Prekršek se največkrat enači s kršitvami cestno prometnih predpisov, kar niti ni tako nenavadno. Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) namreč določa največ prekrškov od vseh predpisov (preko 500) in ker moramo določbe zakona poznati vsi, ki se kadarkoli odločimo za opravljanje vozniškega izpita, je verjetno tudi eden izmed bolj poznanih zakonov.
Od leta 2003 veljaven Zakon o prekrških (ZP-1), katerega sprejem je bil nujen tako zaradi povečanja učinkovitosti, razjasnitve položaja "sodnikov za prekrške" ter njihove razbremenitve, jasnejše razmejitve med "kazenskim" in "prekrškovnim" pravom ter zagotovitev poštenega sojenja, je bil že nekajkrat spremenjen. Zakon ter njegove kasnejše novele so poleg navedenega uvedle globo kot glavno sankcijo za prekršek, prekrškovne organe, ukinjena je bila kazen zapora in namesto nje uvedena sankcija uklonilnega zapora itn.. Zadnja sprememba zakona (ZP-1C) prične veljati konec meseca in ob prebiranju razlogov za spremembo pa se poraja vprašanje: Kako dobro prekrške sploh poznamo?
Po nedavni analizi prekrškov, ki smo jo zaradi priprave nove storitve za naše uporabnike izvedli v podjetju IUS SOFTWARE, je zanimivo vedeti, da omenjenim kršitvam cestno prometnih predpisov tesno sledi Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1), ki določa skoraj 170 prekrškov, in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) z več kot 150 prekrški. Vseh prekrškov, ki jih urejajo zakoni in uredbe (predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, s katerimi občine same urejajo določene prekrške na njihovem področju, nismo upoštevali) je približno 6000 - številka, ki nakazuje na pretirano normiranost dejanj, ali morda realno sliko "kulture" slovenskega naroda, kjer mora biti vsako "ravnanje ali opustitev" pravno opredeljeno in sankcionirano.
Vsi poznamo cestno-prometne predpise, predpise o javnem redu in miru, medtem ko so z bolj specifičnimi, kot so prekrški s področja varstva rastlin, gozdov, ali s prekrški s področij, ki so bolj nadzorovana s strani države, kot npr. carine ali davki, seznanjeni le tisti, ki se z njimi poklicno ali znanstveno-raziskovalno ukvarjajo. Ali ne bi bilo dobrodošlo, da bi se izobrazili tudi o drugih prekrških, o sankcijah, določenih zanje, o njihovih spremembah in vplivih na človeka in njegovo okolje? Pri tem nimam v mislih le izobraževanja študentov, dijakov ali celo osnovnošolcev, o čemer je nedavno v kolumni pisal prof. dr. Cerar, temveč o nadgradnji znanja pravnikov in ostalih, ki se s področjem prekrškovnega prava pogosto srečujemo.
Ob upoštevanju dejstva, da na slovenskih pravnih fakultetah ni predmeta (možnost le izbirnega predmeta) , namenjenega izključno prekrškovnemu pravu, ampak so prekrški še vedno umeščeni med upravno in kazensko pravo, nikjer pa posebej izpostavljeni, so študenti, kot tudi sodniki in ostali, ki se ukvarjajo s prekrški, glede nadgrajevanja znanja o prekrških prepuščeni sami sebi.
Z boljšim poznavanjem predpisov s področja prekrškov bi lahko bilo marsikatero družbeno razmerje bolje urejeno, nam pa prihranjene zadrege, neprijetne izkušnje in tudi sankcije, ki sledijo kršitvi ali opustitvi. Upam, da bodo IUS-INFO PREKRŠKI pripomogli k boljšemu poznavanju prekrškovnega prava...
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
