beležimo tudi že prve primere ponudb za zadolževanje izven striktno reguliranega in nadzorovanega bančnega sistema, kjer so drugačni cenovni pogoji tovrstnih posojil ter načini izterjevanje v primeru neplačevanja. Zato želimo opozoriti na veliko pozornost pri obravnavi takih ponudb," so nam na vprašanja, kakšen s prve izkušnje po uvedbi omejitve kreditiranja povedali v NLB.

Priznavajo, da se je število ljudi, ki po novih pogojih ne izpolnjujejo pogojev za najem kredita, precej povečalo.

Nekatere banke pa pri odobravanju kreditov po novem upoštevajo tudi nadomestilo stroškov za prevoz na delo, česar doslej niso, medtem ko se otroški dodatek in štipendije ne upoštevajo.


Seznam vprašanj in odgovorov v zvezi z novimi pravili:

Ali omejitev res ne velja za stanovanjska posojila, ampak le za potrošniška?
Ne drži. Pravilo o tem, koliko vam mora po plačilu obroka ostati na računu, velja tudi za stanovanjska posojila, ročnost kreditov pa je omejena le za potrošniške kredite.

Koliko denarja mi mora po plačilu kredita ostati na računu?
Najmanj 76 odstotkov bruto minimalne plače (zdaj 673,84 evra, po novem letu pa 714,84 evra). Za vsakega otroka, ki ga preživljaš skupaj s partnerjem, mora na računu ostati še dodatnih 118,5 evra.

Ali se, če kredit jemljeta oba zakonca, njuni prihodki seštejejo?
Ne. Kreditna sposobnost se izračuna za vsakega kreditojemalca ločeno in z zahtevami Banke Slovenije mora biti skladna kreditna pogodba vsakega od kreditojemalcev.

Ali lahko kljub prenizki plači dobiš kredit, če ga lahko zavaruješ z dodatno nepremično ali s porokom?
"Ne, saj mora kreditojemalec primarno izpolnjevati pogoje glede kreditne sposobnosti. Tu Banka Slovenije ni predvidela odstopanj," pravijo na NLB.

Kakšne prihodke bi moral imeti, da bi lahko vzel sto tisoč evrov kredita za 20 let, če imam dva otroka?
Obrok pri fiksni obrestni meri tri odstotke znaša 555 evrov, kar pomeni, da bi potrebovali 1466,13 evra mesečnih prihodkov: 673,84 (76 odstotkov minimalne plače, ki mora ostati na računu) + 237,29 (strošek za dva otroka, ki jih preživljaš skupaj s partnerjem) + 555 (obrok kredita).

Kakšen kredit za dvajset let lahko dobim, če imam približno 1100 evrov mesečnih prihodkov in dva otroka, živim pa skupaj s partnerjem?
Vaš obrok je lahko največ 189 evrov. Za tak mesečni obrok si lahko po triodstotni obrestni meri za dvajset let izposodite okrog 34 tisoč evrov, na trideset let pa okrog 45 tisoč evrov.

Kje je meja, pri kateri si kreditno sposoben, če si poročen in imaš dva otroka?
Imeti moraš 911,13 evra neto mesečnih prihodkov. Ali bo v ta znesek upoštevala tudi prevoz, malica in božičnica, preverite pri banki. Tisoč evrov regresa pomeni 83 evrov dodatnih mesečnih prihodkov, malica (če je nadomestilo pet evrov) pa približno 60 evrov dodatnih mesečnih prihodkov. Kdor nima otroka, lahko dobi 118 evrov višji kredit kot starš, ki otroka preživlja skupaj z drugim staršem).

Ali drži, da se bodo po novem letu pogoji za kreditiranje še zaostrili?
Da in ne. Pravila bodo ostala enaka, se bo pa zvišala minimalna plača, kar pomeni, da bo moralo po plačilu obroka na računu ostati 714,84 plus stroški za otroke, kar je 41 evrov več kot zdaj. Za 41 evrov na mesec se bo tako znižala vaša kreditna sposobnost.

Če ima nekdo pet otrok in je žena doma, kakšno plačo bi moral imeti, da bi dobil sto tisoč evrov posojila na dvajset let?
Mesečni prihodki bi morali znašati več kot 1822 evrov, če bi banka presodila, da otroke preživlja skupaj z ženo. Če bi banka presodila, da otroke preživlja sam, saj mati nima prihodkov, bi moral imeti 2415 evrov mesečnih prihodkov.

Kaj pri kreditu za dvajset let pomeni 50 evrov višji obrok?
Pri fiksni obrestni meri tri odstotke je to pomeni približno devet tisoč evrov višje posojilo.

Kakšen je mesečni obrok za 50 tisoč evrov posojila na dvajset let?
Pri triodstotni fiksni obrestni meri približno 277 evrov.

Na računu mi že deset let ostane vsaj 500 evrov na mesec in moja banka lahko to vidi, zdaj pa sem kreditno sposoben za 300 evrov. Ali lahko zaradi dokazane varčnosti dobim višje posojilo, nas je vprašal bralec?
"Vsekakor je pomembna tudi potrošnikova finančna zgodovina, vendar ni razlog za izjemo. Stranka mora primarno izpolnjevati pogoje glede kreditne sposobnost," pravijo v NLB.

Menda banka lahko kot prihodek upošteva tudi povračilo stroškov za prevoz? Kaj pa božičnica in regres?
"Našteti prihodki se lahko upoštevajo, so pa spremenljive narave. Banka Slovenije je definirala minimalne kriterije, ki jih moramo banke upoštevati pri odobritvi. Tako npr. za potne stroške ni bila praksa, da se upoštevajo pri kreditni sposobnosti, saj lahko zelo variirajo (v primeru bolezni, jih dejansko ni). S 1. 11. kar nekaj bank upošteva ta prihodek, vendar bo praksa pokazala ali ga bomo tudi v prihodnje, saj je z vidika rednosti in višine lahko ta prihodek zelo variira. Po drugi strani pa sedaj upoštevamo ’strošek’ vzdrževanega družinskega člana, ki v veliki meri preseže ostale prihodke," pravijo na NLB.

"Pri odobravanju kreditov banka v izračunu upošteva neto plačo, nadomestilo za malico in prevoz," pa pravijo v NKBM.

Se v letni dohodek potrošnika vštevajo tudi otroški dodatki in štipendije?
Ne.

Ali se otroci prej pri izračunu kreditne sposobnosti niso upoštevali kot strošek?
Praviloma so se, ampak banke so same presodile, v kakšni višini. Kot so poročale Finance, je Sparkasse za otroka upoštevala 150 evrov, Hranilnica Lon pa 100 evrov mesečnih stroškov.

Kako je Banka Slovenije določila, da je primeren strošek, ki se mora upoštevati za otroka, natančno 237,29 evra?
Določili so, da mora na računu ostati znesek, kot bi ga za otroka starš dobil, če bi bil upravičen do denarne socialne pomoči. Če je otroka dolžan preživljati en sam starš, je znesek 72,39 evra višji, torej mora na računu ostati 309,68 evra.

Ali se kaj spreminja za tiste, ki že imajo kredit?
Ne, pravila veljajo le za kredite, ki so na novo odobreni po 1. novembru letos.

Ali ni za tiste z višjimi plačami obravnava nekaj bolj ugodna?
Da, kdor ima mesečni prihodke višje od 1773,26 (dvakratnik bruto minimalne plače), lahko za kredit nameni do 67 odstotkov prihodkov, za druge velja, da največ polovico. Vse druge omejitve glede tega, koliko denarja mora ostati po plačilu kredita, so enake.

Ali so možne izjeme od teh pravil Banke Slovenije?
Predviden je delež posojil, ki lahko odstopajo od pravil, a banka v nobenem primeru ne sme odobriti posojila, pri katerem bi na računu ostalo manj kot 76 odstotkov minimalne plače. 15 odstotkom potrošniških kreditov v tromesečju bi lahko bilo daljših od sedem let a največ deset. Pri deset odstotkih osebnih kreditov bi lahko stroški posojila presegali pol prihodkov (a ne več kot 67 odstotkov) pri čemer mora ob upoštevanju morebitnih drugih obveznosti ostati 76 odstotkov minimalne bruto plače in znesek za vzdrževane člane.

"Kot skrbna banka, ki upošteva zakonodajo in vsa priporočila oziroma zahteve regulatorja, izjeme od pravil niso možne. Kvote je namreč na dnevni ravni in v perspektivi velikega števila poslovalnic težko upravljati na učinkovit način," so pojasnili v NLB, kjer opozarjajo, da se odstopanji medsebojno izključujeta in stranki ne morejo odobriti obeh odstopanj.

* Pri vseh izračunih smo upoštevali triodstotno obrestno mero za posojilo. 

Vir: Žurnal24.si, janez.zalaznik@zurnal24.si

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada uvodoma pojasnjuje, da je denarna socialna pomoč v skladu z veljavnim zakonom kot začasen ukrep namenjena preživetju in zagotavlja sredstva za premostitev, ko se posameznik oziroma družina znajde v stanju socialne ogroženosti in nanjo ne more vplivati. Temeljno načelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov ter da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Cilj denarne socialne pomoči je torej, da se oseba, ki je zmožna za delo, čimprej zaposli, da bo sama skrbela zase oziroma svoje družinske člane. Denarna socialna pomoč je namreč dajatev, ki nudi trenutno varstvo za preživetje, ne mogoča pa socialne varnosti za jutri in na starost, saj ni namenjena temu. Delo in plačilo za delo ter vključitev v obvezna socialna zavarovanja je prednostni cilj države pri oblikovanju ukrepov in vzpodbud za reševanje položaja delovno sposobnih brezposelnih oseb, ki so socialno ogrožene.

Vlada dodaja, da so višina denarne socialne pomoči ter vzpodbude, ki jo spremljajo, odvisne od gospodarskih razmer v državi in strukture brezposelnih oseb, zato se s spreminjanjem gospodarskih in družbenih razmer ustrezno spreminjajo tudi vzpodbude. Ključni cilj, za katerega si prizadeva država, je zagotovitev sredstev za preživetje in hkrati čimprejšnja aktivacija ter umestitev brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela.

Novembra 2018 je bila sprejeta novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero se je s 1. januarjem 2019 ohranil osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 392,75 evra, ki danes po valorizaciji znaša že 402,18 evra. S tem ukrepom je vlada zagotovila osnovno socialno varnost in preprečila, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračunava denarna socialna pomoč, padel na 331,26 evra, kar bi pomenilo, da bi 3.599 prejemnikov izgubilo denarno socialno pomoč, 52.486 prejemnikom pa bi se denarna socialna pomoč znižala. To pomeni, da je vlada vsem upravičencem od 1. januarja ohranila za 30 % višjo denarno socialno pomoč, kot je bila v maju 2018. Za izboljšanje položaja zaposlenih oseb je bil sprejet Zakon o minimalni plači, na podlagi katerega se bo postopoma zvišala minimalna plača.

V nadaljevanju vlada ugotavlja, da je bilo ob koncu avgusta 2019 na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje registriranih okoli 71.500 brezposelnih oseb, od tega je bilo 32.300 prejemnikov denarne socialne pomoči (45 %). Število dolgotrajno brezposelnih oseb je bilo 37.787 (to so osebe, ki so brezposelne več kot eno leto), med njimi je bilo kar 69 % takšnih, ki so prejemniki denarne socialne pomoči (torej okoli 22.500 oseb). Čeprav število brezposelnih oseb upada, so številke dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, visoke.

Če je bilo naraščanje števila dolgotrajnih brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči razumljivo v obdobju gospodarske krize, ko je bilo malo zaposlovanja, bi v obdobju gospodarske rasti pričakovali njegovo zmanjšanje, pa vendar ni tako. Zato se je vlada sistemsko lotila reševanja problematike upravičencev do denarne socialne pomoči, predvsem tistih, ki so brezposelni.

Vlada pojasnjuje, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti od oktobra 2018 vzpostavilo intenzivno sodelovanje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in centrov za socialno delo, kjer izvajajo projekt intenzivne obravnave brezposelnih oseb, prejemnikov denarne socialne pomoči. Dolgotrajnim prejemnikom denarne socialne pomoči, ki se spoprijemajo z zapletenimi težavami in za reševanje svojega položaja potrebujejo dodatne socialnovarstvene storitve in socialnovarstvene programe, je vlada s tem ukrepom omogočila, da poleg storitev, potrebnih za zaposlitev, prejmejo tudi socialnovarstvene storitve ali se vključijo v programe socialne aktivacije, da lažje premagajo ovire pri dostopu na trg dela, ali se najprej vključijo v socialnovarstvene programe in šele nato v aktivacijske programe, ki jim omogočijo vključitev na trg dela.

Dodatek za delovno aktivnost je bil uveden leta 2012, v času gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč nizka, in je na eni strani motiviral brezposelne osebe k zaposlovanju, na drugi strani pa zaposlene osebe, da ohranijo zaposlitev, pri čemer druge države te vzpodbude ne poznajo. Danes imamo gospodarsko rast, pomanjkanje delovne sile na trgu, osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči, pa znaša 402 evra. To pomeni, da je bila z dvigom osnovne denarne socialne pomoči zagotovljena ustrezna socialno varnost, s predlogom pa vlada obravnava brezposelne osebe, za katere uvaja nove vzpodbude za zaposlovanje na način, da prejemek iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja in iz naslova vključitve v zaposlitveno rehabilitacijo ne vpliva na denarno socialno pomoč do s predlogom določene višine (0,51 % osnovnega zneska minimalnega dohodka), kar danes znaša 205,11 evra.

Vlada poudarja, da bodo posamezniki oziroma družine kljub ukinitvi dodatka za delovno aktivnost ostali upravičeni do tistega dela denarne socialne pomoči, ki je namenjen osnovnemu preživetju. Ukinitev dodatka za delovno aktivnost pomeni zmanjšanje tistega dela cenzusa za denarno socialno pomoč (meje za upravičenost), ki je bil umetno dvignjen in je bil namenjen spodbujanju k zaposlitvi oziroma ohranjanju zaposlitve.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 11. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

S prenovo direktive o splošnem režimu za trošarino se širi uporaba elektronskega spremljanja gibanj trošarinskih izdelkov, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju administrativnih stroškov za države in podjetja ter k zmanjšanju goljufij. Zakonodajni paket s področja trošarin sicer vključuje tudi dopolnitve direktive o strukturi trošarine za alkohol in spremembo uredbe o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronske evidence, vendar o tem ministri danes še niso dosegli dogovora. K tej temi se bodo zato vrnili decembra.

Sveženj za izmenjavo informacij o plačilnih transakcijah, o katerem so ministri danes dosegli dogovor, sestavljajo spremembe direktive o skupnem sistemu DDV glede zahtev za ponudnike plačilnih storitev in dopolnitve uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV glede ukrepov za boj proti DDV goljufijam. Ukrepi sledijo nekaterim že potrjenim spremembam na področju e-trgovine, njihov namen pa je med drugim rešiti problem goljufij na področju DDV pri e-trgovanju z okrepitvijo sodelovanja med davčnimi organi in ponudniki plačilnih storitev.

Dogovora o spremembah direktive o skupnem sistemu DDV glede posebne ureditve za mala podjetja, katerih cilj je poenostaviti pravila za njihovo delovanje in izboljšati poslovno okolje, danes še ni bilo. Ker je bilo kompromisno besedilo predsedstva precej spremenjeno glede na predlog Evropske komisije, bodo ministri o njem znova odločali februarja po prejemu mnenja Evropskega parlamenta.

Ministri so se seznanili tudi s stanjem razprave o obdavčitvi digitalnega gospodarstva na ravni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ob tem so podprli predlog Evropske komisije, da se razprava o predlogih rešitev, ki jih pripravlja OECD, nadaljuje tudi na ravni EU. Podprli so tudi pripravo nadaljnjih ekonomskih analiz in preučitev kompatibilnosti rešitev OECD z zakonodajo Unije.

Evroskupina v razširjeni sestavi (EU27 brez Velike Britanije) pa se je včeraj med drugim seznanila s stanjem razprav o ukrepih za dokončanje bančne unije, z reformo Evropskega mehanizma za stabilnost ter z vzpostavitvijo proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Politične odločitve se pričakuje decembra, ko se bodo ministri poskušali dogovoriti o časovnici za politična pogajanja o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS) in o svežnju dokumentov za izvedbo reforme Evropskega mehanizma za stabilnost.

Pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov EU je potekalo tudi skupno srečanje z ministri za izobraževanje na temo vloge izobraževanja in usposabljanja pri krepitvi človeškega kapitala. Slednje je pomembno za socialno kohezijo in konkurenčnost EU, še posebej v luči digitalizacije, demografskih sprememb in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Ministri so se strinjali, da je naložba v izobraževanje ena od najboljših naložb, zato bodo z izmenjavo mnenj o najboljših praksah še nadaljevali. 

»Glavna vloga finančnih ministrov je zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za izobraževanje in znanost v okviru finančnih zmožnosti posamične države članice«, je povedal minister Bertoncelj. Izpostavil je, da je za odločevalce pomembno spremljati učinke vlaganj, zato je dogovor o metodah merjenja učinkovitosti izobraževanja in vlaganj v znanost ključno za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora. »Pri tem ne zadošča zgolj vidik ekonomskih učinkov, ampak je treba upoštevati širši socializacijski učinek in pomen funkcije izobraževanja,« je dejal minister Bertoncelj.

Dodal je, da je smiselno vlaganje v izobraževanje in znanost dopolniti tudi z evropskimi sredstvi in programi, ter v sklepu pritrdil besedam predsedujoče finske ministrice: »Bolje investirati v izobraževanje, kot živeti od posledic nevlaganja v izobraževanje.«

Vir:Ministrstvo za finance, 8. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V času trajanja stavke bo na vseh poštah nemoteno potekal prenos:

• naslovljenih pisemskih pošiljk,
• paketnih pošiljk brez storitve do 10 kg,
• vseh poštnih pošiljk v mednarodnem prometu,
• vseh t.i. nujnih storitev/pošiljk: telegrami, telegrafske nakaznice, Hitra pošta, EMS pošiljke, UPS pošiljke idr.,
• knjiženih poštnih pošiljk (priporočena pisma, vrednostna pisma, paketne pošiljke…), ki so bile sprejete pred začetkom stavke,
• izročanje vseh obveščenih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke ali med stavko ter je bilo uporabnikom puščeno obvestilo o prispeli pošiljki,
• vse poštne pošiljke, ki bodo imele na naslovni strani oznako/zapis/odtis »33. člen ZPSto-2«.

V času trajanja stavke lahko na določenih območjih prihaja do motenj pri prenosu:

• reklam (nenaslovljena direktna pošta),
• delno naslovljene direktne pošte,
• nenaslovljenih publikacij,
• jutranje dostave časopisov,
• paketnih pošiljk do 10 kg s storitvijo (odkupnina ipd.) in vseh paketnih pošiljk nad 10 kg,
• logističnih tovorkov,
• prevzemih poštnih pošiljk v prostorih strank.

V času trajanja stavke lahko na nekaterih poštah prihaja do motenj pri:

• opravljanju denarnih storitev (plačilne storitve, storitve za komitente Nove KBM, d.d., dvig gotovine prek POS terminalov, izplačila pokojninskih nakaznic),
• vplačilih in izplačilih poštnih nakaznic,
• prodaje blaga, razen poštnih znamk,
• prodaje ostalih storitev, virtualnih kartic, vozovnic za avtobusni promet, iger na srečo, vstopnic Eventim in drugih storitev.

Aktualne informacije o izvajanju poštnega prometa med stavko bomo objavljali tudi na naši spletni strani.

V primeru dodatnih vprašanj se lahko poslovne stranke obrnete na svoje skrbnike, vsi ostali uporabniki pa na klicni center 080 14 00.

Pošta Slovenije se strankam opravičuje in prosi za razumevanje.

Vir: Pošta Slovenije, 10. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Gospodarska rast v Sloveniji se je v prvi polovici leta upočasnila zaradi šibkejšega tujega povpraševanja. Po pričakovanjih bo ostala v prihodnjih dveh letih pretežno stabilna. Domače povpraševanje naj bi ostalo močno. Slovenija naj bi še naprej beležila javnofinančni presežek, strukturni položaj naj bi se letos poslabšal, nato pa v triletnem obdobju nekoliko izboljšal, še izpostavlja komisija.

Gonilo rasti v prihodnjih dveh letih bo še naprej domače povpraševanje, ki naj bi jo podpirala nadaljnja rast zaposlovanja in plač ter ugodni posojilni pogoji bank. Tveganja prihajajo pretežno od zunaj. Upočasnitev rasti izvoznega povpraševanja, ki je ostrejša, kot se je pričakovalo, ne vpliva le na izvoz, temveč tudi na poslovno okolje, navajajo v Bruslju.

Medtem ko prejšnja, julijska napoved ni vključevala podatkov o javnih financah, jesenska vključuje tudi te. Komisija Sloveniji za letos in prihodnje leto napoveduje 0,5-odstotni javnofinančni presežek, v letu 2021 pa 0,6-odstotnega, kar je nekoliko slabša napoved od majske, ko je komisija Sloveniji za letos napovedala presežek v višini 0,7 odstotka BDP, za prihodnje leto pa 0,9-odstotnega. Še vedno pa je to občutno bolje od povprečja v območju evra.

Strukturni položaj - torej položaj ob izločitvi učinka krepke gospodarske rasti - naj bi se letos poslabšal, nato pa postopno izboljšal. Strukturni primanjkljaj naj bi bil letos odstoten, prihodnje leto 0,9-odstoten, v letu 2021 pa 0,7-odstoten, piše komisija. V majski gospodarski napovedi je komisija ocenila, da naj bi strukturni primanjkljaj letos znašal 0,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zmanjšal na 0,3 odstotka.

To je sicer znatno odstopanje od evropskih priporočil, v skladu s katerimi bi morala Slovenija v prihodnjem letu doseči strukturni primanjkljaj v vrednosti 0,25 odstotka BDP, kar je njen srednjeročni proračunski cilj.

Bruselj Slovenijo že leta opozarja zaradi strukturnega primanjkljaja. Zaradi nezadostnega strukturnega napora, ki lahko povzroči znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države, je komisija februarja letos tudi ocenila, da osnutek proračunskega načrta Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.

Bruseljska ocena osnutkov proračunskih načrtov članic za prihodnje leto se pričakuje 20. novembra.

Slovenija, ki je bila dolgo v korektivnem postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, je od leta 2016 v preventivni fazi spremljanja javnih financ, saj od takrat izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, po katerem ta ne sme preseči treh odstotkov BDP.

V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je torej za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.

Tudi javni dolg sicer Slovenija zmanjšuje od leta 2015, ko je bil s skoraj 83 odstotki BDP največji. Prihodnje leto naj bi znašal 63,1 odstotka BDP, v letu 2021 pa naj bi padel pod 60 odstotkov, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila.

Komisija v povezavi z javnofinančnim stanjem Slovenije še navaja, da bodo izdatki rasli hitreje od prihodkov, zlasti zaradi bistvenega zvišanja plač v javnem sektorju, izpogajanega s sindikati konec lanskega leta, in socialnih transferjev. Povečale naj bi se tudi javne naložbe, a počasneje kot lani.

Odhodkovni pritiski, še zlasti v povezavi s plačami in socialnimi storitvami, pomenijo po navedbah komisije tveganje za javne finance. Tveganje vidijo v Bruslju tudi v možnosti nepričakovanih enkratnih izdatkov zaradi neugodnih odločitev sodišč.

Brezposelnost se še naprej znižuje. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 4,4-odstotno, v prihodnjih letih pa 4,2-odstotno, kar je znatno bolje od povprečja v območju evra.

Inflacija pa bo v Sloveniji višja kot povprečno v območju evra, in sicer naj bi bila letos 1,8-odstotna, prihodnje leto 1,9-odstotna, v letu 2021 pa dveodstotna.

Vir: STA, 7. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Več: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 10. izdaja, oktober 2019

Vir: FURS, 30. 10. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Sredi septembra 2019 je stopila v veljavo novost na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v okviru spletne trgovine. Ponudniki plačilnih storitev morajo po novem avtentičnost stranke preveriti z najmanj dvema ustreznima elementoma in na ta način potrošniku zagotoviti varno plačevanje v okviru spletne trgovine. Ker večina slovenskih ponudnikov plačilnih storitev avtentičnost trenutno preverja samo z enim takšnim elementom (enkratnim geslom, prejetim prek kratkega tekstovnega sporočila), je implementacija nove rešitve lahko kompleksna. Zato so se v Banki Slovenije, po zgledu pristojnih organov držav Evropske unije, odločili za prehodno obdobje. To bo trajalo do konca prihodnjega leta.

Kot so že poročali od februarja lani Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih uvaja nove zahteve na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v spletni trgovini. Podrobnejše zahteve podaja uredba Komisije (EU), ki se neposredno uporablja v vseh državah EU.

Navedena zakonodaja po novem določa avtentikacijo uporabnika z uporabo najmanj dveh elementov, pri čemer mora vsak od njiju zadostiti enemu izmed naslednjih kriterijev oziroma kategorij:

a) znanje uporabnika: nekaj, kar ve samo uporabnik;
b) lastništvo uporabnika: nekaj, kar je v izključni lasti uporabnika;
c) neločljiva povezanost z uporabnikom: nekaj, kar uporabnik je.

Kriteriji morajo biti med seboj neodvisni, kar pomeni, da se v primeru kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, varnostni elementi pa morajo zagotavljati tudi zaupnost podatkov, ki se preverjajo.

"V Banki Slovenije se zavedamo, da ponudniki plačilnih storitev za prilagoditev novim zahtevam potrebujejo dovolj časa. Prizadevamo si tudi za enake konkurenčne pogoje, kot jih imajo ostali ponudniki plačilnih storitev v EU. Zato smo se odločili, da ponudnikom plačilnih storitev s sedežem v Sloveniji omogočimo prehodno obdobje, v katerem morajo implementirati potrebne ukrepe za zagotovitev močne avtentikacije stranke. Prehodno obdobje bo trajalo do 31. decembra 2020," pojasnjujemo v Banki Slovenije.

Pri tem sledimo mnenju Evropskega bančnega organa, ki je sredi oktobra objavil mnenje, v katerem je omenjeni datum določil kot skrajni rok, do katerega morajo ponudniki plačilnih storitev pri izvrševanju kartičnih plačil v okviru spletne trgovine zagotoviti rešitve močne avtentikacije stranke, ki bodo skladne z zahtevami RTS.

Vir: Banka Slovenije, 5. 11. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V dopolnjenih predlogih proračunov za leti 2020 in 2021 so upoštevali opozorila, izražena na sejah delovnih teles Državnega zbora in Državnega sveta, in opozorila Fiskalnega sveta glede upoštevanja finančnih učinkov posameznih ukrepov, ki so bili sprejeti po posredovanju predlogov proračunov v Državni zbor.

Vlada je tako v dopolnjenem predlogu proračunov upoštevala paket davčnih sprememb, ki jih je Državni zbor sprejel 23. oktobra 2019. Te spremembe pomenijo znižanje davčnih prihodkov iz naslova dohodnine, ki se uravnotežijo s povečanjem obremenitve kapitala, delno pa z ukrepi za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

Prav tako je v dopolnjenem predlogu proračunov za leti 2020 in 2021 smiselno upoštevan sklep, ki sta ga parlamentarna odbora za infrastrukturo in okolje ter za gospodarstvo sprejela 18. oktobra 2019. Vladi sta predlagala, da zagotovi zadostna sredstva za gradnjo zahodne obvoznice Slovenska Bistrica. Dopolnjeni predlog upošteva tudi povečanje števila mest v programih javnih del. S tem upoštevamo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je Državni zbor sprejel 29. oktobra 2019.

Prihodki državnega proračuna so tako z dopolnjenim predlogom proračuna za leto 2020 načrtovani v višini 10,773 milijarde evrov, kar je 44,7 milijona evrov manj, kot so načrtovali v prvotnem predlogu proračuna. Za leto 2021 se prihodki glede na prvotni predlog ne spreminjajo in so predvideni v višini 11,111 milijarde evrov. Je pa zaradi sprememb zakonodaje, ki stopijo v veljavo leta 2020, prišlo do sprememb znotraj kategorij prihodkov v letu 2021.

Odhodki se v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2020 zvišujejo za osem milijonov evrov na 10,358 milijonov evrov, v letu 2021 pa se ne spreminjajo.

Proračunski presežek bo leta 2020 po načrtih tako dosegel 415 milijonov evrov oziroma 0,8 % BDP, leta 2021 pa je še naprej načrtovan v višini 656,6 milijona evrov oziroma 1,2 % BDP.

Vlada je na seji sprejela tudi stališče do mnenja Državnega sveta k predlogu državnih proračunov za leti 2020 in 2021, v katerem pojasnjuje, da so v povezavi s proračuni države še vedno možne izboljšave, kljub temu pa meni, da so sredstva v predlogu proračunov načrtovana ustrezno in da so v okviru možnosti ustrezno porazdeljena po vseh področjih javne porabe.

Vir: Ministrstvo za finance

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Plačam z e-računom

Prijavo na prejem e-računa lahko oddate kadarkoli, na finančni upravi pa priporočajo, da prijavo oddate do konca meseca in prvi e-račun vam bo izdan že za plačilo obveznosti, ki zapadejo v naslednjem mesecu.

Kakšne so prednosti plačevanja z e-računom?

S plačilom na podlagi e-računa lahko z enim plačilnim nalogom plačate različne obvezne dajatve, ki zapadejo v plačilo istočasno in so prihodek različnih blagajn javnega financiranja (npr. prispevki za socialno varnost). E-račun, ki ga boste prejeli v spletno banko bo vseboval vse podatke potrebne za izvršitev plačila, zato vam podatkov ne bo več potrebno vnašati v plačilni nalog. Prav tako se zmanjša tveganje, da bi pozabili plačati davčne obveznosti.

Kdo lahko plačuje z e-računom?

Z e-računom lahko svoje obveznosti plačajo samozaposleni, prostovoljno vključeni v socialno zavarovanje, popoldanci in kmeti, ki so uporabniki spletne banke.

Kaj se lahko plača z e-računom?

Z e-računom se lahko plačajo prispevki za socialno varnost, ki so obračunani v obračunu prispevkov za socialno varnost. Vrste obračunov davka na podlagi katerih se izda e-račun so objavljeni v Seznamu obračunov davka na podlagi katerih se izda e-račun.

Kako se prijaviti na prejem e-računa?

Prijavo na prejem e-računa se odda v spletni banki. FURS je v registru izdajateljev e-računov vpisan z naslednjimi podatki:

Naziv izdajatelja: Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije
Naslov: Šmartinska cesta 055, 1000 Ljubljana
Davčna številka: 77695771
V prijavi se kot »Referenčno oznako izdajatelja e-računa« vpiše davčna številka zavezanca, ki oddaja prijavo.

Kdaj je priporočljivo oddati prijavo na prejem e-računa?

Prijavo na prejem e-računa se lahko odda kadarkoli. Priporočamo pa, da jo oddate do konca meseca in prvi e-račun vam bo izdan že za plačilo obveznosti, ki zapadejo v naslednjem mesecu.

Kdaj je e-račun za plačilo obveznih dajatev poslan vspletno banko?

E-račun je v spletno banko zavezanca poslan praviloma v dveh dneh po oddaji obračuna v eDavke. Kadar obračun za zavezanca v eDavke odda FURS, je e-račun poslan po 15. v mesecu. Za izvršitev plačila je v spletni banki potrebno še potrditi plačilni nalog. Če so obveznosti navedene na e-računu pred prejemom e-računa že poravnane, se e-račun zavrne v spletni banki.


Ali ste vedeli?

E-račun je pripravljen na podlagi mesečnega obračuna prispevkov in vključuje informacijo, koliko prispevkov pripada posamezni blagajni. S prejetim plačilom na podlagi e-računa se rednim plačnikom tako poravnajo prispevki, ki so navedeni na e-računu. Če ima zavezanec v času plačila e-računa odprte še stare obveznosti iz navedenih prispevkov, se s plačilom e-računa, najprej poravnajo starejše obveznosti.

Če plačilo ne zadostuje za plačilo vseh obveznosti, se posamezna vrsta prispevka poravna v sorazmernem deležu glede na zneske, ki so določeni na e-računu.


Pomni

Medsebojne pravice in obveznosti izdajatelja e-računa in prejemnika e-računa so urejene v Splošnih pogojih plačevanja dajatev z e-računom.


Vir: FURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.