Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V letu 2023 je podsektor centralna država ustvaril primanjkljaj (1.676 milijonov EUR), lokalna država in skladi socialne varnosti pa presežek (68 oziroma 21 milijonov EUR). Skupni primanjkljaj sektorja je bil nominalno za 114 milijonov evrov manjši kot v letu 2022.
Prihodki celotnega sektorja so bili za 2.668 milijonov evrov ali za 10,6 % višji kot v letu 2022. Davčni prihodki so se zvišali za 8,8 %, prihodki od socialnih prispevkov za 9,3 %. Izdatki sektorja so bili za 9,5 % višji kot v 2022. Med večjimi skupinami izdatkov je bila vrednost vmesne potrošnje višja za 10,2 %, sredstev za zaposlene 10,9 %, socialnih nadomestil in podpor pa 4,6 %.
Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 43.670 milijonov EUR ali 69,2 % BDP. V primerjavi s koncem leta 2022 se je nominalno zvišal za 2.332 milijonov EUR; relativno glede na BDP pa se je znižal za 3,3 odstotne točke.
Tabele z najnovejšimi statistikami so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Temeljni agregati sektorja država bodo – skladno z revizijsko politiko – pri objavi v septembru 2024 revidirani v celotni časovni vrsti, tj. od leta 1995 naprej. Spremembe nekaterih agregatov bodo večje, vpliv na neto posojanje/neto izposojanje pa bo predvidoma majhen.
Temeljni agregati sektorja država, Slovenija
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), april 2024
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,3 %
- Letna temeljna obrestna mera > 3,72 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 3. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
jan 2024 |
Ø nov 2023–jan 2024 |
jan 2024 |
jan 2024 |
|
EUR |
nominalna stopnja rasti (%) |
|||
Bruto |
2.317,82 |
2.364,46 |
-1,3 |
8,1 |
Javni sektor |
2.588,95 |
2.625,67 |
-3,7 |
6,4 |
od tega sektor država |
2.592,16 |
2.586,92 |
-2,6 |
5,7 |
Zasebni sektor |
2.195,76 |
2.247,22 |
0,0 |
8,9 |
Neto |
1.477,34 |
1.533,82 |
-3,4 |
5,6 |
Javni sektor |
1.639,97 |
1.683,12 |
-5,0 |
4,0 |
od tega sektor država |
1.642,74 |
1.654,70 |
-3,6 |
3,3 |
Zasebni sektor |
1.404,12 |
1.466,81 |
-2,6 |
6,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), marec 2024
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,3 %
- Letna temeljna obrestna mera > 3,60 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 2. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na voljo končni, podrobnejši podatki o povprečni mesečni plači za december 2023 in za leto 2023
Podatki o povprečni plači za december 2023 in za leto 2023, ki so bili kot začasni predstavljeni v objavi Plače zaposlenih pri pravnih osebah, december 2023 dne 15. 2. 2024, so kot končni podatki in na podrobnejši ravni zdaj na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2023 najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro
Povprečna mesečna bruto plača za 2023 je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.314,64 EUR), sledila je plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.221,91 EUR). Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.598,42 EUR).
Nad državnim povprečjem le v dveh statističnih regijah
Povprečna mesečna bruto plača za 2023 je bila višja od slovenskega povprečja le v dveh statističnih regijah: v osrednjeslovenski (za 10,0 %) in jugovzhodni Sloveniji (za 1,9 %).
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v invalidskih podjetjih višja kot leto prej
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v invalidskih podjetjih za 2023 je znašala 1.745,60 EUR. Od plače za 2022 je bila nominalno višja za 10,8 %, realno pa za 3,2 %. Za prav toliko je bila višja tudi neto plača, znašala je 1.173,61 EUR. Primerjava s povprečno mesečno plačo zaposlenih pri vseh pravnih osebah v Sloveniji za 2023 (ki je znašala 2.220,95 EUR bruto) je pokazala, da je bila od te precej nižja – v bruto znesku za 21,4 %, v neto znesku za 18,8 %.
Podatki o povprečnih mesečnih plačah zaposlenih v invalidskih podjetjih so prav tako na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Vir: SURS, 22.2.2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
|
dec 2023 | Ø jan–dec 2023 | Ø okt–dec 2023 | dec 2023 nov 2023 |
dec 2023 dec 2022 |
Ø jan–dec 2023 Ø jan–dec 2022 |
|
EUR | nominalna stopnja rasti (%) | |||||
Bruto | 2.348,32 | 2.220,95 | 2.328,74 | -3,2 | 8,7 | 9,7 |
Javni sektor | 2.689,71 | 2.529,42 | 2.607,89 | 3,5 | 10,0 | 10,3 |
od tega sektor država | 2.662,52 | 2.525,52 | 2.569,53 | 6,2 | 9,1 | 10,1 |
Zasebni sektor | 2.195,07 | 2.083,58 | 2.203,85 | -6,6 | 8,0 | 9,4 |
Neto | 1.529,86 | 1.445,12 | 1.519,48 | -4,0 | 7,8 | 9,6 |
Javni sektor | 1.727,17 | 1.632,24 | 1.680,63 | 2,7 | 8,8 | 10,0 |
od tega sektor država | 1.703,40 | 1.629,33 | 1.653,01 | 5,3 | 8,0 | 9,9 |
Zasebni sektor | 1.441,28 | 1.361,78 | 1.447,38 | -7,3 | 7,2 | 9,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
|
dec 2023 |
Ø jan–dec 2023 |
Ø okt–dec 2023 |
dec 2023 |
dec 2023 |
Ø jan–dec 2023 |
|
EUR |
nominalna stopnja rasti (%) |
|||||
Bruto |
2.348,32 |
2.220,95 |
2.328,74 |
-3,2 |
8,7 |
9,7 |
Javni sektor |
2.689,71 |
2.529,42 |
2.607,89 |
3,5 |
10,0 |
10,3 |
od tega sektor država |
2.662,52 |
2.525,52 |
2.569,53 |
6,2 |
9,1 |
10,1 |
Zasebni sektor |
2.195,07 |
2.083,58 |
2.203,85 |
-6,6 |
8,0 |
9,4 |
Neto |
1.529,86 |
1.445,12 |
1.519,48 |
-4,0 |
7,8 |
9,6 |
Javni sektor |
1.727,17 |
1.632,24 |
1.680,63 |
2,7 |
8,8 |
10,0 |
od tega sektor država |
1.703,40 |
1.629,33 |
1.653,01 |
5,3 |
8,0 |
9,9 |
Zasebni sektor |
1.441,28 |
1.361,78 |
1.447,38 |
-7,3 |
7,2 |
9,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rast domačega povpraševanja
Domača potrošnja se je zvišala za 0,7 %. Končna potrošnja je zrasla za 2,2 %, bruto investicije pa so se zmanjšale za 4,2 %. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,1 %; največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala, in sicer za 1,2 %.
Zmanjšanje uvoza, upadel tudi izvoz
Podobno kot v prejšnjih četrtletjih smo zaznali upad pri menjavi blaga in storitev s tujino. Obseg uvoza se je v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leto prej zmanjšal za 4,0 %. Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 2,3 %. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 1,5 odstotne točke.
BDP lani zrasel za 1,6 %
Po prvi oceni, izračunani iz četrtletnih podatkov, se je BDP v letu 2023 povečal za 1,6 %. K rasti BDP so pozitivno prispevale bruto investicije v osnovna sredstva (povečale so se za 9,5 %) in končna potrošnja gospodinjstev, ki se je dvignila za 1,3 %. Negativno je na rast BDP vplivalo zmanjšanje zalog, in sicer za 4,4 odstotne točke. Zunanje povpraševanje (izvoz) se je zmanjšalo za 2,0 %, uvoz pa za 5,1 %. Zaradi izrazitejšega upada uvoza v primerjavi z izvozom se je zunanjetrgovinski presežek povečal in k rasti BDP prispeval 2,8 odstotne točke.
Tabele s podrobnejšimi podatki so na voljo na povezavi >> BDP se je v 4. četrtletju 2023 povečal za 2,2 %
Vir: SURS, 14. 2. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), februar 2024
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 5,17 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 1. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Poslovni subjekti poročajo podatke o zalogah, podatke iz poslovnega dela izkaza poslovnega izida, podatke o investicijah v osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, druge podatke o poslovanju ter pri poročanju za zadnje četrtletje tudi letni dodatek.
Pri poročanju podatkov statističnega raziskovanja Četrtletno poslovanje poslovnih subjektov (POSL-P/ČL) za leto 2024 so uvedene vsebinske spremembe, in sicer:
Vsebinske spremembe so razvidne iz vprašalnika POSL-P/ČL za leto 2024 in navodil za izpolnjevanje v slovenskem in angleškem jeziku.
Prosijo, da navedene spremembe upoštevate pri poročanju podatkov POSL-P/ČL prek spletne aplikacije ČPPS, in sicer prvič pri poročanju za prvo četrtletje 2024. Naknadno bo na spletni strani za razvijalce programske opreme objavljena tudi spremenjena vzorčna XML shema.
Vir: AJPES, 10. 1. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v januarju ostaja pri 0,4 %, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 4,83 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), januar 2024
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,83 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 12. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
okt 2023 |
Ø jan–okt 2023 |
Ø avg–okt 2023 |
okt 2023 |
okt 2023 |
Ø jan–okt 2023 |
|
EUR |
nominalna stopnja rasti (%) |
|||||
Bruto |
2.210,78 |
2.187,46 |
2.202,43 |
1,7 |
9,2 |
10,0 |
Javni sektor |
2.535,32 |
2.506,27 |
2.526,01 |
1,4 |
8,9 |
10,8 |
od tega sektor država |
2.539,92 |
2.513,62 |
2.531,08 |
1,0 |
8,1 |
10,5 |
Zasebni sektor |
2.066,05 |
2.045,66 |
2.058,30 |
1,8 |
9,4 |
9,6 |
Neto |
1.434,45 |
1.421,64 |
1.429,85 |
1,5 |
8,9 |
10,0 |
Javni sektor |
1.632,30 |
1.617,61 |
1.627,56 |
1,2 |
8,7 |
10,7 |
od tega sektor država |
1.637,58 |
1.622,98 |
1.632,68 |
0,9 |
8,1 |
10,4 |
Zasebni sektor |
1.346,22 |
1.334,48 |
1.341,78 |
1,6 |
8,9 |
9,7 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), december 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,81 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
sep 2023 | Ø jan–sep 2023 | Ø jul–sep 2023 | sep 2023 avg 2023 |
sep 2023 sep 2022 |
Ø jan–sep 2023 Ø jan–sep 2022 |
|
EUR | nominalna stopnja rasti (%) | |||||
Bruto | 2.174,70 | 2.184,85 | 2.199,51 | -2,1 | 9,5 | 10,1 |
Javni sektor | 2.499,53 | 2.503,02 | 2.541,23 | -1,7 | 11,5 | 11,0 |
od tega sektor država | 2.514,33 | 2.510,67 | 2.556,99 | -1,0 | 13,2 | 10,8 |
Zasebni sektor | 2.029,88 | 2.043,38 | 2.047,54 | -2,4 | 8,4 | 9,7 |
Neto | 1.413,16 | 1.420,21 | 1.427,84 | -2,0 | 9,1 | 10,1 |
Javni sektor | 1.612,25 | 1.615,97 | 1.636,28 | -1,6 | 11,1 | 10,9 |
od tega sektor država | 1.623,26 | 1.621,35 | 1.647,51 | -0,9 | 12,4 | 10,7 |
Zasebni sektor | 1.324,40 | 1.333,17 | 1.335,14 | -2,2 | 8,1 | 9,8 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
2022 | 2023 | ||||
Č3 | Č4 | Č1 | Č2 | Č3 | |
Originalni podatki | |||||
Letna rast | 0,9 | -0,2 | 1,0 | 1,6 | 1,1 |
Desezonirani podatki | |||||
Četrtletna rast | -0,1 | 0,6 | 0,2 | 1,0 | -0,2 |
Letna rast | 1,6 | 1,0 | 1,1 | 1,7 | 1,6 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), november 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,55 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 10. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
avg 2023 | Ø jan–avg 2023 | Ø jun–avg 2023 | avg 2023 jul 2023 |
avg 2023 avg 2022 |
Ø jan–avg 2023 Ø jan–avg 2022 |
|
EUR | nominalna stopnja rasti (%) | |||||
Bruto | 2.221,85 | 2.186,13 | 2.209,90 | 0,9 | 10,7 | 10,2 |
Javni sektor | 2.543,25 | 2.503,46 | 2.564,42 | -1,5 | 13,3 | 11,0 |
od tega sektor država | 2.539,00 | 2.510,21 | 2.582,35 | -3,0 | 13,6 | 10,5 |
Zasebni sektor | 2.079,00 | 2.045,07 | 2.052,51 | 2,2 | 9,3 | 9,8 |
Neto | 1.441,96 | 1.421,09 | 1.434,00 | 0,9 | 9,9 | 10,3 |
Javni sektor | 1.638,18 | 1.616,43 | 1.649,85 | -1,2 | 12,4 | 10,9 |
od tega sektor država | 1.637,23 | 1.621,11 | 1.661,34 | -2,7 | 12,6 | 10,5 |
Zasebni sektor | 1.354,75 | 1.334,27 | 1.338,17 | 2,1 | 8,6 | 10,0 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
EUR | |
Stroški dela – skupaj | 2.748,06 |
Prejemki zaposlenih oseb | 2.378,10 |
Delodajalčevi socialni prispevki | 402,65 |
Stroški izobraževanja | 3,32 |
Drugi stroški dela | 8,68 |
Davki | 3,05 |
Subvencije1) | 47,74 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), oktober 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
|
mio. EUR |
||||
Prihodki |
21.420 |
20.564 |
23.448 |
25.182 |
Minus: izdatki |
21.073 |
24.161 |
25.861 |
26.899 |
Presežek (+)/primanjkljaj (-) |
348 |
-3.597 |
-2.414 |
-1.717 |
Centralna država |
363 |
-3.686 |
-2.628 |
-1.507 |
Lokalna država |
-30 |
78 |
44 |
-101 |
Skladi socialne varnosti |
14 |
11 |
170 |
-109 |
Izdatki za obresti |
825 |
749 |
650 |
638 |
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-) |
1.173 |
-2.848 |
-1.763 |
-1.079 |
Dolg po stanju konec leta |
31.752 |
37.424 |
38.879 |
41.242 |
Centralna država |
31.125 |
36.758 |
38.129 |
40.427 |
Lokalna država |
863 |
893 |
950 |
1.019 |
Skladi socialne varnosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
Konsolidacija med podsektorji (-) |
-236 |
-227 |
-201 |
-205 |
Temeljni agregati sektorja država, Slovenija
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
|
% BDP |
||||
Prihodki |
44,1 |
43,7 |
44,9 |
44,1 |
Minus: izdatki |
43,4 |
51,4 |
49,5 |
47,2 |
Presežek (+)/primanjkljaj (-) |
0,7 |
-7,6 |
-4,6 |
-3,0 |
Centralna država |
0,7 |
-7,8 |
-5,0 |
-2,6 |
Lokalna država |
-0,1 |
0,2 |
0,1 |
-0,2 |
Skladi socialne varnosti |
0,0 |
0,0 |
0,3 |
-0,2 |
Izdatki za obresti |
1,7 |
1,6 |
1,2 |
1,1 |
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-) |
2,4 |
-6,1 |
-3,4 |
-1,9 |
Dolg po stanju konec leta |
65,4 |
79,6 |
74,4 |
72,3 |
Centralna država |
64,1 |
78,1 |
72,9 |
70,9 |
Lokalna država |
1,8 |
1,9 |
1,8 |
1,8 |
Skladi socialne varnosti |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
Konsolidacija med podsektorji (-) |
-0,5 |
-0,5 |
-0,4 |
-0,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Več v dokumentu: Letna stopnja inflacije v EU - avgust 2023
Vir: Eurostat, 25. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
jul 2023 | Ø jan–jul 2023 | Ø maj–jul 2023 | jul 2023 jun 2023 |
jul 2023 jul 2022 |
Ø jan–jul 2023 Ø jan–jul 2022 |
|
EUR | nominalna stopnja rasti (%) | |||||
Bruto | 2.202,08 | 2.181,03 | 2.205,35 | -0,2 | 10,0 | 10,1 |
Javni sektor | 2.581,12 | 2.497,79 | 2.564,69 | 0,5 | 11,6 | 10,6 |
od tega sektor država | 2.617,96 | 2.506,10 | 2.578,65 | 1,1 | 11,5 | 10,1 |
Zasebni sektor | 2.033,81 | 2.040,23 | 2.045,74 | -0,5 | 9,0 | 9,9 |
Neto | 1.428,46 | 1.418,11 | 1.431,51 | -0,2 | 9,5 | 10,3 |
Javni sektor | 1.658,54 | 1.613,33 | 1.650,76 | 0,3 | 10,8 | 10,6 |
od tega sektor država | 1.682,23 | 1.618,80 | 1.659,23 | 1,1 | 10,8 | 10,2 |
Zasebni sektor | 1.326,31 | 1.331,34 | 1.334,12 | -0,5 | 8,8 | 10 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
jun 2023 | Ø jan–jun 2023 | Ø apr–jun 2023 | jun 2023 maj 2023 |
jun 2023 jun 2022 |
Ø jan–jun 2023 Ø jan–jun 2022 |
|
EUR | nominalna stopnja rasti (%) | |||||
Bruto | 2.205,81 | 2.177,52 | 2.198,56 | -0,1 | 9,9 | 10,2 |
Javni sektor | 2.568,87 | 2.483,91 | 2.549,71 | 1,0 | 11,6 | 10,4 |
od tega sektor država | 2.590,09 | 2.487,47 | 2.558,76 | 2,5 | 11,3 | 9,8 |
Zasebni sektor | 2.044,80 | 2.041,31 | 2.042,59 | -0,7 | 8,9 | 10,0 |
Neto | 1.431,61 | 1.416,39 | 1.427,92 | -0,2 | 9,5 | 10,5 |
Javni sektor | 1.652,81 | 1.605,80 | 1.643,44 | 0,7 | 11,0 | 10,6 |
od tega sektor država | 1.664,56 | 1.608,24 | 1.647,93 | 2,1 | 10,5 | 10,1 |
Zasebni sektor | 1.333,50 | 1.332,18 | 1.332,19 | -0,7 | 8,7 | 10,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Več na povezavi: Letna stopnja inflacije v EU
Vir: Eurostat, 18. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Izrazito zmanjšanje uvoza, upadel tudi izvoz
V 2. četrtletju se je uvoz v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 8,3 %. Upad je bil izrazitejši pri blagu (za 9,3 %) kot pri storitvah (za 2,3 %). Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 0,7 %, od tega izvoz blaga za 0,3 %, izvoz storitev pa za 2,6 %. Različna dinamika uvoza in izvoza se je odrazila v zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku. V tekočih cenah je znašal 1.699 milijonov evrov in je k rasti obsega BDP prispeval 6,7 odstotne točke.
Upad domačega povpraševanja
Domača potrošnja se je znižala za 5,4 %. Končna potrošnja je ostala na enaki ravni, bruto investicije pa so bile manjše za 20,1 %. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,3 %; največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je prvič po dveh letih zmanjšala, in sicer za 1,1 %.
Zaposlenost še naraščala
Skupna zaposlenost je znašala 1.093.200 oseb; na letni ravni se je povečala za 1,2 % ali za 12.800 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu.
Več >> Bruto domači proizvod
Vir: SURS, 16. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), avgust 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,5 %
- Letna temeljna obrestna mera > 6,05 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V 2023 V 2022 |
V 2023 IV 2023 |
V 2023 XII 2022 |
I–V 2023 I–V 2022 |
V 2023 Ø 2015 |
|
stopnja rasti (%) | indeks | ||||
Skupaj | 8,4 | 1,1 | 3,5 | 9,5 | 124,74 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače | 14,9 | 1,0 | 5,4 | 17,4 | 141,69 |
02 Alkoholne pijače in tobak | 10,3 | 3,2 | 7,8 | 9,1 | 127,58 |
03 Oblačila in obutev | 5,3 | 1,6 | 4,5 | 5,0 | 112,04 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo | 10,6 | 1,5 | 1,5 | 12,5 | 137,91 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj | 8,9 | 0,1 | 2,3 | 10,9 | 124,47 |
06 Zdravstvo | 10,6 | 0,9 | 4,6 | 8,2 | 121,88 |
07 Prevoz | 0,5 | 0,1 | 0,2 | 3,6 | 113,73 |
08 Komunikacije | 4,2 | 0,4 | 0,4 | 3,1 | 103,62 |
09 Rekreacija in kultura | 7,7 | 1,7 | 6,4 | 8,2 | 114,34 |
10 Izobraževanje | 4,5 | 0,5 | 3,1 | 2,9 | 118,22 |
11 Restavracije in hoteli | 8,8 | 1,6 | 4,0 | 10,4 | 134,22 |
12 Raznovrstno blago in storitve | 7,8 | 0,5 | 3,1 | 7,3 | 121,29 |
Blago | 8,4 | 0,9 | 2,9 | 10,4 | 124,68 |
Storitve | 8,3 | 1,3 | 4,8 | 7,8 | 124,96 |
V 2023 V 2022 |
V 2023 IV 2023 |
V 2023 XII 2022 |
I–V 2023 I–V 2022 |
V 2023 Ø 2015 |
|
stopnja rasti (%) | indeks | ||||
Skupaj | 8,1 | 0,9 | 3,0 | 9,4 | 125,25 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače | 15,4 | 0,8 | 5,6 | 17,9 | 141,41 |
02 Alkoholne pijače in tobak | 10,2 | 3,1 | 7,6 | 8,9 | 127,42 |
03 Oblačila in obutev | 5,1 | 1,4 | 3,4 | 5,0 | 109,70 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo | 12,1 | 1,5 | 0,9 | 14,6 | 140,65 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj | 7,5 | 0,1 | 2,0 | 9,0 | 119,83 |
06 Zdravstvo | 11,6 | 0,6 | 3,8 | 8,7 | 125,44 |
07 Prevoz | -1,8 | 0,0 | -0,7 | 2,2 | 114,52 |
08 Komunikacije | 1,8 | 0,3 | 0,8 | 1,0 | 102,16 |
09 Rekreacija in kultura | 7,1 | 1,0 | 4,0 | 7,0 | 114,70 |
10 Izobraževanje | 4,0 | 0,4 | 2,4 | 2,7 | 116,30 |
11 Restavracije in hoteli | 9,1 | 1,7 | 3,5 | 10,8 | 136,62 |
12 Raznovrstno blago in storitve | 8,3 | 0,5 | 3,5 | 8,0 | 121,85 |
Blago | 7,9 | 0,8 | 2,5 | 10,1 | 123,79 |
Storitve | 8,2 | 1,0 | 3,9 | 7,8 | 126,63 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,7 %
- Letna temeljna obrestna mera > 8,86 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
mar 2023 | Ø jan–mar 2023 | mar 2023 feb 2023 |
mar 2023 mar 2022 |
Ø jan–mar 2023 Ø jan–mar 2022 |
|
EUR | nominalna stopnja rasti (%) | ||||
Bruto | 2.191,85 | 2.156,40 | 2,8 | 9,2 | 10,4 |
Javni sektor | 2.453,00 | 2.417,95 | 3,6 | 8,8 | 9,4 |
od tega sektor država | 2.402,88 | 2.416,02 | 0,5 | 7,8 | 8,4 |
Zasebni sektor | 2.075,82 | 2.040,01 | 2,3 | 9,4 | 11,0 |
Neto | 1.423,75 | 1.404,82 | 2,3 | 9,0 | 11,4 |
Javni sektor | 1.589,91 | 1.568,07 | 3,4 | 8,6 | 10,4 |
od tega sektor država | 1.560,74 | 1.568,46 | 0,4 | 7,8 | 9,6 |
Zasebni sektor | 1.349,93 | 1.332,18 | 1,8 | 9,2 | 12,0 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 28. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
mar 2023 |
mar 2023 |
mar 2023 |
jan–mar 2023 |
mar 2023 |
|
stopnja rasti (%) |
indeks |
||||
Skupaj |
10,5 |
0,0 |
0,9 |
9,9 |
121,61 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače |
19,0 |
1,1 |
4,4 |
18,9 |
140,43 |
02 Alkoholne pijače in tobak |
9,4 |
0,4 |
4,8 |
9,2 |
124,09 |
03 Oblačila in obutev |
5,6 |
7,2 |
-3,4 |
3,8 |
103,52 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo |
19,9 |
0,1 |
-0,6 |
12,8 |
135,15 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj |
10,8 |
-0,6 |
1,8 |
11,7 |
123,85 |
06 Zdravstvo |
9,8 |
4,6 |
3,4 |
6,7 |
120,41 |
07 Prevoz |
3,1 |
0,0 |
-0,8 |
5,0 |
112,57 |
08 Komunikacije |
3,3 |
-0,7 |
-0,1 |
2,6 |
103,09 |
09 Rekreacija in kultura |
6,1 |
-7,8 |
-2,7 |
8,6 |
104,61 |
10 Izobraževanje |
2,9 |
0,8 |
1,5 |
2,1 |
116,41 |
11 Restavracije in hoteli |
10,2 |
-0,5 |
1,5 |
11,2 |
130,91 |
12 Raznovrstno blago in storitve |
7,5 |
0,5 |
1,9 |
7,1 |
119,87 |
Blago |
12,4 |
1,3 |
1,6 |
11,1 |
123,05 |
Storitve |
6,9 |
-2,4 |
-0,4 |
7,5 |
118,80 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V aprilu 2023 je bila mesečna temeljna obrestna mera 0,9 %, letna temeljna obrestna mera pa 11,52 % odstotna.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,9 %
- Letna temeljna obrestna mera > 11,52 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Temeljni agregati sektorja država, Slovenija
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
|
mio. EUR |
||||
Prihodki |
21.421 |
20.562 |
23.448 |
25.172 |
Minus: izdatki |
21.073 |
24.160 |
25.858 |
27.490 |
Presežek (+)/primanjkljaj (-) |
347 |
-3.598 |
-2.410 |
-2.319 |
Centralna država |
363 |
-3.687 |
-2.629 |
-2.106 |
Lokalna država |
-30 |
78 |
44 |
-109 |
Skladi socialne varnosti |
14 |
11 |
175 |
-104 |
Izdatki za obresti |
825 |
749 |
650 |
637 |
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-) |
1.172 |
-2.849 |
-1.760 |
-1.682 |
Dolg po stanju konec leta |
31.752 |
37.424 |
38.879 |
41.244 |
Centralna država |
31.125 |
36.758 |
38.129 |
40.428 |
Lokalna država |
863 |
893 |
950 |
1.021 |
Skladi socialne varnosti |
0 |
0 |
0 |
0 |
Konsolidacija med podsektorji (-) |
-236 |
-227 |
-201 |
-205 |
Temeljni agregati sektorja država, Slovenija
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
|
% BDP |
||||
Prihodki |
44,1 |
43,7 |
44,9 |
42,7 |
Minus: izdatki |
43,4 |
51,4 |
49,5 |
46,6 |
Presežek (+)/primanjkljaj (-) |
0,7 |
-7,7 |
-4,6 |
-3,9 |
Centralna država |
0,7 |
-7,8 |
-5,0 |
-3,6 |
Lokalna država |
-0,1 |
0,2 |
0,1 |
-0,2 |
Skladi socialne varnosti |
0,0 |
0,0 |
0,3 |
-0,2 |
Izdatki za obresti |
1,7 |
1,6 |
1,2 |
1,1 |
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-) |
2,4 |
-6,1 |
-3,4 |
-2,9 |
Dolg po stanju konec leta |
65,4 |
79,6 |
74,5 |
69,9 |
Centralna država |
64,1 |
78,2 |
73,0 |
68,5 |
Lokalna država |
1,8 |
1,9 |
1,8 |
1,7 |
Skladi socialne varnosti |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
Konsolidacija med podsektorji (-) |
-0,5 |
-0,5 |
-0,4 |
-0,3 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
jan 2023 | Ø nov 2022–jan 2023 | jan 2023 dec 2022 |
jan 2023 jan 2022 |
|
EUR | indeks | |||
Bruto | 2.144,72 | 2.182,85 | 99,3 | 111,5 |
Javni sektor | 2.434,12 | 2.444,10 | 99,5 | 109,9 |
od tega sektor država | 2.453,50 | 2.414,14 | 100,6 | 108,4 |
Zasebni sektor | 2.015,68 | 2.066,40 | 99,2 | 112,4 |
Neto | 1.399,03 | 1.432,74 | 98,6 | 113,2 |
Javni sektor | 1.576,20 | 1.586,45 | 99,3 | 111,5 |
od tega sektor država | 1.589,55 | 1.562,45 | 100,8 | 110,2 |
Zasebni sektor | 1.320,03 | 1.364,22 | 98,2 | 114,1 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera se marca ni spremenila, bila je 0,8-odstotna, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na 9,84 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 28. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na voljo končni, podrobnejši podatki o povprečni mesečni plači za december 2022 in za leto 2022
Podatki o povprečni plači za december 2022 in za leto 2022, ki so bili kot začasni predstavljeni v objavi Plače zaposlenih pri pravnih osebah, december 2022 dne 15. 2. 2023, so kot končni podatki in na podrobnejši ravni zdaj na voljo na povezavi tukaj.
Povprečna (mesečna) bruto plača za leto 2022 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Povprečna bruto plača za 2022 je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.966,55 EUR), sledila je plača v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.948,04 EUR). Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.436,94 EUR).
Povprečna (mesečna) plača za leto 2022 višja od slovenskega povprečja le v dveh statističnih regijah
Povprečna bruto plača za 2022 je bila višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji (za 10,4 %) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 0,8 %).
Povprečna mesečna plača zaposlenih v invalidskih podjetjih nominalno višja, realno pa nižja kot prejšnje leto
Povprečna bruto plača zaposlenih v invalidskih podjetjih za 2022 je znašala 1.574,83 EUR. Od plače za 2021 je bila nominalno višja za 5,9 %, realno pa nižja za 2,7 %. V neto znesku je znašala 1.059,15 EUR in je bila od plače za 2021 nominalno višja za 6,4 %, realno pa nižja za 2,2 %. Primerjava s povprečno plačo zaposlenih pri vseh pravnih osebah v Sloveniji za 2022 (ki je znašala 2.023,92 EUR bruto oz. 1.318,64 EUR neto) je pokazala, da je bila od te precej nižja (v bruto znesku za 22,2 % oz. v neto znesku za 19,7 %).
Vir: SURS, 22. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pri domačem povpraševanju umiritev
V 4. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečala za 1,2 % (v tretjem četrtletju za 3,3 %). K temu so pozitivno prispevale potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,6 %, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 5,9 %. Vpliv spremembe zalog na rast BDP je bil tokrat negativen.
Upad izvoza in uvoza
V opazovanem četrtletju sta upadla tako izvoz (za 2,5 %) kot uvoz (za 1,5 %), kar je bilo pri obeh prvo zmanjšanje po 4. četrtletju 2020. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil negativen, in sicer za 0,9 odstotne točke.
Rast upočasnjena v večini dejavnosti
Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta zvišala za 1,4 %. K njeni rasti sta največ prispevali dejavnost gradbeništvo ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti. Najizrazitejši upad dodane vrednosti smo zaznali v združenih dejavnostih rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo (BCDE). V primerjavi z istim obdobjem leta 2021 je upad znašal 6,3 %, v tej dejavnosti je bilo to prvo zmanjšanje v zadnjih dveh letih.
Zaposlenost še naraščala, vendar po nižji stopnji
Skupna zaposlenost je znašala 1.083.800 oseb, na letni ravni se je povečala za 1,6 odstotka ali za 16.700 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih.
BDP lani zrasel za 5,4 %
V celotnem letu 2022 je bil BDP za 5,4 % višji kot leta 2021. V prvi polovici leta 2022 je bila rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta. K rasti BDP so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta 2022 se je zunanjetrgovinski presežek zmanjšal, in sicer na 961 milijonov evrov (leto prej 3.310 milijonov evrov).
Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 16. 2. 2023.
Vir: SURS, 14. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letna inflacija 10,0 %
Na letni ravni smo imeli 10,0-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 5,8-odstotno).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 11,1 %, cene storitev pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,5 %, trajno blago za 7,9 % in poltrajno blago za 4,8 %.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 3,2 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 19,3 %). Za 1 odstotno točko so letno inflacijo zvišale podražitve storitev in izdelkov iz skupine rekreacija in kultura (za 10,1 %). Za 12,3 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so na inflacijo na letni ravni vplivale z 0,9 odstotne točke. Po 0,8 odstotne točke so dodale še podražitve trdnih goriv (za 97,5 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 12,1 %).
Mesečna rast cen 0,2-odstotna
Cene v januarju so bile v povprečju za 0,2 % višje kot v mesecu pred tem.
K mesečni rasti cen so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,1 %), po 0,2 odstotne točke pa še višje cene alkoholnih pijač in tobaka (za 3,9 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 2,3 %).
Po 0,1 odstotne točke so dodali še dražja toplotna energija (za 6,8 %), počitniški paketi (za 4,2 %), pohištvo in stanovanjska oprema (za 2,1 %), medicinski proizvodi, pripomočki in oprema (za 2,0 %), novi avtomobili (za 2,0 %) ter dražje raznovrstno blago in storitve (za 0,9 %).
Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 8,8 % ter mesečno inflacijo ublažili za 0,6 odstotne točke. Cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so upadle za 10,5 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 7,6 %) so mesečno rast cen znižali za 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k znižanju mesečne inflacije prispevali še cenejša trdna goriva (za 5,4 %) in zunajbolnišnične storitve (za 3,7 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 9,9-odstotna (januarja lani 6,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,1-odstotna.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,0 %, cene storitev pa za 7,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,9 %, trajno blago za 6,1 % in poltrajno blago za 4,9 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU decembra lani 9,2-odstotna (mesec prej 10,1-odstotna) in v državah članicah EU 10,4-odstotna (mesec prej 11,1-odstotna). Najnižja je bila v Španiji (5,5-odstotna), najvišja na Madžarskem (25,0-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,8 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
I 2023 I 2022 |
I 2023 XII 2022 |
I 2023 Ø 2015 |
|
Skupaj | 110,0 | 100,2 | 120,74 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače | 119,3 | 102,1 | 137,28 |
02 Alkoholne pijače in tobak | 109,1 | 103,9 | 122,94 |
03 Oblačila in obutev | 103,9 | 91,2 | 97,75 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo | 111,1 | 99,8 | 135,69 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj | 112,3 | 101,0 | 122,91 |
06 Zdravstvo | 104,8 | 99,5 | 115,86 |
07 Prevoz | 106,0 | 98,2 | 111,38 |
08 Komunikacije | 102,4 | 101,0 | 104,18 |
09 Rekreacija in kultura | 110,1 | 102,0 | 109,56 |
10 Izobraževanje | 101,4 | 100,0 | 114,73 |
11 Restavracije in hoteli | 112,1 | 102,3 | 132,04 |
12 Raznovrstno blago in storitve | 106,7 | 100,9 | 118,75 |
Blago | 111,1 | 99,7 | 120,84 |
Storitve | 107,9 | 101,1 | 120,63 |
I 2023 I 2022 |
I 2023 XII 2022 |
I 20231) Ø 2015 |
|
Skupaj | 9,9 | -0,1 | 121,47 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače | 19,6 | 2,2 | 136,87 |
02 Alkoholne pijače in tobak | 8,9 | 3,7 | 122,80 |
03 Oblačila in obutev | 4,2 | -9,3 | 96,21 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo | 13,5 | -0,3 | 138,99 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj | 10,2 | 0,9 | 118,48 |
06 Zdravstvo | 5,2 | -1,4 | 119,16 |
07 Prevoz | 4,9 | -2,6 | 112,41 |
08 Komunikacije | 0,4 | 0,9 | 102,20 |
09 Rekreacija in kultura | 7,8 | 1,2 | 111,61 |
10 Izobraževanje | 1,5 | 0,0 | 113,63 |
11 Restavracije in hoteli | 12,4 | 1,4 | 133,86 |
12 Raznovrstno blago in storitve | 7,4 | 1,1 | 118,99 |
Blago | 11,0 | -0,6 | 120,04 |
Storitve | 7,6 | 0,8 | 122,85 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera se februarja ni spremenila, bila je 0,8-odstotna, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 10,95 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 10,95 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Bruto: 2.244,35 EUR, neto: 1.479,56 EUR
Povprečna bruto plača za november 2022 je znašala 2.244,35 EUR. Od plače za oktober je bila višja, nominalno za 10,9 %, realno pa za 9,9 %. Povprečna neto plača je znašala 1.479,56 EUR in je bila od plače za oktober nominalno višja za 12,3 %, realno pa za 11,3 %. Povprečna plača se je občutno zvišala predvsem zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).
Izredno izplačilo je s plačo za november 2022 prejelo 23,4 % od vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo (ali za 1,5 odstotne točke manj kot pri izplačilu plače za november 2021). Povprečni bruto znesek izrednega izplačila je znašal 928,90 EUR in je bil za 16,6 % višji kot pri izplačilu plače za november leto prej.
Zvišanje opaznejše v zasebnem sektorju
V primerjavi s plačo za oktober se je povprečna bruto plača zvišala v obeh sektorjih; v zasebnem sektorju za 13,9 %, v javnem sektorju pa za 5,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila približno enaka plači za oktober).
Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.673,05 EUR). V teh dejavnostih se je v primerjavi s plačo za oktober tudi najbolj zvišala (za 30,3 %; predvsem zaradi večjega obsega izrednih izplačil).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povezava do celotne vsebine novice >> Indeksi cen življenjskih potrebščin, december 2022
Vir: SURS, 30. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera ostaja enaka novembrski, medtem ko se je letna znižala.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
X 2022 | Ø I–X 2022 | Ø VIII–X 2022 | X 2022 IX 2022 |
X 2022 X 2021 |
Ø I–X 2022 Ø I–X 2021 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 2.024,03 | 1.988,03 | 2.006,28 | 101,9 | 107,3 | 102,1 |
Javni sektor | 2.327,32 | 2.261,89 | 2.271,12 | 103,8 | 106,5 | 95,8 |
od tega sektor država | 2.348,68 | 2.274,13 | 2.268,66 | 105,7 | 105,8 | 93,3 |
Zasebni sektor | 1.888,88 | 1.865,90 | 1.888,09 | 100,8 | 107,9 | 106,2 |
Neto | 1.317,60 | 1.292,24 | 1.308,23 | 101,7 | 108,1 | 103,1 |
Javni sektor | 1.501,25 | 1.461,83 | 1.470,27 | 103,4 | 107,2 | 97,4 |
od tega sektor država | 1.515,21 | 1.469,71 | 1.471,32 | 104,9 | 106,5 | 95,1 |
Zasebni sektor | 1.235,77 | 1.216,61 | 1.235,91 | 100,9 | 108,8 | 106,8 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, december 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 11. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pri domačem povpraševanju umiritev
V 3. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 2,7 %. K temu so pozitivno prispevali potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Potrošnja gospodinjstev se je dvignila za 2,6 %, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 7,1 %. Vpliv povečanja zalog na rast BDP je bil tokrat nevtralen.
Prispevek menjave s tujino znova pozitiven
Po petih zaporednih četrtletjih hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom se je v 3. četrtletju izvoz povečal po nekoliko višji stopnji kot uvoz (izvoz za 11,0 %, uvoz pa za 10,7 %). K pozitivnemu saldu je prispevala storitvena menjava; izvoz storitev se je namreč povečal za 21,5 %, njihov uvoz pa za 8,4 %. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v prejšnjih petih četrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP tokrat prispeval 0,8 odstotne točke.
Rast upočasnjena v večini dejavnosti
Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 4,1 %. K njeni rasti so že četrto četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI) – kljub umirjanju so se te medletno povečale za 6,4 %. Tudi v večini preostalih dejavnostih smo zaznali umirjanje gospodarske aktivnosti, v nekaterih pa upad – v kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami ter dejavnosti uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Med rastočimi dejavnostmi je izstopalo gradbeništvo, v katerem je bilo zvišanje dodane vrednosti večje kot v prejšnjem četrtletju (10,4 %; v prejšnjem četrtletju 7,7 %).
Zaposlenost je še naraščala
Skupna zaposlenost je v 3. četrtletju znašala 1.082.000 oseb, kar je bilo za okoli 21.000 oseb ali 2,0 % več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 17. 11. 2022.
Vir: SURS, 15. 11. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, november 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 10,18%
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 28. 10. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Bruto: 2.007,94 EUR, neto: 1.312,06 EUR
Povprečna bruto plača za avgust 2022 je znašala 2.007,94 EUR. Od plače za julij je bila nominalno in realno višja za 0,3 %. Povprečna neto plača je znašala 1.312,06 EUR in je bila od plače za julij višja za 0,6 %. V primerjavi s plačo za avgust prejšnjega leta je bila nominalno višja (v bruto znesku za 5,7 % oz. v neto znesku za 6,8 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 4,8 % oz. v neto znesku za 3,8 %).
V zasebnem sektorju višja, v javnem pa nižja
V primerjavi s plačo za julij se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala za 2,0 %, v javnem sektorju pa znižala za 2,9 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 4,8 %).
Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
V primerjavi s plačo za julij se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,9 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil); znašala je 2.983,75 EUR. Po drugi strani se je najbolj znižala v dejavnosti izobraževanje (za 6,2 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
VIII 2022 | Ø I-VIII 2022 | Ø VI-VIII 2022 | VIII 2022 VII 2022 |
VIII 2022 VIII 2021 |
Ø I-VIII 2022 Ø I-VIII 2021 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 2.007,94 | 1.983,65 | 2.005,94 | 100,3 | 105,7 | 100,9 |
Javni sektor | 2.244,73 | 2.256,28 | 2.286,10 | 97,1 | 103,0 | 93,6 |
od tega sektor država | 2.235,49 | 2.271,37 | 2.303,43 | 95,2 | 101,6 | 90,8 |
Zasebni sektor | 1.902,13 | 1.862,08 | 1.881,42 | 102,0 | 107,3 | 105,9 |
Neto | 1.312,06 | 1.288,70 | 1.307,89 | 100,6 | 106,8 | 102,0 |
Javni sektor | 1.457,73 | 1.458,15 | 1.481,21 | 97,4 | 104,1 | 95,3 |
od tega sektor država | 1.453,96 | 1.467,14 | 1.492,71 | 95,8 | 102,9 | 92,8 |
Zasebni sektor | 1.246,97 | 1.213,14 | 1.230,84 | 102,3 | 108,5 | 106,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povezava do celotne vsebine novice:
http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10614
Vir: SURS, 30. 9. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, oktober 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84%
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 9. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Bruto: 2.002,27 EUR, neto: 1.304,01 EUR
Povprečna plača za julij 2022 je znašala 2.002,27 EUR bruto oz. 1.304,01 EUR neto. Od plače za prejšnji mesec je bila nižja, nominalno za 0,3 %, realno pa za 1,3 %. V primerjavi s plačo za isti mesec prejšnjega leta je bila nominalno višja (v bruto znesku za 3,2 % oz. v neto znesku za 4,3 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 7,0 % oz. v neto znesku za 6,0 %).
VII 2022 | Ø I-VII 2022 | Ø V-VII 2022 | VII 2022 VI 2022 |
VII 2022 VII 2021 |
Ø I-VII 2022 Ø I-VII 2021 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 2.002,27 | 1.980,19 | 1.999,81 | 99,7 | 103,2 | 100,2 |
Javni sektor | 2.312,08 | 2.257,92 | 2.298,04 | 100,5 | 98,7 | 92,4 |
od tega sektor država | 2.347,29 | 2.276,48 | 2.315,11 | 100,9 | 96,7 | 89,5 |
Zasebni sektor | 1.865,04 | 1.856,38 | 1.867,42 | 99,3 | 106,1 | 105,8 |
Neto | 1.304,01 | 1.285,37 | 1.303,00 | 99,7 | 104,3 | 101,3 |
Javni sektor | 1.496,26 | 1.458,21 | 1.488,71 | 100,4 | 100,3 | 94,2 |
od tega sektor država | 1.518,36 | 1.469,01 | 1.499,18 | 100,8 | 98,5 | 91,5 |
Zasebni sektor | 1.218,86 | 1.208,32 | 1.220,56 | 99,3 | 107,0 | 106,1 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Nižja od slovenskega povprečja pri skoraj dveh tretjinah zaposlenih
Povprečno mesečno bruto plačo, nižjo od slovenskega povprečja, je prejelo 64,7 % zaposlenih. Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, pa je znašala 1.763 EUR; pri moških 1.775 EUR in pri ženskah 1.747 EUR. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih je bila torej nižja od 1.763 EUR.
Odstotek zaposlenih moških z višje- oz. visokošolsko izobrazbo prejel v povprečju mesečno več kot 10.510 EUR bruto
Pri ženskah s to ravnijo izobrazbe pa je 99. percentil znašal 7.944 EUR oz. 2.566 EUR manj kot pri moških. To pomeni, da je samo odstotek zaposlenih žensk s tako izobrazbo prejel v povprečju mesečno več kot 7.944 EUR.Nad povprečjem samo v osrednjeslovenski statistični regiji
Zaposleni v tej regiji so v povprečju mesečno prejeli 2.351 EUR bruto. Nekoliko nižjo plačo od slovenskega povprečja so imeli zaposleni v jugovzhodni Sloveniji (2.127 EUR), najnižja pa je bila v primorsko-notranjski statistični regiji, znašala je 1.855 EUR bruto.
Med moškimi najvišja v občini Zavrč, med ženskami pa v občini Novo mesto
V občini Zavrč so zaposleni moški tako v povprečju prejeli 2.834 EUR bruto, v občini Novo mesto pa so ženske zaslužile 2.425 EUR.
Med najbolje plačanimi poleg menedžerjev še zdravniki in farmacevti, z najnižjo plačo pa frizerji, delavci za polnjenje polic, prodajalci na stojnicah ter drugi čistilci
V letu 2021 so najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli generalni direktorji in člani uprav družb (9.057 EUR), najnižjo pa frizerji (1.159 EUR). Zdravniki specialisti so zaslužili v povprečju dve tretjini povprečne bruto plače generalnih direktorjev (približno 6.000 EUR), farmacevti pa še tretjino manj od zdravnikov (okoli 4.000 EUR).
Najvišja pri zaposlenih z dokončano izobrazbo s področja zdravstva
To velja za oba spola z zdravstveno izobrazbo. Moški s tovrstno izobrazbo so na mesec zaslužili v povprečju 800 EUR bruto več od žensk; te so prejele 3.038 EUR. Pri moških so zaposlenim z zdravstveno izobrazbo sledili tisti z dokončano izobrazbo s področja matematike in statistike (3.400 EUR bruto) ter z izobrazbo s področja prava (3.340 EUR), pri ženskah pa zaposlene z veterinarsko izobrazbo (2.999 EUR).
Zaposleni pri pravnih osebah plačani precej bolje od tistih pri fizičnih osebah
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri pravnih osebah je znašala 2.177 EUR, pri fizičnih osebah pa 1.343 EUR. Mladi zaposleni v starostni skupini 15–24 let so pri pravnih osebah zaslužili v povprečju 300 EUR bruto več od svojih vrstnikov, zaposlenih pri fizičnih osebah (prvi 1.461 EUR, drugi 1.188 EUR). Razlika med zaposlenimi v starostni skupini 55–64 let pri pravnih in fizičnih osebah je bila večja kot pri mladih zaposlenih, znašala je 944 EUR bruto; prvi so prejeli v povprečju 2.332 EUR, drugi pa 1.388 EUR.
Plačne razlike med moškimi in ženskami velike v obeh sektorjih ne glede na izobrazbo
V javnem sektorju zaposleni moški z višjo- oz. visokošolsko izobrazbo so zaslužili v povprečju mesečno 3.278 EUR bruto, ženske pa 2.780 EUR. V zasebnem sektorju je bila plača pri obeh spolih za približno 300 EUR nižja. Plačna razlika med moškimi in ženskami z največ osnovnošolsko izobrazbo je bila v obeh sektorjih približno 200 EUR v korist prvih. Moški s to ravnijo izobrazbe so v zasebnem sektorju v povprečju zaslužili 1.500 EUR bruto na mesec, v javnem sektorju pa 1.631 EUR.
Osnovnošolska ali manj |
Srednješolska | Višješolska, visokošolska |
||||
moški | ženske | moški | ženske | moški | ženske | |
1 Javni sektor - SKUPAJ | 1.631 | 1.419 | 2.102 | 1.766 | 3.278 | 2.780 |
11 Javni sektor - sektor država | 1.543 | 1.407 | 2.231 | 1.776 | 3.262 | 2.777 |
12 Javni sektor - javne družbe | 1.653 | 1.446 | 2.001 | 1.739 | 3.322 | 2.802 |
2 Zasebni sektor - SKUPAJ | 1.500 | 1.322 | 1.723 | 1.511 | 2.980 | 2.443 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na voljo je prva ocena bruto domačega proizvoda za leto 2021, pripravljena na podlagi prvih letnih podatkovnih virov. Podatki za leta od 2018 naprej pa so bili revidirani v običajni reviziji podatkov prejšnjih let.
Po upadu BDP v predhodnem letu v 2021 rast
Po oceni bruto domačega proizvoda za leto 2021 je ta znašal 52.208 milijonov EUR. To je nominalno za 11,0 % več kot v predhodnem letu, v katerem je gospodarstvo prizadela pandemija, v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 8,2 % več. S tem je gospodarstvo preseglo predkrizni obseg iz leta 2019.
K povečanju obsega BDP so največ prispevale predelovalne dejavnosti (prispevek 2,3 odstotne točke), finančne in zavarovalniške dejavnosti (0,7 odstotne točke) ter dejavnost promet in skladiščenje (0,7 odstotne točke). Največji negativen prispevek k rasti obsega BDP je imela dejavnost oskrba z električno energijo, plinom in paro (−0,3 odstotne točke). Največjo rast obsega dodane vrednosti je v 2021 imela dejavnost gostinstvo (28,4 %), ki je tudi najbolj upadla v 2020 (−41,7 %).
Rast izdatkovnih komponent
Domača končna potrošnja se je v letu 2021 realno povečala za 8,4 %, pri čemer je bila končna potrošnja gospodinjstev večja za 9,4 %, končna potrošnja sektorja država pa za 5,8 %. Bruto investicije so se realno povečale za 15,1 %, pri čemer so bruto investicije v osnovna sredstva realno zrasle za 13,7 %. Zaloge so se povečale za 807 milijonov EUR v tekočih cenah, kar je predstavljalo 1,5 % BDP. Izvoz blaga in storitev se je realno povečal za 14,5 %, uvoz pa za 17,6 %, pri čemer je bilo povečanje tako pri izvozu kot pri uvozu večje pri storitvah kot pri blagu (tudi upad v 2020 je bil izrazitejši pri storitvah kot pri blagu). Ob močnejši realni rasti uvoza od izvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP negativen, −0,8 odstotne točke. Implicitni deflator uvoza je presegel izvoznega, pogoji menjave s tujino so se v 2021 poslabšali. Saldo zunanje menjave je ostal pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3.310 milijonov EUR ali 6,3 % BDP.
Še vedno pomemben delež subvencij in sredstev za zaposlene
Deleža subvencij in sredstev za zaposlene v BDP sta se v 2021 sicer zmanjšala v primerjavi s predhodnim letom; sredstva za zaposlene za −0,9 odstotne točke, na 52,8 % BDP, in subvencije za −1,6 odstotne točke, na 2,9 % BDP, kar pa je bilo še vedno več kot pred pandemijo. Delež davkov na proizvodnjo v dohodkovni razčlenitvi BDP se je v 2021 povečal za 0,5 odstotne točke, na 13,3 %. Delež potrošnje stalnega kapitala se je zmanjšal za 1,3 odstotne točke, na 18,2 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 18,6 % BDP.
Zaposlenost večja
Število zaposlenih se je v letu 2021 povečalo za 1,2 %, število samozaposlenih pa za 1,9 %. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,3 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.053 tisoč oseb. Od teh je bilo zaposlenih 80,9 %, samozaposlenih pa 19,1 %.
Opomba o revizijah BDP
Podatke nacionalnih računov redno revidiramo s posodobljenimi podatkovnimi viri in metodami v skladu z veljavno in mednarodno usklajeno politiko revizij, tako da so podatki o BDP za določeno leto podvrženi rednim revizijam nekaj let zapored. Velikosti sprememb podatkov po nekaj letih glede na prvotne objave so v povprečju primerljive z drugimi državami. Je pa v slovenskem primeru največja razlika običajno med prvo oceno na podlagi četrtletnih računov in prvo oceno na podlagi letnih podatkovnih virov, torej že pol leta po četrtletni oceni, medtem ko je v številnih drugih državah prehod do revidirane ocene običajno postopnejši in traja nekaj let. Več informacij o velikosti revizij v drugih državah je na voljo na povezavi (v angleščini).
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 8. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, september 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,9 %
- Letna temeljna obrestna mera > 11,52%
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 8. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
VI 2022 | Ø I-VI 2022 | Ø IV-VI 2022 | VI 2022 V 2022 |
VI 2022 VI 2021 |
Ø I-VI 2022 Ø I-VI 2021 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 2.007,64 | 1.976,50 | 1.999,70 | 100,9 | 102,8 | 99,8 |
Javni sektor | 2.301,44 | 2.248,91 | 2.288,06 | 100,9 | 96,9 | 91,4 |
od tega sektor država | 2.327,47 | 2.264,72 | 2.300,23 | 102,5 | 94,8 | 88,4 |
Zasebni sektor | 1.877,27 | 1.854,93 | 1.871,56 | 100,9 | 106,9 | 105,7 |
Neto | 1.307,61 | 1.282,25 | 1.303,11 | 100,8 | 104,1 | 100,8 |
Javni sektor | 1.489,63 | 1.451,87 | 1.483,18 | 100,6 | 98,6 | 93,2 |
od tega sektor država | 1.505,79 | 1.460,81 | 1.490,25 | 102,2 | 96,7 | 90,4 |
Zasebni sektor | 1.226,85 | 1.206,56 | 1.223,09 | 100,9 | 107,8 | 106,0 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rast domačega povpraševanja visoka že peto četrtletje zapored
V 2. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 8 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 10,6 %. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 6,4 %) in v zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 1,1 odstotne točke.
Saldo menjave s tujino po štirih četrtletjih znova pozitiven
V 2. četrtletju se je izvoz povečal bolj kot uvoz; izvoz za 8,7 %, uvoz pa za 8,5 %. Na to dinamiko je bistveno vplivala menjava storitev, saj se je izvoz teh povečal za 38,7 %, uvoz pa za 22,4 %. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v preteklih štirih četrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil tokrat pozitiven (za 0,6 odstotne točke).
V storitvenih dejavnostih pospešek, pri preostalih dejavnostih umirjanje gospodarske rasti
Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 8,7 %. K rasti dodane vrednosti so že tretje četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 20,8 %. V storitvenih dejavnostih je bil zaznan ponoven pospešek; v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (J) je medletna rast znašala 13,7 %, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (MN) pa 12,4 %. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (C) je bila upočasnjena že peto zaporedno četrtletje, kljub temu pa je na medletni ravni ostala pozitivna, znašala je 2,7 %.
Zaposlenost je še naraščala
Skupna zaposlenost je v 2. četrtletju znašala 1.080.000 oseb, kar je bilo za okoli 36.000 ali 3,4 % oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 18. 8. 2022.
Vir: SURS, 16. 8. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, avgust 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,9 %
- Letna temeljna obrestna mera > 11,13 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 7. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V 2022 | Ø I-V 2022 | Ø III-V 2022 | V 2022 IV 2022 |
V 2022 V 2021 |
Ø I-V 2022 Ø I-V 2021 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 1.989,53 | 1.970,23 | 1.999,78 | 99,4 | 99,1 | 99,1 |
Javni sektor | 2.280,65 | 2.238,38 | 2.272,25 | 99,9 | 87,4 | 90,3 |
od tega sektor država | 2.270,81 | 2.252,16 | 2.267,56 | 98,6 | 82,0 | 87,1 |
Zasebni sektor | 1.859,92 | 1.850,42 | 1.878,47 | 99,1 | 107,6 | 105,4 |
Neto | 1.297,39 | 1.277,15 | 1.302,79 | 99,5 | 100,8 | 100,1 |
Javni sektor | 1.480,29 | 1.444,30 | 1.474,76 | 100,0 | 90,3 | 92,1 |
od tega sektor država | 1.473,55 | 1.451,81 | 1.470,95 | 98,8 | 85,2 | 89,2 |
Zasebni sektor | 1.215,95 | 1.202,46 | 1.226,22 | 99,1 | 108,3 | 105,6 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 6. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
IV 2022 |
Ø I-IV 2022 |
Ø II-IV 2022 |
IV 2022 |
IV 2022 |
Ø I-IV 2022 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
2.001,93 |
1.965,36 |
1.979,08 |
99,7 |
100,4 |
99,2 |
Javni sektor |
2.282,08 |
2.227,76 |
2.232,32 |
101,2 |
91,9 |
91,1 |
od tega sektor država |
2.302,49 |
2.247,47 |
2.242,16 |
103,3 |
89,6 |
88,5 |
Zasebni sektor |
1.877,50 |
1.848,02 |
1.866,04 |
98,9 |
106,4 |
104,9 |
Neto |
1.304,32 |
1.272,05 |
1.283,87 |
99,8 |
102,0 |
99,9 |
Javni sektor |
1.479,63 |
1.435,27 |
1.442,55 |
101,0 |
94,3 |
92,6 |
od tega sektor država |
1.491,47 |
1.446,35 |
1.447,68 |
103,0 |
92,0 |
90,3 |
Zasebni sektor |
1.226,45 |
1.199,06 |
1.213,04 |
99,2 |
107,4 |
105,0 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Drobnoprodajne cene rastejo
Cene življenjskih potrebščin so bile za 8,1 % višje kot v prejšnjem maju. Tako visoko letno stopnjo inflacije smo nazadnje izmerili v februarju 2002. V 90. letih prejšnjega stoletja pa smo imeli v Sloveniji še veliko višje letne stopnje inflacije, te so pogosto dosegle vrednosti, večje od 10 %. Zadnjič se je to zgodilo v septembru 1997 (10,1 %).
Od uvedbe evra je gibanje cen v Sloveniji in v celotnem evrskem območju zelo podobno. Za primerjavo letnih rasti cen na območju Evropske unije uporabljamo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Po prvih ocenah je bila letna stopnja inflacije maja 2022 v evrskem območju 8,1-odstotna, v Sloveniji pa 8,7-odstotna; enako inflacijo so imeli tudi v Nemčiji. Najvišjo inflacijo so izmerili v Estoniji (20,1 %), Litvi (18,5 %) in Latviji (16,4 %), najnižjo pa na Malti (5,6 %) in v Franciji (5,8 %). Tudi na ravni evrskega območja so se v enem letu najbolj podražili energenti, za 39,2 %.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v juniju 2022 0,7-odstotna, letna temeljna obrestna mera 8,86-odstotna.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, junij 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,7 %
- Letna temeljna obrestna mera > 8,86 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 5. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rast domačega in tujega povpraševanja visoka že četrto četrtletje zapored
V 1. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 16,6 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 20 %. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 12,7 %) in zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.
Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 15,7 %, izvoz pa za 7,7 %. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).
V trgovinski dejavnosti rast ostala visoka, večja tudi v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih
Dodana vrednost se je v 1. četrtletju glede na isto obdobje prejšnjega leta povečala za 9,3 %. K rasti dodane vrednosti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), medletno so se povečale za 21,8 %. Dodana vrednost v gradbeništvu se je povišala za 16,7 %. V storitvenih dejavnostih je v 1. četrtletju rast ostala visoka, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna. K rasti BDP so pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 %.
Zaposlenost je še naraščala
Skupna zaposlenost je v 1. četrtletju znašala 1.073.000 oseb, kar je bilo za okoli 34.000 ali 3,3 % oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 18. 5. 2022.
Več na: Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2022 (stat.si)
Vir: SURS, 23. 5. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
III 2022 | Ø I–III 2022 | III 2022 II 2022 |
III 2022 III 2021 |
Ø I–III 2022 Ø I–III 2021 |
|
EUR | indeks | ||||
Bruto | 2.007,92 | 1.953,10 | 104,2 | 99,9 | 98,8 |
Javni sektor | 2.254,00 | 2.209,65 | 104,3 | 91,7 | 90,8 |
od tega sektor država | 2.229,41 | 2.229,13 | 101,6 | 88,8 | 88,2 |
Zasebni sektor | 1.898,09 | 1.838,11 | 104,2 | 105,6 | 104,4 |
Neto | 1.306,68 | 1.261,22 | 105,3 | 101,2 | 99,2 |
Javni sektor | 1.464,35 | 1.420,48 | 105,8 | 93,8 | 92,1 |
od tega sektor država | 1.447,86 | 1.431,31 | 103,1 | 91,2 | 89,7 |
Zasebni sektor | 1.236,31 | 1.189,84 | 105,1 | 106,2 | 104,2 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rast domačega in tujega povpraševanja visoka že četrto četrtletje zapored
V 1. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 16,6 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 20 %. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 12,7 %) in zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.
Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 15,7 %, izvoz pa za 7,7 %. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).
V trgovinski dejavnosti rast ostala visoka, večja tudi v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih
Dodana vrednost se je v 1. četrtletju glede na isto obdobje prejšnjega leta povečala za 9,3 %. K rasti dodane vrednosti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), medletno so se povečale za 21,8 %. Dodana vrednost v gradbeništvu se je povišala za 16,7 %. V storitvenih dejavnostih je v 1. četrtletju rast ostala visoka, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna. K rasti BDP so pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 %.
Zaposlenost je še naraščala
Skupna zaposlenost je v 1. četrtletju znašala 1.073.000 oseb, kar je bilo za okoli 34.000 ali 3,3 % oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 4. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
II 2022 |
Ø I-II 2022 |
Ø XII 2021-II 2022 |
II 2022 |
II 2022 |
Ø I-II 2022 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
1.927,08 |
1.925,50 |
1.971,72 |
100,2 |
99,0 |
98,2 |
Javni sektor |
2.160,85 |
2.187,43 |
2.237,24 |
97,6 |
91,6 |
90,3 |
od tega sektor država |
2.194,61 |
2.228,99 |
2.265,23 |
97,0 |
89,2 |
87,9 |
Zasebni sektor |
1.822,21 |
1.807,85 |
1.852,32 |
101,6 |
104,2 |
103,8 |
Neto |
1.240,35 |
1.238,34 |
1.271,18 |
100,3 |
98,9 |
98,2 |
Javni sektor |
1.383,63 |
1.398,49 |
1.430,23 |
97,9 |
92,2 |
91,2 |
od tega sektor država |
1.403,75 |
1.423,02 |
1.444,75 |
97,3 |
90,0 |
89,0 |
Zasebni sektor |
1.176,07 |
1.166,41 |
1.199,66 |
101,7 |
103,5 |
103,1 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,98 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 3. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
I 2022 | Ø XI 2021-I 2022 | I 2022 XII 2021 |
I 2022 I 2021 |
|
EUR | indeks | |||
Bruto | 1.923,92 | 2.024,20 | 93,2 | 97,3 |
Javni sektor | 2.214,07 | 2.284,52 | 94,8 | 89,2 |
od tega sektor država | 2.263,46 | 2.277,39 | 96,8 | 86,7 |
Zasebni sektor | 1.793,43 | 1.906,87 | 92,4 | 103,4 |
Neto | 1.236,33 | 1.312,38 | 92,5 | 97,4 |
Javni sektor | 1.413,38 | 1.464,94 | 94,6 | 90,2 |
od tega sektor država | 1.442,34 | 1.453,84 | 96,9 | 87,9 |
Zasebni sektor | 1.156,71 | 1.243,62 | 91,4 | 102,7 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Visoka gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2021 posledica večjega domačega povpraševanja
V zadnjem četrtletju 2021 se je domača potrošnja, v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, povečala za 13,9 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev. Povečala se je za 22,9 %. Višje so bile tudi investicije v osnovna sredstva (za 11,0 %), na to povečanje so najbolj vplivale investicije v stroje in opremo (za 21,9 %).
Že tretje četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 16,8 %, izvoz pa za 12,1 %; Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tudi tokrat negativen (za 2,3 odstotne točke).
V 2021 slovensko gospodarstvo okrevalo, po prvi oceni 8,1-odstotna rast BDP
Po zmanjšanju BDP v letu 2020 (za 4,2 %) je bilo leto 2021 za slovensko gospodarstvo leto okrevanja. Po prvi oceni se je BDP realno zvišal za 8,1 %, nominalno pa za 10,9 %. BDP v tekočih cenah je znašal 52.020 milijonov evrov.
Na razmeroma visoko gospodarsko rast je pomembno vplivalo domače povpraševanje. Domača potrošnja se je na letni ravni povečala za 10,8 % (po 4,6-odstotnem zmanjšanju v 2020). Končna potrošnja je imela pri tem večji vpliv od bruto investicij.
Povečalo se je tudi zunanje povpraševanje. Izvoz je bil večji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 %. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v večini leta 2021 se je zmanjšal zunanjetrgovinski presežek, in sicer na 2.764 milijonov evrov (leto prej 4.328 milijonov evrov).
Skupna zaposlenost je znašala 1.054.000 oseb; na letni ravni se je povečala za 14.600 oseb ali za 1,4 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v vsaki od teh dejavnosti približno 3.000 oseb).
Od naslednjega četrtletja naprej skrajšujemo rok prve objave podatkov o četrtletnem BDP. Podatki za prvo četrtletje 2022 bodo tako na voljo 16. 5. 2022, podrobnejši podatki v podatkovni bazi SiStat pa 18. 5. 2022.
Povezava do celotne novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 28. 2.2. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v marcu 2022 0,6-odstotna, letna temeljna obrestna mera 7,30-odstotna.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 28. 2. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za december 2021 nižja od plače za november 2021 le v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za december 2021 je znašala 2.064,12 EUR; od plače za november 2021 je bila (nominalno in realno) nižja za 1,0 %. Povprečna neto plača pa je znašala 1.336,82 EUR in je bila za 2,0 % nižja od plače za november 2021.
V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača znižala za 2,2 % (predvsem zaradi nižjega zneska izplačanih izrednih izplačil, tj. 13. plač in božičnic), v javnem sektorju pa se je zvišala za 1,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 4,8 %).
Višja povprečna (mesečna) plača za leto 2021 v javnem in zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za 2021 je znašala 1.969,59 EUR; od plače za 2020 je bila višja (nominalno za 6,1 %, realno pa za 4,1 %). Tudi povprečna neto plača za 2021 se je zvišala v primerjavi s plačo za 2020 (nominalno za 5,1 % oz. realno za 3,1 %); znašala je 1.270,30 EUR.
Povprečna bruto plača za 2021 je bila v obeh sektorjih višja od plače za 2020: v zasebnem sektorju za 6,1 %, v javnem sektorju pa za 6,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 7,0 %).
Medletna nominalna rast povprečne (mesečne) plače za leto 2021 najvišja v zadnjih petih letih
Pregled podatkov za obdobje zadnjih petih let pokaže, da so se stopnje nominalne rasti povprečne bruto plače (glede na predhodno leto) v celotnem obdobju zviševale (medletna rast je v 2017 znašala 2,7 %, v 2021 pa 6,1 %). Realno pa so se povprečne bruto plače v tem obdobju (medletno) najbolj zvišale v 2020 (za 5,9 %), ker je bila povprečna letna stopnja inflacije v 2020 nižja kot v 2021.
XII 2021 | Ø I-XII 2021 | Ø X-XII 2021 | XII 2021 XI 2021 |
XII 2021 XII 2020 |
Ø I-XII 2021 Ø I-XII 2020 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 2.064,12 | 1.969,59 | 2.011,70 | 99,0 | 102,1 | 106,1 |
Javni sektor | 2.336,59 | 2.353,29 | 2.274,91 | 101,5 | 93,7 | 106,5 |
od tega sektor država | 2.337,62 | 2.412,43 | 2.262,99 | 104,8 | 91,8 | 107,0 |
Zasebni sektor | 1.941,32 | 1.792,30 | 1.892,86 | 97,8 | 107,8 | 106,1 |
Neto | 1.336,82 | 1.270,30 | 1.306,39 | 98,0 | 101,7 | 105,1 |
Javni sektor | 1.493,53 | 1.499,07 | 1.460,64 | 100,4 | 94,4 | 105,6 |
od tega sektor država | 1.488,17 | 1.531,56 | 1.447,47 | 104,0 | 92,7 | 106,2 |
Zasebni sektor | 1.266,19 | 1.164,60 | 1.236,74 | 96,8 | 106,5 | 105,0 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letna inflacija 5,8-odstotna
Na letni ravni smo imeli 5,8-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,7-odstotno). Povprečna 12-mesečna rast je bila 2,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,3-odstotna).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 7,1 %, cene storitev pa za 3,1 %. Trajno blago je bilo dražje za 8,2 %, blago dnevne porabe za 8,0 % in poltrajno blago za 2,7 %.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 11,9 %, goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 %. Za 1 odstotno točko so inflacijo zvišale podražitve električne energije, plina in drugih goriv (za 15,4 %). Z 0,8 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,6 %).
Na drugi strani je letno inflacijo za 0,2 odstotne točke blažila pocenitev izdelkov in storitev iz skupine komunikacije (za 4,4 %).
Mesečna rast cen 0,4-odstotna
K 0,4-odstotni mesečni rasti cen so največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražji zemeljski in mestni plin (za 26,3 %), zdravstveno zavarovanje (za 14,7 %) in hrana (za 1,5 %). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene elektrike (za 3,6 %), gospodinjskega pohištva (za 2,6 %), zdravstva (za 1,7 %), goriv in maziv za osebne avtomobile (za 1,5 %), avtomobilov (za 1,1 %), gostinskih storitev (za 1,0 %) in preostale podražitve v januarju.
Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 10,2 % in mesečno inflacijo ublažili za 0,7 odstotne točke. Cenejši kot v prejšnjem mesecu so bili tudi toplotna energija (za 9,8 %) in počitniški paketi (za 4,4 %); ti skupini sta mesečno rast cen znižali vsaka za 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,0-odstotna (v januarju 2021 −0,9-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta –0,5-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,6-odstotna.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,3 %, cene storitev pa za 3,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 %, trajno blago za 7,7 % in poltrajno blago za 2,4 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU decembra 2021 5,0-odstotna (mesec prej 4,9-odstotna) in v državah članicah EU 5,3-odstotna (mesec prej 5,2-odstotna). Najnižja je bila na Malti (2,6-odstotna), najvišja v Estoniji (12,0-odstotna), v Sloveniji pa je bila 5,1-odstotna.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Vir: SURS, 7. 2. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v februarju 2022 je 0,4-odstona in ostaja enaka januarski, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala in je 5,34-odstotna.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 5,34 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 1. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Višja povprečna plača zaradi višjih izrednih izplačil
Povprečna bruto plača za november 2021 je znašala 2.084,38 EUR; od plače za oktober 2021 je bila višja, nominalno za 10,5 %, realno pa za 9,7 %. Povprečna neto plača za november 2021 pa je znašala 1.363,86 EUR in je bila od plače za oktober 2021 nominalno višja za 11,9 % (oz. realno za 11,1 %). Povprečna plača se je (glede na plačo za oktober 2021) občutno zvišala predvsem zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).
Izredno izplačilo je s plačo za november 2021 prejelo 24,9 % od vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo (ali za 3,4 odstotne točke več kot pri izplačilu plače za november 2020). Povprečni bruto znesek izrednega izplačila je znašal 796,88 EUR in je bil za 5,3 % višji kot pri izplačilu plače za november 2020.
Zvišanje povprečne plače opaznejše v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača je bila od plače za oktober 2021 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 13,4 %, v javnem sektorju pa za 5,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 0,5 %).
Povprečna plača najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (3.344,83 EUR); sledila je bruto plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.332,65 EUR).
Tudi zvišanje povprečne bruto plače (glede na plačo za oktober 2021) je bilo najopaznejše v teh dveh dejavnostih (v prvi za 26,5 %, v drugi pa za 26,1 %), in sicer predvsem zaradi večjega obsega izrednih izplačil.
Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za november 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
XI 2021 | Ø I-XI 2021 | Ø IX-XI 2021 | XI 2021 X 2021 |
XI 2021 XI 2020 |
Ø I-XI 2021 Ø I-XI 2020 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 2.084,38 | 1.960,75 | 1.948,10 | 110,5 | 102,8 | 106,5 |
Javni sektor | 2.302,63 | 2.354,82 | 2.207,28 | 105,4 | 95,9 | 107,8 |
od tega sektor država | 2.231,04 | 2.419,28 | 2.204,97 | 100,5 | 91,5 | 108,6 |
Zasebni sektor | 1.985,79 | 1.778,25 | 1.830,59 | 113,4 | 107,2 | 105,9 |
Neto | 1.363,86 | 1.264,09 | 1.264,37 | 111,9 | 102,7 | 105,4 |
Javni sektor | 1.487,71 | 1.499,57 | 1.419,87 | 106,2 | 96,9 | 106,8 |
od tega sektor država | 1.430,98 | 1.535,54 | 1.414,93 | 100,5 | 92,6 | 107,5 |
Zasebni sektor | 1.307,92 | 1.155,02 | 1.193,86 | 115,1 | 106,2 | 104,8 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
MJU je objavil najvišjo poročano maloprodajno ceno neosvinčenega motornega bencina NMB-95 za obračun stroškov prevoza na delo in z delo ter kilometrine za uporabo lastnega vozila v službene namene , ki za mesec januar 2022 znaša 1,34301 eur/liter.
Referenčni podatek maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov (NMB-95) za Slovenijo (EUR/liter): najvišja poročana maloprodajna cena NMB-95 za posamezen mesec
Na podlagi metodologije iz 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji oz. relevantnih členov aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS, št. 88/21) in 5. člena > Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela ter o načinu obračuna kilometrine za uporabo lastnega vozila v službene namene za funkcionarje (Uradni list RS, št. 173/20) je v priloženi preglednici navedena najvišja poročana maloprodajna cena NMB-95 za posamezen mesec, datum objave na spletni strani MJU in mesec uporabe podatka (od 1. dne v mesecu) za obračun kilometrine.
najvišja poročana maloprodajna cena NMB-95 za |
EUR/liter |
datum objave na spletni strani MJU |
mesec uporabe podatka za obračun kilometrine |
december 2021 |
1,34301 |
5. 1. 2022 |
januar 2022 |
Vir: MJU, 5. 1. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Obe temeljni obrestni meri sta v januarju ostali nespremenjeni.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2022
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,81 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 12. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača nominalno višja, realno nižja
Povprečna plača za oktober 2021 je znašala 1.886,48 EUR bruto oz. 1.218,40 EUR neto; od plače za september 2021 je bila v bruto in neto znesku nominalno višja za 0,7 %, realno pa nižja za 0,2 %.
Povprečna plača višja le v javnem sektorju
Povprečna bruto plača je bila od plače za september 2021 višja le v javnem sektorju, in sicer za 2,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,6 %). V zasebnem sektorju je bila za 0,2 % nižja.
Povprečna plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.643,57 EUR) ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.643,20 EUR).
Povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za september 2021 najbolj zvišala v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 5,0 %), najbolj znižala pa v dejavnosti rudarstvo (za 3,5 %).
Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za oktober 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, december 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
Vir: SURS, 30. 11. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za september 2021 nižja od plače za avgust 2021
Povprečna plača za september 2021 je znašala 1.872,92 EUR bruto oz. 1.210,46 EUR neto; od plače za avgust 2021 je bila v bruto in neto znesku nižja za enak odstotek, in sicer nominalno za 1,4 %, realno pa za 1,3 %.
Povprečna plača za september 2021 nižja od plače za avgust 2021 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem
Povprečna (bruto in neto) plača za september 2021 se je v primerjavi s plačo za avgust 2021 znižala v obeh sektorjih, v javnem sektorju za 2,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,6 %), v zasebnem sektorju pa za 1,1 %.
Povprečna plača za september 2021 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Povprečna bruto plača za september 2021 je bila najvišja finančnih in zavarovalniških dejavnostih; znašala je 2.668,52 EUR. V teh dejavnostih se je povprečna plača za september 2021 (v primerjavi s plačo za avgust 2021) tudi najbolj zvišala (za 3,8 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil).
Povprečna plača za september 2021 pa se je (v primerjavi s plačo za avgust 2021) najbolj znižala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 10,8 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil).
Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za september 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
IX 2021 |
Ø I-IX 2021 |
Ø VII-IX 2021 |
IX 2021 |
IX 2021 |
Ø I-IX 2021 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
1.872,92 |
1.955,08 |
1.904,62 |
98,6 |
104,1 |
107,2 |
Javni sektor |
2.133,68 |
2.379,73 |
2.218,59 |
97,9 |
101,0 |
110,1 |
od tega sektor država |
2.163,61 |
2.462,64 |
2.263,21 |
98,4 |
100,4 |
111,7 |
Zasebni sektor |
1.753,94 |
1.757,30 |
1.761,52 |
98,9 |
106,2 |
105,7 |
Neto |
1.210,46 |
1.257,87 |
1.229,43 |
98,6 |
103,5 |
106,0 |
Javni sektor |
1.371,21 |
1.512,03 |
1.421,25 |
97,9 |
100,7 |
108,7 |
od tega sektor država |
1.390,57 |
1.559,82 |
1.448,49 |
98,4 |
100,2 |
110,2 |
Zasebni sektor |
1.137,11 |
1.139,50 |
1.142,00 |
98,9 |
105,4 |
104,5 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Število vključenih podjetij: 119.453
Število hitro rastočih podjetij: 6.930
Število podjetij, ki so prvič uvrščena na seznam: 1.359
Število podjetij, ki ohranjajo hitro rast iz preteklih let: 67
Hitro rastoča podjetja predstavljajo 5,8 % vseh podjetij, zaposlujejo 23,8 % vseh delavcev v državi (129.810) in so dosegla 26.647 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera novembra 2021 ostaja 0,2 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,46 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, november 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,46 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 10. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za avgust 2021 nižja od plače za julij 2021
Povprečna bruto plača za avgust 2021 je znašala 1.900,43 EUR in je bila nominalno za 2,1 %, realno pa za 2,2 % nižja od bruto plače za julij 2021. Povprečna neto plača za avgust 2021 pa je znašala 1.228,05 EUR in je bila nominalno za 1,7 %, realno pa za 1,8 % nižja od neto plače za julij 2021.
Povprečna plača za avgust 2021 nižja od plače za julij 2021 le v javnem sektorju
Povprečna bruto plača za avgust 2021 se je v primerjavi s plačo za julij 2021 znižala le v javnem sektorju, in sicer za 7,0 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 9,4 %), medtem ko je bila v zasebnem sektorju za 0,9 % višja.
Povprečna plača za avgust 2021 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača za avgust 2021 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.864,67 EUR). V tej dejavnosti se je povprečna bruto plača za avgust 2021 (v primerjavi s plačo za julij 2021) tudi najbolj zvišala (za 8,5 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil).
Po drugi strani pa se je povprečna bruto plača za avgust 2021 (v primerjavi s plačo za julij 2021) najbolj znižala v dejavnosti izobraževanje (za 16,0 %).
Povprečna plača za avgust 2021 višja od slovenskega povprečja v osrednjeslovenski statistični regiji in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija
Povprečna bruto plača za avgust 2021 je bila višja od slovenskega povprečja v osrednjeslovenski statistični regiji (za 9,6 %) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 9,1 %). Najnižjo povprečno bruto plačo za avgust 2021 pa so imeli v primorsko-notranjski statistični regiji (znašala je 1.670,04 EUR in je bila za 12,1 % nižja od slovenskega povprečja).
Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za avgust 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
VIII 2021 | Ø I-VIII 2021 | Ø VI-VIII 2021 | VIII 2021 VII 2021 |
VIII 2021 VIII 2020 |
Ø I-VIII 2021 Ø I-VIII 2020 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 1.900,43 | 1.965,66 | 1.930,98 | 97,9 | 104,8 | 107,6 |
Javni sektor | 2.179,55 | 2.410,94 | 2.299,62 | 93,0 | 103,4 | 111,2 |
od tega sektor država | 2.199,48 | 2.500,37 | 2.360,41 | 90,6 | 102,9 | 113,1 |
Zasebni sektor | 1.773,48 | 1.757,74 | 1.762,13 | 100,9 | 106,0 | 105,6 |
Neto | 1.228,05 | 1.263,98 | 1.244,68 | 98,3 | 104,3 | 106,3 |
Javni sektor | 1.400,71 | 1.529,89 | 1.467,98 | 93,9 | 103,0 | 109,7 |
od tega sektor država | 1.413,21 | 1.581,17 | 1.504,12 | 91,6 | 102,5 | 111,5 |
Zasebni sektor | 1.149,52 | 1.139,80 | 1.142,40 | 100,9 | 105,3 | 104,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera oktobra 2021 ostaja 0,2 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na 2,38 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, oktober 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,38 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 9. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Obseg BDP v letu 2020 za 4,2 % manjši kot v letu 2019
Po oceni bruto domačega proizvoda za leto 2020, pripravljeni na podlagi prvih letnih podatkovnih virov, je BDP v 2020 znašal 46.918 milijonov EUR. To je nominalno za 3,1 % manj kot v letu 2019, v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 4,2 % manj kot v predhodnem letu.
Posledice pandemije so na večino proizvodnih dejavnosti vplivale negativno. 4,2-odstotno realno zmanjšanje BDP je bilo v letu 2020 v največji meri posledica upada v dejavnostih gostinstvo (prispevek −0,9 odstotne točke), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (−0,6 odstotne točke), predelovalnih dejavnostih (−0,6 odstotne točke) ter v dejavnosti promet in skladiščenje (−0,6 odstotne točke).
Domača poraba manjša, saldo menjave s tujino pozitiven
Domača končna potrošnja se je v letu 2020 realno zmanjšala za 3,8 %, pri čemer se je končna potrošnja gospodinjstev zmanjšala za 6,6 %, končna potrošnja sektorja država pa se je povečala za 4,2 %. Bruto investicije so se realno zmanjšale za 7,3 %, pri čemer so se bruto investicije v osnovna sredstva realno zmanjšale za 8,2 %. Zaloge so se tudi v letu 2020 povečale, in sicer za 519 milijonov EUR, kar je predstavljalo 1,1 % BDP. Izvoz blaga in storitev se je realno zmanjšal za 8,7 %, uvoz pa za 9,6 %, pri čemer je bil padec tako pri izvozu kot pri uvozu večji pri storitvah kot pri blagu. Saldo zunanje menjave je ostal pozitiven in je znašal 4.328 milijonov EUR ali 9,2 % BDP.
Subvencije in sredstva za zaposlene večja
V dohodkovni razčlenitvi bruto domačega proizvoda v letu 2020 so se glede na leto 2019 zmanjšali davki na proizvodnjo, za 677 milijonov EUR (nominalno za −10,1 %). Sredstva za zaposlene so bila večja za 639 milijonov EUR (+2,6 %), kljub manjši gospodarski aktivnosti niso upadla. To je bilo omogočeno s povečanjem subvencij; te so se v letu 2020 povečale za 1.526 milijonov EUR (+241,9 %). Zato se je povečal dolg sektorja država; več informacij o tem je v objavah podatkov o primanjkljaju in dolgu sektorja država.
V dohodkovni strukturi bruto domačega proizvoda za leto 2020 so sredstva za zaposlene znašala 53,8 % BDP (v letu 2019 50,8 %), davki na proizvodnjo 12,8 % (v letu 2019 13,8 %), subvencije 4,6 % (v letu 2019 1,3 %), potrošnja stalnega kapitala 19,6 % (v letu 2019 18,4 %) in neto poslovni presežek ter raznovrstni dohodek 18,4 % (v letu 2019 18,3 %).
Zaposlenost manjša
Število zaposlenih se je v letu 2020 zmanjšalo za 0,9 %, število samozaposlenih pa se je za 0,6 % povečalo. Skupna zaposlenost se je zmanjšala za 0,6 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.039.776 oseb. Od teh je bilo zaposlenih 80,9 %, samozaposlenih pa 19,1 %.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, september 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,46 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 8. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cene so se v enem letu v povprečju zvišale za 2,0 %
V juliju 2021 smo imeli na letni ravni 2,0-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 0,3-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,9-odstotna).
Blago se je podražilo povprečno za 2,9 %, storitve pa za 0,3 %. Med blagom so se zvišale cene trajnega blaga za 1,8 %, poltrajnega blaga za 2,7 %, blaga dnevne porabe pa za 3,2 %.
V juliju 2021 so k letni inflaciji največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 25,2 %, dizelsko gorivo za 29,2 % in bencin za 24,4 %. Višje cene oblačil in obutve (za 4,3 %) so inflacijo zvišale za nadaljnje 0,3 odstotne točke.
Na drugi strani so letno inflacijo blažile nižje cene počitniških paketov (za 5,9 %) in inflacijo znižale za 0,5 odstotne točke.
Cene v povprečju višje tudi na mesečni ravni
Cene življenjskih potrebščin so bile v juliju 2021 v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju višje za 0,4 %.
K mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene počitniških paketov (za 12,9 %). 0,2 odstotne točke so inflacijo zvišali dražji naftni derivati (tekoča goriva so se podražila za 5,6 %, dizelsko gorivo za 3,8 % in bencin za 4,6 %), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene nastanitvenih storitev (za 5,2 %), stanovanjskih najemnin (za 5,8 %), najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 15,3 %), letalskega potniškega prevoza (za 24,4 %), gospodinjskega pohištva (za 1,9 %) ter ostale julijske podražitve.
Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,6 odstotne točke (kar je nekoliko manj kot prejšnja leta) znižale poletne razprodaje obleke in obutve – cene so se znižale za 8,0 %. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo dodatno znižali še cenejše sveže sadje (za 4,1 %) ter telefonske in internetne storitve (za 1,4 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2021 2,0-odstotna (v juliju 2020 –0,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.
V juliju 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,2 %, cene storitev pa nižje za 0,2 %. Med blagom je bilo trajno blago dražje za 1,9 %, poltrajno blago za 2,5 %, blago dnevne porabe pa za 3,7 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2021 1,9-odstotna (v maju 2021 je bila 2,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 2,2-odstotna (v maju 2021 2,3-odstotna). Najnižja je bila na Portugalskem (–0,6-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (5,3-odstotna); v Sloveniji je bila 1,7-odstotna.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, avgust 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,38 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 7. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za maj 2021 nominalno višja, realno pa nižja od plače za april 2021
Povprečna bruto plača za maj 2021 je znašala 2.007,80 EUR in je bila nominalno za 0,7 % višja od bruto plače za april 2021, realno pa je bila za 0,2 % nižja. Povprečna neto plača za maj 2021 je znašala 1.286,61 EUR in je bila od neto plače za april 2021 nominalno višja za 0,6 %, realno pa za 0,3 % nižja.
Povprečna plača za maj 2021 v javnem sektorju višja, v zasebnem sektorju pa nižja od plače za april 2021
Povprečna bruto plača za maj 2021 je bila od plače za april 2021 višja le v javnem sektorju, in sicer za 5,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 7,8 %), medtem ko je bila v zasebnem sektorju za 2,1 % nižja.
Povprečna plača za maj 2021 najvišja v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti
Povprečna bruto plača za maj 2021 se je v primerjavi s plačo za april 2021 najbolj zvišala v dejavnosti izobraževanje (za 12,0 %), najbolj znižala pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,5 %).
Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača za maj 2021 najvišja v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (2.948,88 EUR).
Datuma izidov prve in elektronske objave Plače zaposlenih pri pravnih osebah, Slovenija, maj 2021 spremenjena, obe objavi pa združeni v eno
Zaradi negativnega vpliva ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, na kakovost podatkov ter posledične potrebe po dodatnem preverjanju in urejanju podatkov smo načrtovani datum izida prve mesečne objave Plače zaposlenih pri pravnih osebah, Slovenija, maj 2021 za sedem dni prestavili. Obenem smo prvo objavo združili z elektronsko objavo; končne podrobne podatke tako objavljamo hkrati s podatki v prvi objavi, in sicer tri dni pred prvotno načrtovanim datumom izida elektronske objave. Več o tem lahko preberete v objavi Prestavljamo datume izidov objave Plače zaposlenih pri pravnih osebah, Slovenija v drugi polovici 2021.
Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za maj 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Tam objavljamo podrobnejše podatke po dejavnostih, občinah, upravnih enotah, statističnih regijah in institucionalnih sektorjih ter podatke o povprečnih mesečnih plačah oseb, zaposlenih po kolektivnih in individualnih pogodbah pri pravnih osebah, ki niso proračunski uporabniki, in podatke o oceni števila zaposlenih oseb pri proračunskih uporabnikih, ki so prejele razliko do minimalne plače.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
V 2021 |
Ø I-V 2021 |
Ø III-V 2021 |
V 2021 |
V 2021 |
Ø I-V 2021 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
2.007,80 |
1.987,23 |
2.004,00 |
100,7 |
106,1 |
108,3 |
Javni sektor |
2.608,51 |
2.478,71 |
2.516,58 |
105,1 |
113,4 |
113,7 |
od tega sektor država |
2.769,47 |
2.584,71 |
2.616,96 |
107,8 |
116,8 |
116,4 |
Zasebni sektor |
1.728,81 |
1.754,98 |
1.763,59 |
97,9 |
102,4 |
105,0 |
Neto |
1.286,61 |
1.275,98 |
1.285,49 |
100,6 |
103,4 |
106,6 |
Javni sektor |
1.639,03 |
1.567,58 |
1.589,81 |
104,4 |
111,1 |
111,8 |
od tega sektor država |
1.730,30 |
1.627,61 |
1.646,18 |
106,8 |
114,7 |
114,3 |
Zasebni sektor |
1.122,95 |
1.138,17 |
1.142,76 |
98,3 |
99,4 |
103,5 |
Vir: SURS, 22. 7. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,18 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 6. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
VI 21 |
VI 21 |
VI 21 |
I–VI 21 |
VI 21–VII 20 |
VI 21 |
|
Skupaj |
101,4 |
100,6 |
102,8 |
100,7 |
100,1 |
107,10 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače |
99,1 |
100,1 |
102,0 |
99,2 |
101,0 |
111,35 |
02 Alkoholne pijače in tobak |
103,9 |
100,2 |
101,0 |
103,6 |
102,7 |
110,27 |
03 Oblačila in obutev |
101,7 |
99,6 |
104,5 |
98,5 |
97,1 |
103,33 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo |
102,5 |
100,1 |
102,4 |
104,9 |
102,5 |
113,10 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj |
101,3 |
99,9 |
101,3 |
100,8 |
100,4 |
103,26 |
06 Zdravstvo |
103,2 |
100,0 |
98,2 |
101,8 |
102,1 |
107,30 |
07 Prevoz |
105,5 |
100,6 |
105,7 |
101,2 |
97,2 |
97,61 |
08 Komunikacije |
101,4 |
100,4 |
100,3 |
100,2 |
100,6 |
106,09 |
09 Rekreacija in kultura |
97,2 |
103,9 |
107,1 |
97,1 |
98,2 |
104,13 |
10 Izobraževanje |
100,9 |
100,1 |
100,3 |
100,8 |
101,1 |
112,89 |
11 Restavracije in hoteli |
102,5 |
101,1 |
103,7 |
100,9 |
100,9 |
113,85 |
12 Raznovrstno blago in storitve |
99,7 |
100,2 |
99,8 |
100,1 |
101,0 |
110,12 |
Blago |
102,3 |
100,2 |
103,0 |
101,2 |
100,0 |
104,94 |
Storitve |
99,8 |
101,4 |
102,4 |
99,7 |
100,4 |
111,68 |
Vir: SURS, 30. 6. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za april 2021 nižja od plače za marec 2021
Povprečna bruto plača za april 2021 je znašala 1.994,67 EUR in je bila nominalno za 0,7 %, realno pa za 1,7 % nižja od bruto plače za marec 2021. Povprečna neto plača za april 2021 je znašala 1.278,89 EUR in je bila nominalno za 0,9 %, realno pa za 1,9 % nižja od neto plače za marec 2021.
Povprečna plača za april 2021 v zasebnem sektorju nižja, v javnem sektorju pa višja od plače za marec 2021
Povprečna bruto plača za april 2021 je bila od plače za marec 2021 nižja le v zasebnem sektorju, in sicer za 1,8 %, medtem ko je bila v javnem sektorju za 1,0 % višja (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,3 %).
Povprečna plača za april 2021 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za april 2021 se je v primerjavi s plačo za marec 2021 najbolj znižala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 17,5 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil), najbolj zvišala pa se je v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 4,8 %).
Najvišjo povprečno bruto plačo za april 2021 so imeli v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.917,48 EUR).
Povprečna plača za april 2021 višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji
Povprečna bruto plača za april 2021 je bila le v osrednjeslovenski statistični regiji višja od slovenskega povprečja (za 10,6 %); znašala je 2.205,37 EUR. Najnižjo povprečno bruto plačo za april 2021 pa so imeli v primorsko-notranjski statistični regiji (1.730,62 EUR).
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
IV 2021 |
Ø I-IV 2021 |
Ø II-IV 2021 |
IV 2021 |
IV 2021 |
Ø I-IV 2021 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
1.994,67 |
1.981,97 |
1.983,53 |
99,3 |
103,0 |
108,8 |
Javni sektor |
2.482,52 |
2.445,96 |
2.433,71 |
101,0 |
105,6 |
113,7 |
od tega sektor država |
2.569,27 |
2.538,18 |
2.514,07 |
102,3 |
106,2 |
116,3 |
Zasebni sektor |
1.765,35 |
1.761,73 |
1.770,51 |
98,2 |
102,0 |
105,7 |
Neto |
1.278,89 |
1.273,25 |
1.274,58 |
99,1 |
101,0 |
107,4 |
Javni sektor |
1.569,75 |
1.549,56 |
1.543,61 |
100,6 |
104,3 |
111,9 |
od tega sektor država |
1.620,42 |
1.601,75 |
1.589,06 |
102,1 |
105,4 |
114,2 |
Zasebni sektor |
1.142,16 |
1.142,10 |
1.147,29 |
98,2 |
99,6 |
104,5 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V 21 V 20 |
V 21 IV 21 |
V 21 XII 20 |
I–V 21 I–V 20 |
V 21–VI 20 V 20–VI 19 |
V 21 Ø 15 |
|
Skupaj | 102,1 | 100,9 | 102,2 | 100,5 | 100,0 | 106,48 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače | 97,5 | 100,3 | 102,0 | 99,2 | 101,3 | 111,28 |
02 Alkoholne pijače in tobak | 103,4 | 99,9 | 100,8 | 103,5 | 102,4 | 110,03 |
03 Oblačila in obutev | 102,0 | 103,3 | 104,9 | 97,8 | 96,6 | 103,74 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo | 111,8 | 100,5 | 102,3 | 105,3 | 102,3 | 112,98 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj | 102,0 | 100,0 | 101,5 | 100,8 | 100,2 | 103,41 |
06 Zdravstvo | 102,7 | 101,0 | 98,2 | 101,6 | 101,8 | 107,32 |
07 Prevoz | 105,6 | 101,1 | 105,0 | 100,4 | 96,2 | 96,99 |
08 Komunikacije | 101,2 | 103,3 | 99,9 | 100,0 | 100,5 | 105,65 |
09 Rekreacija in kultura | 96,7 | 101,8 | 103,1 | 97,0 | 98,5 | 100,26 |
10 Izobraževanje | 100,8 | 100,0 | 100,2 | 100,8 | 101,2 | 112,78 |
11 Restavracije in hoteli | 100,9 | 100,8 | 102,6 | 100,7 | 100,7 | 112,58 |
12 Raznovrstno blago in storitve | 99,6 | 99,9 | 99,5 | 100,2 | 101,3 | 109,86 |
Blago | 103,6 | 100,8 | 102,8 | 101,0 | 99,7 | 104,76 |
Storitve | 99,4 | 101,2 | 100,9 | 99,6 | 100,6 | 110,12 |
V 21 V 20 |
V 21 IV 21 |
V 21 XII 20 |
I–V 21 I–V 20 |
V 21–VI 20 V 20–VI 19 |
V 211) Ø 15 |
|
Skupaj | 2,2 | 0,7 | 2,0 | 0,5 | -0,2 | 106,62 |
01 Hrana in brezalkoholne pijače | -2,1 | 0,1 | 2,0 | -0,8 | 1,1 | 110,71 |
02 Alkoholne pijače in tobak | 3,5 | -0,1 | 0,7 | 3,6 | 2,5 | 110,07 |
03 Oblačila in obutev | 1,7 | 3,3 | 3,4 | -2,4 | -3,6 | 101,47 |
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo | 11,4 | 0,5 | 2,4 | 4,8 | 1,7 | 112,99 |
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj | 1,7 | 0,1 | 1,2 | 0,8 | 0,5 | 101,97 |
06 Zdravstvo | 1,7 | 1,1 | -3,0 | 0,6 | 1,4 | 108,05 |
07 Prevoz | 7,0 | 1,1 | 6,1 | 0,4 | -4,8 | 97,98 |
08 Komunikacije | 1,6 | 1,9 | -0,1 | 0,9 | 1,3 | 105,95 |
09 Rekreacija in kultura | -1,8 | 1,0 | 2,1 | -1,1 | -0,6 | 102,64 |
10 Izobraževanje | 0,7 | 0,0 | 0,2 | 0,7 | 1,1 | 111,46 |
11 Restavracije in hoteli | 1,0 | 0,9 | 2,1 | 0,6 | 1,0 | 113,65 |
12 Raznovrstno blago in storitve | 0,1 | -0,2 | -0,2 | 0,8 | 1,5 | 109,26 |
Blago | 3,6 | 0,7 | 2,9 | 0,6 | -1,0 | 103,79 |
Storitve | -0,2 | 0,7 | 0,4 | 0,2 | 0,9 | 111,31 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v juniju 2021 ostaja 0,2 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,46 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, junij 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,46 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 5. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za marec 2021 višja od plače za februar 2021
Povprečna bruto plača za marec 2021 je znašala 2.009,50 EUR in je bila nominalno za 3,3 %, realno pa za 3,0 % višja od bruto plače za februar 2021. Povprečna neto plača za marec 2021 je znašala 1.290,97 EUR in je bila nominalno za 3,0 %, realno pa za 2,7 % višja od neto plače za februar 2021.
Povprečna plača za marec 2021 višja od plače za februar 2021 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem
Povprečna bruto plača za marec 2021 je bila v obeh sektorjih višja od plače za februar 2021, v javnem sektorju za 4,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,1 %), v zasebnem sektorju pa za 2,8 %.
Povprečna plača za marec 2021 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Povprečna bruto plača za marec 2021 se je v primerjavi s plačo za februar 2021 najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 32,0 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil), znižala pa se je najbolj v drugih dejavnostih (za 0,9 %).
V finančnih in zavarovalniških dejavnostih je bila povprečna bruto plača za marec 2021 tudi najvišja (3.344,52 EUR).
Povprečna plača za marec 2021 višja od plače za februar 2021 v vseh statističnih regijah
Povprečna bruto plača za marec 2021 je bila v vseh statističnih regijah višja od plače za februar 2021; najbolj se je zvišala v pomurski (za 6,7 %), najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji (za 2,1 %).
Povprečna bruto plača za marec 2021 je bila sicer najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (2.249,67 EUR), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (1.740,94 EUR).
Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, marec 2021
III 2021 | Ø I-III 2021 | III 2021 II 2021 |
III 2021 III 2020 |
Ø I-III 2021 Ø I-III 2020 |
|
EUR | indeks | ||||
Bruto | 2.009,50 | 1.977,68 | 103,3 | 114,3 | 110,6 |
Javni sektor | 2.458,20 | 2.433,73 | 104,1 | 116,0 | 116,4 |
od tega sektor država | 2.511,66 | 2.527,76 | 102,1 | 118,3 | 119,8 |
Zasebni sektor | 1.797,40 | 1.760,50 | 102,8 | 112,8 | 106,7 |
Neto | 1.290,97 | 1.271,35 | 103,0 | 112,6 | 109,3 |
Javni sektor | 1.560,36 | 1.542,80 | 104,0 | 114,1 | 114,4 |
od tega sektor država | 1.587,55 | 1.595,49 | 101,8 | 116,0 | 117,2 |
Zasebni sektor | 1.163,63 | 1.142,08 | 102,4 | 111,3 | 105,9 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,38 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 4. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za februar 2021 nižja od plače za januar 2021, a višja od plače za februar 2020
Povprečna bruto plača za februar 2021 je znašala 1.946,07 EUR in je bila nominalno za 1,6 %, realno pa za 1,9 % nižja od bruto plače za januar 2021. Povprečna neto plača za februar 2021 je znašala 1.253,71 EUR in je bila nominalno za 1,2 %, realno pa za 1,5 % nižja od neto plače za januar 2021.
V primerjavi s plačo za februar 2020 pa se je povprečna bruto plača za februar 2021 zvišala, in sicer nominalno za 8,1 %, realno pa za 9,2 %.
Povprečna plača za februar 2021 nižja od plače za januar 2021 le v javnem sektorju
Povprečna bruto plača za februar 2021 se je v primerjavi s plačo za januar 2021 znižala le v javnem sektorju, in sicer za 4,9 % (v institucionalnem sektorju država se je znižala za 5,8 %), medtem ko se je v zasebnem sektorju zvišala (za 0,8 %).
Povprečna plača za februar 2021 najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo
Povprečna bruto plača za februar 2021 je bila najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo; znašala je 2.718,12 EUR in je bila za 35,5 % višja od plače za februar 2020 v tej dejavnosti.
V primerjavi s plačo za januar 2021 se je povprečna bruto plača za februar 2021 najizraziteje zvišala v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 4,1 %), najbolj pa se je znižala v dejavnosti izobraževanje (za 7,0 %).
Le osrednjeslovenska statistična regija zabeležila zvišanje povprečne plače za februar 2021 (glede na plačo za januar 2021)
Pregled podatkov po statističnih regijah pokaže, da je bila povprečna bruto plača za februar 2021 v vseh statističnih regijah, razen v osrednjeslovenski, nižja od plače za januar 2021. V osrednjeslovenski statistični regiji je bila za 1,3 % višja in v povprečju tudi najvišja na ravni regij (znašala je 2.203,64 EUR in je bila za 13,2 % višja od slovenskega povprečja).
II 2021 | Ø I-II 2021 | Ø XII 2020-II 2021 | II 2021 I 2021 |
II 2021 II 2020 |
Ø I-II 2021 Ø I-II 2020 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 1.946,07 | 1.961,53 | 1.981,41 | 98,4 | 108,1 | 108,8 |
Javni sektor | 2.360,29 | 2.421,40 | 2.444,85 | 95,1 | 114,8 | 116,6 |
od tega sektor država | 2.461,14 | 2.535,88 | 2.539,46 | 94,2 | 118,1 | 120,5 |
Zasebni sektor | 1.748,57 | 1.741,70 | 1.761,22 | 100,8 | 103,9 | 103,8 |
Neto | 1.253,71 | 1.261,39 | 1.279,12 | 98,8 | 107,2 | 107,7 |
Javni sektor | 1.500,63 | 1.533,95 | 1.549,89 | 95,7 | 113,1 | 114,5 |
od tega sektor država | 1.559,13 | 1.599,49 | 1.601,52 | 95,1 | 115,9 | 117,8 |
Zasebni sektor | 1.135,97 | 1.131,10 | 1.150,48 | 100,9 | 103,5 | 103,4 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera se je v aprilu 2021 zvišala na 0,0 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 0,00 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0%
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 3. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za januar 2021 nižja od plače za december 2020
Povprečna bruto plača za januar 2021 je znašala 1.977,20 EUR in je bila nominalno za 2,2 %, realno pa za 1,8 % nižja od bruto plače za december 2020. Povprečna neto plača za januar 2021 je znašala 1.269,18 EUR in je bila nominalno za 3,5 %, realno pa za 3,1 % nižja od neto plače za december 2020.
V primerjavi s plačo za januar 2020 pa se je povprečna bruto plača za januar 2021 zvišala, in sicer nominalno za 9,4 %, realno pa za 10,2 %.
Povprečna plača za januar 2021 se je (glede na plačo za december 2020) izraziteje znižala v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za januar 2021 je bila v zasebnem sektorju za 3,6 % nižja od plače za december 2020, in sicer predvsem zato, ker je bilo s plačo za januar 2021 izplačanih manj izrednih izplačil (13. plač in božičnic) kot s plačo za december 2020. Tudi v javnem sektorju je bila povprečna bruto plača za januar 2021 nižja od plače za december 2020 (za 0,4 %), pri čemer pa je bila v institucionalnem sektorju država (delu javnega sektorja) za 2,5 % višja (med drugim zaradi višjih izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, ter večjega obsega zaostalih izplačil plač in nadomestil plač).
Povprečna plača za januar 2021 najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo
Povprečna bruto plača za januar 2021 se je v primerjavi s plačo za december 2020 najizraziteje zvišala v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 7,2 %), najbolj pa se je znižala v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 11,5 %).
Povprečna bruto plača za januar 2021 je bila najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo; znašala je 2.877,49 EUR in je bila za 41,9 % višja od plače za januar 2020 v tej dejavnosti.
I 2021 | Ø XI 2020-I 2021 | I 2021 XII 2020 |
I 2021 I 2020 |
|
EUR | indeks | |||
Bruto | 1.977,20 | 2.008,61 | 97,8 | 109,4 |
Javni sektor | 2.483,13 | 2.459,45 | 99,6 | 118,4 |
od tega sektor država | 2.611,44 | 2.532,39 | 102,5 | 122,9 |
Zasebni sektor | 1.734,74 | 1.796,37 | 96,4 | 103,7 |
Neto | 1.269,18 | 1.303,91 | 96,5 | 108,2 |
Javni sektor | 1.567,61 | 1.561,99 | 99,1 | 116,0 |
od tega sektor država | 1.640,30 | 1.597,20 | 102,2 | 119,8 |
Zasebni sektor | 1.126,15 | 1.182,42 | 94,7 | 103,3 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
NAVODILO O VSEBINI IN NAČINU SPOROČANJA PODATKOV ZA POTREBE STATISTIČNEGA RAZISKOVANJA
Kako izpolniti obrazec (ZAP/M)
Vir: AJPES, 10. 3. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Februarja 2021 1-odstotna deflacija
Letna rast cen je bila v februarju 2021 negativna, in sicer −1-odstotna (v februarju 2020 je bila 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila −0,5-odstotna (v februarju 2020 je bila 1,8-odstotna).
Blago se je v enem letu pocenilo za 1,3 %, storitve za 0,5 %. Poltrajno blago se je v enem letu pocenilo za 3,7 %, blago dneve porabe za 1 %. Cene trajnega blaga so bile v povprečju enake kot februarja 2020.
Največ (0,5 odstotne točke) so k letni deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov (goriva in maziva za osebna vozila so se pocenila za 10 %, tekoča goriva pa za 3,6 %).
5,3-odstotna podražitev tobaka je deflacijo na letni ravni ublažila za 0,2 odstotne točke.
Mesečna inflacija 0,3-odstotna
Cene v februarju 2021 so bile v povprečju za 0,3 % višje od cen v januarju 2021 (februarja 2020 je bila mesečna inflacija 0,7-odstotna).
Mesečna inflacija je bila v največji meri posledica višjih cen počitniških paketov (za 8,9 %) in naftnih derivatov (goriva in maziva za osebna vozila so se podražila za 3,9 %, tekoča goriva pa za 2,9 %). Podražitve počitniških paketov so mesečno inflacijo zvišale za 0,2 odstotne točke in za prav toliko so jo zvišale tudi podražitve naftnih derivatov. Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene pohištva in stanovanjske opreme (za 1,7 %) ter hrane (za 0,5 %).
Zimske razprodaje so se letos zavlekle tudi v februar. Za 3,7 % nižje cene oblačil v primerjavi s prejšnjim mesecem so mesečno inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke, pocenitve farmacevtskih proizvodov (za 2,4 %) pa še za 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 2021 –1,1-odstotna (v februarju 2020 je bila 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,2-odstotna.
Cene blaga so bile v februarju 2021 v povprečju za 1,8 % nižje kot v februarju 2020, cene storitev pa so v povprečju ostale nespremenjene . Znižale so se cene poltrajnega blaga in cene blaga dnevne porabe, in sicer za 3,5 % oz. 1,8 %, medtem ko so se cene trajnega blaga za 0,2 % zvišale.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2021 0,9-odstotna (v decembru 2020 je bila −0,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,2-odstotna (v decembru 2020 0,3-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–2,4-odstotna), najvišja, 3,6-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –0,9-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS, 26. 2. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1%
- Letna temeljna obrestna mera > - 1,17 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 26. 2. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za december 2020 nižja od plače za november 2020
Povprečna bruto plača za december 2020 je znašala 2.021,21 EUR in je bila nominalno za 0,3 % nižja, realno pa približno enaka bruto plači za november 2020. Povprečna neto plača za december 2020 je znašala 1.314,62 EUR in je bila nominalno za 1,0 %, realno pa za 0,7 % nižja od neto plače za november 2020.
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je znašala 1.856,20 EUR; od povprečne mesečne bruto plače za leto 2019 je bila višja, nominalno za 5,8 %, realno pa za 5,9 %. Tudi povprečna mesečna neto plača za leto 2020 je bila višja od povprečne mesečne neto plače za leto 2019, nominalno za 6,6 % oz. realno za 6,7 %; znašala je 1.208,65 EUR.
Povprečna mesečna plača za leto 2020 se je izraziteje zvišala v javnem sektorju
Povprečna bruto plača za december 2020 je bila v zasebnem sektorju nižja od plače za november 2020, in sicer za 2,9 %, predvsem zato, ker je bilo s plačo za december 2020 izplačanih manj izrednih izplačil (13. plač in božičnic) kot s plačo za november 2020. V javnem sektorju pa je bila povprečna bruto plača za december 2020 za 3,8 % višja od plače za november 2020 (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 4,5 %).
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je bila od povprečne mesečne bruto plače za leto 2019 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 4,4 %, v javnem sektorju pa za 7,8 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 9,9 %). Tolikšno zvišanje plač v javnem sektorju je bilo med drugim posledica izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19.
Povprečna mesečna plača za leto 2020 se je najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo
Povprečna bruto plača za december 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.947,41 EUR), najnižja pa v dejavnosti gostinstvo (1.203,63 EUR). Tudi povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je bila najvišja oz. najnižja v omenjenih dejavnostih.
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za leto 2019 najizraziteje zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 17,7 %), predvsem zaradi izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, najbolj znižala pa se je v dejavnosti gostinstvo (za 3,8 %).
Povprečna mesečna plača za leto 2020 najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (znašala je 2.057,92 EUR in je bila za 10,9 % višja od slovenskega povprečja), najnižja pa je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (znašala je 1.632,87 EUR).
Povprečna mesečna bruto plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
XII 2020 |
Ø I-XII 2020 |
Ø X-XII 2020 |
XII 2020 |
XII 2020 |
Ø I-XII 2020 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
2.021,21 |
1.856,20 |
1.955,28 |
99,7 |
108,9 |
105,8 |
Javni sektor |
2.492,43 |
2.210,20 |
2.354,79 |
103,8 |
114,6 |
107,8 |
od tega sektor država |
2.546,77 |
2.253,71 |
2.402,60 |
104,5 |
119,3 |
109,9 |
Zasebni sektor |
1.800,08 |
1.689,74 |
1.768,72 |
97,1 |
105,3 |
104,4 |
Neto |
1.314,62 |
1.208,65 |
1.273,63 |
99,0 |
108,2 |
106,6 |
Javni sektor |
1.582,20 |
1.419,15 |
1.503,56 |
103,0 |
112,3 |
108,2 |
od tega sektor država |
1.605,67 |
1.442,74 |
1.525,49 |
103,9 |
116,5 |
109,9 |
Zasebni sektor |
1.189,06 |
1.109,67 |
1.166,27 |
96,6 |
105,5 |
105,5 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacija v januarju na letni ravni −0,7-odstotna
Letna rast cen je bila v januarju 2021 −0,7-odstotna (v januarju 2020 je bila 2,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila −0,3-odstotna (v januarju 2020 je bila 1,7-odstotna).
Storitve so se v letu dni v povprečju podražile za 0,4 %, blago pa pocenilo za 1,2 %. Cene trajnega in poltrajnega blaga so se znižale za 0,2 %, cene blaga dnevne porabe pa za 1,7 %.
Letna deflacija v januarju 2021 je bila v glavnem posledica cenejših naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 12,8 %, goriva in maziva za 16,6 %) in cenejših počitniških paketov (za 8,4 %). Prvi so k deflaciji prispevali 0,9 odstotne točke, drugi 0,3 odstotne točke.
Mesečno rast cen najbolj nižale zimske razprodaje
Cene v januarju 2021 so bile v povprečju za 0,4 % nižje kot v decembru 2020.
Mesečna deflacija v januarju 2021 je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve (za 6,8 %); te so inflacijo znižale za 0,5 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so k mesečni deflaciji prispevale še nižje cene zdravstvenih storitev (za 2,8 %) in nižje cene počitniških paketov (za 6,2 %).
Mesečno deflacijo so blažile višje cene naftnih derivatov in hrane (prve za 0,2 odstotne točke, druge za 0,1 odstotne točke). Cene tekočih goriv in bencina so se zvišale za 4,2 %, cene dizelskega goriva za 4,3 %, cene hrane za 0,8 % (cene sveže zelenjave za 5,9 %). Vse preostale podražitve v januarju 2021 so k mesečni inflaciji prispevale še 0,2 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2021 –0,9-odstotna (v januarju 2020 je bila 2,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,3-odstotna.
Cene storitev so bile v januarju 2021 v povprečju za 0,8 % višje kot v januarju 2020, cene blaga pa za 1,9 % nižje. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 2,9 %, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so v povprečju ostale nespremenjene.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2020 –0,3-odstotna (v decembru 2019 je bila 1,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,3-odstotna (v novembru 2020 0,2-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–2,4-odstotna), najvišja, 3,4-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –1,2-odstotna.
Deleži glavnih skupin v indeksu cen življenjskih potrebščin v letih 2020 in 2021
Vir: SURS, 5. 2. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1%
- Letna temeljna obrestna mera > - 1,30 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 1. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letna inflacija v 2020 −1,1-odstotna
Letna rast cen je bila v letu 2020 v povprečju −1,1-odstotna (v letu 2019 1,8-odstotna). Povprečna letna inflacija je bila −0,1-odstotna (v letu 2019 1,6-odstotna).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju znižale, in sicer za 1,7 %, pri čemer so se znižale cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe (za 4,1 % oz. 1,5 %), medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene. Cene storitev so se v enem letu v povprečju zvišale za 0,2 %.
K letni deflaciji so največ, 1,0 odstotne točke, prispevale nižje cene naftnih derivatov (cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 18,8 %, cene tekočih goriv pa za 14,6 %). Po 0,4 odstotne točke so k letni deflaciji prispevale še nižje cene počitniških paketov (za 9,8 %) ter nižje cene oblačil in obutve (za 5,4 %).
Na drugi strani so letno raven cen v 2020 višale cene proizvodov in storitev iz skupine zdravstvo (za 4,9 %), ki so k letni inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Višje cene tobaka in tobačnih izdelkov (za 5,3 %) ter višje cene hrane (za 1,1 %) pa so k letni inflaciji prispevale še vsaka po 0,2 odstotne točke.
Cene v decembru 2020 na mesečni ravni nižje za 0,3 %
Cene življenjskih potrebščin so bile v decembru 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,3 %.
K deflaciji v decembru 2020 so največ, 0,3 odstotne točke, prispevali cenejši počitniški paketi (za 9,3 %). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še nižje cene oblačil in obutve (za 0,9 %) ter nižje cene hrane (za 0,7 %).
Mesečno deflacijo so na drugi strani za 0,2 odstotne točke znižali dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so se zvišale za 5,7 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 4,1 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2020 −1,2-odstotna (v decembru 2019 je bila 2,0-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa −0,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,1-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 2,5 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,6 %, cene blaga dnevne porabe pa za 2,7 %. Cene trajnega blaga so se zvišale za 0,1 %. Cene storitev so se v primerjavi z decembrom 2019 v povprečju zvišale za 1,0 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2020 –0,3-odstotna (enaka kot v oktobru 2020); v državah članicah EU je bila 0,2-odstotna (v oktobru 2020 je bila 0,3-odstotna). Najnižja, –2,1-odstotna, je bila ponovno v Grčiji, najvišja, 3,7-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –1,1-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS, 30. 12. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2021
- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1%
- Letna temeljna obrestna mera > - 1,17 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 12. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
STATISTIČNI PREGLED LETA 2020
Ob koncu leta 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, objavljamo najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. V poročilu, ki smo ga tokrat pripravili v obliki digitalne publikacije, so zbrani statistični podatki, ki so zaznamovali letošnje leto.
Več o tem >> Statistični pregled leta 2020
Vir: SURS, 22. 12. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Praznikov, ko bomo prosti med tednom v letu 2021 bo le šest od petnajstih mogočih. Za en dan se nam bo v letu 2021 podaljšalo pet koncev tedna, aprila pa bomo z dnevom dopusta v ponedeljek, 26. 4., prosti štiri dni skupaj.
Tabela : Prazniki v letu 2021
Praznik |
Dan in datum |
Novo leto |
Petek, 1. 1. 2021 |
Novo leto |
Sobota, 2. 1. 2021 |
Prešernov dan |
Ponedeljek, 8. 2. 2021 |
Velika noč |
Nedelja, 5. 4. 2021 |
Dan upora proti okupatorju |
Torek, 27. 4. 2021 |
Praznik dela |
Sobota, 1. 5. 2021 |
Praznik dela |
Nedelja, 2. 5. 2021 |
Binkošti |
Nedelja, 23. 5. 2021 |
Dan državnosti |
Petek, 25. 6. 2021 |
Marijino vnebovzetje |
Nedelja, 15. 8. 2021 |
Dan reformacije |
Nedelja, 31. 10. 2021 |
Dan spomina na mrtve |
Ponedeljek, 1. 11. 2021 |
Božič |
Sobota, 25. 12. 2021 |
Dan samostojnosti in enotnosti |
Nedelja, 26. 12. 2021 |
Vir: FinD-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za oktober 2020 višja od plače za september 2020
Povprečna bruto plača za oktober 2020 je znašala 1.821,44 EUR; od bruto plače za september 2020 je bila višja, nominalno za 1,2 %, realno pa za 0,9 %. Povprečna neto plača za oktober 2020 pa je znašala 1.181,35 EUR in je bila nominalno za 1,0 %, realno pa za 0,7 % višja od neto plače za september 2020.
Zvišanje povprečne plače za oktober 2020 (glede na plačo za september 2020) izrazitejše v javnem sektorju
V javnem sektorju se je povprečna bruto plača za oktober 2020 v primerjavi s plačo za september 2020 zvišala za 2,9 % (v institucionalnem sektorju država za 3,3 %), v zasebnem sektorju pa se je zvišala za 0,3 %.
Zvišanje povprečne plače najopaznejše v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, znižanje pa v dejavnosti gostinstvo
Povprečna bruto plača za oktober 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.605,03 EUR); sledila je povprečna bruto plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.518,43 EUR).
V primerjavi s plačo za september 2020 se je povprečna bruto plača za oktober 2020 najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 10,2 %), najbolj znižala pa se je v dejavnosti gostinstvo (za 9,2 %).
Na zvišanje povprečne bruto plače v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo je (med drugim) vplivalo višje izplačilo dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, medtem ko je bilo znižanje povprečne bruto plače v dejavnosti gostinstvo v veliki meri posledica večjega števila napotitev zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo v drugi polovici oktobra 2020 in povečanja števila zaposlenih oseb, ki so opravljale delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
Če bi se povprečna bruto plača za oktober 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo), bi se povprečna bruto plača (glede na bruto plačo za september 2020) v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo zvišala za 10,4 %, medtem ko bi se v dejavnosti gostinstvo znižala za 0,9 %. Primerljivi podatki za preostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, oktober 2020, začasni podatki.
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
X 2020 |
Ø I-X 2020 |
Ø VIII-X 2020 |
X 2020 |
X 2020 |
Ø I-X 2020 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
1.821,44 |
1.822,89 |
1.811,07 |
101,2 |
104,6 |
105,4 |
Javni sektor |
2.175,14 |
2.163,45 |
2.131,95 |
102,9 |
107,1 |
106,6 |
od tega sektor država |
2.228,08 |
2.206,51 |
2.173,78 |
103,3 |
109,1 |
108,3 |
Zasebni sektor |
1.656,03 |
1.662,51 |
1.660,29 |
100,3 |
102,9 |
104,5 |
Neto |
1.181,35 |
1.186,34 |
1.176,25 |
101,0 |
105,3 |
106,4 |
Javni sektor |
1.395,80 |
1.391,57 |
1.372,66 |
102,5 |
107,6 |
107,3 |
od tega sektor država |
1.428,49 |
1.416,50 |
1.398,35 |
102,9 |
109,4 |
108,7 |
Zasebni sektor |
1.081,07 |
1.089,70 |
1.083,96 |
100,2 |
103,6 |
105,7 |
Vir: SURS, 15. 12. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Domača potrošnja
Domače trošenje se je v tretjem četrtletju 2020 zmanjšalo za 5,0 %, od tega se je končno trošenje zmanjšalo za 0,3 %, bruto investicije pa za skoraj petino (19,6 %).
V okviru končnega trošenja se je zmanjšalo samo končno trošenje gospodinjstev in tudi to zmanjšanje je bilo manj izrazito kot v prvih dveh četrtletjih leta 2020. Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu se je zmanjšala za 6,0 %; k znižanju je največ prispevalo zmanjšanje izdatkov za storitve in gorivo. Izrazitejše zmanjšanje končne potrošnje je ublažilo predvsem povečanje izdatkov za trajne dobrine, ki so bili večji za 4,3 %.
Povečalo se je tudi končno trošenje države, in sicer za 1,4 %.
Na izrazit upad bruto investicij so vplivale spremembe zalog oz. njihovo zmanjšanje. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,8 %. Na zmanjšanje teh je vplivalo zmanjšanje investiranja v stroje in opremo (tako v transportno opremo kot tudi v druge stroje in opremo), medtem ko se je investiranje v gradbene objekte zvišalo (za 2,7 %).
Uvoz se je zmanjšal izraziteje kot izvoz
Izvoz se je v tretjem četrtletju leta 2020 v primerjavi z istim četrtletjem 2019 zmanjšal za 9,5 %, od tega izvoz blaga za 4,6 %, izvoz storitev pa kar za 25,8 %. Uvoz se je zmanjšal za 13,1 %, od tega uvoz blaga za 11,2 %, uvoz storitev pa za 22,4 %. Med storitvami se je na obeh straneh – pri izvozu in pri uvozu – najbolj zmanjšal obseg potovanj.
Tudi zaposlenost se je zmanjšala
Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju 2020 znašala 1.034.564 oseb, kar je za 19.237 oseb ali 1,8 % manj kot v tretjem četrtletju 2019. Najizraziteje je upadla v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v zaposlovalnih dejavnostih) in v predelovalnih dejavnostih.
Opombe
Vse primerjave v tem besedilu, če ni posebej omenjeno, se nanašajo na originalne podatke, na spremembe obsega (oziroma realne spremembe) ter na spremembe glede na isto četrtletje v prejšnjem letu.
Podrobnejši podatki
Podrobnejši podatki so objavljeni v podatkovni bazi tukaj.
Vir: SURS, 30. 11. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na letni ravni deflacija
Letna inflacija je bila v novembru 2020 −0,9-odstotna (v novembru 2019 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna).
Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,1 %, cene blaga pa znižale za 1,9 %, pri čemer so se cene poltrajnega blaga znižale za 4,8 %, cene blaga dnevne porabe za 1,4 % in cene trajnega blaga za 1,1 %.
K letni deflaciji v novembru 2020 so največ, 1,1 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati (cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 21,4 %, cene tekočih goriv pa za 18,8 %). K deflaciji na letni ravni so 0,5 odstotne točke prispevala še cenejša oblačila in obutev (za 5,6 % oz. 7,5 %).
Na drugi strani so se zvišale cene hrane (za 1,8 %) ter cene proizvodov in storitev v skupini zdravje (za 5,0 %) in k letni deflaciji prispevale po 0,3 odstotne točke. Zvišale so se tudi cene tobaka (za 5,3 %) in k letni deflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.
Cene v novembru 2020 na mesečni ravni nižje za 0,8 %
Cene življenjskih potrebščin so bile v novembru 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,8 %.
Na novembrsko deflacijo so najbolj vplivale za 3,7 % nižje cene oblačil in obutev; te so k deflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. 0,2 odstotne točke je k deflaciji prispevala 1,4-odstotna pocenitev hrane.
Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji v novembru prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 5,0 %), cenejši drugi rekreacijski predmeti ter izdelki za vrtnarjenje in male živali (za 2,0 %), cenejši počitniški paketi (za 1,8 %), cenejši proizvodi in storitve v zvezi s prevozom (za 1,0 %) ter cenejša stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,7 %).
Na drugi strani so mesečno raven cen višali dražji proizvodi in storitve iz skupine zdravje (za 3,8 %) ter k mesečni deflaciji prispevali 0,2 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2020 –1,1-odstotna (v novembru 2019 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,0-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,6-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 2,7 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 4,3 %, cene blaga dnevne porabe za 2,7 % in cene trajnega blaga za 0,9 %. Cene storitev so se v primerjavi z novembrom 2019 v povprečju zvišale za 1,5 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 2020 –0,3-odstotna (enaka kot v septembru 2020); v državah članicah EU je bila 0,3-odstotna (in tudi enaka kot v septembru 2020). Najnižja, –2,0-odstotna, je bila v Grčiji, najvišja, 3,8-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –0,5-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS, 30.11. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, december 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > -0,01%
- Letna temeljna obrestna mera > -1,17 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 11. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za september 2020 nižja od plače za avgust 2020
Povprečna plača za september 2020 je znašala 1.799,07 EUR bruto oz. 1.169,52 EUR neto; od plače za avgust 2020 je bila nižja, nominalno za 0,7 %, realno pa za 0,3 %.
Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo), bi bila povprečna bruto plača za september 2020 nominalno za 0,2 % višja od povprečne bruto plače za avgust 2020.
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2020 se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za isto obdobje 2019 zvišala, in sicer nominalno za 5,5 %, realno pa za 5,3 %.
Povprečna bruto plača za september 2020 nižja od plače za avgust 2020 le v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za september 2020 je bila v zasebnem sektorju za 1,3 % nižja od plače za avgust 2020, v javnem sektorju pa za 0,3 % višja od plače za avgust 2020 (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 0,9 %).
Povprečna bruto plača za september 2020 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Povprečna bruto plača za september 2020 se je v primerjavi s plačo za avgust 2020 najbolj znižala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,0 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za september 2020), najbolj pa se je zvišala v dejavnosti izobraževanje (za 2,9 %).
Povprečna bruto plača za september 2020 je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.533,97 EUR).
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2020 se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za isto obdobje 2019 zvišala v večini dejavnosti, najopazneje v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 12,9 %). Znižala se je le v dejavnosti gostinstvo (za 1,9 %).
Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija
IX 2020 |
Ø I-IX 2020 |
Ø VII-IX 2020 |
IX 2020 |
IX 2020 |
Ø I-IX 2020 |
|
EUR |
indeks |
|||||
Bruto |
1.799,07 |
1.823,05 |
1.807,65 |
99,3 |
105,1 |
105,5 |
Javni sektor |
2.113,39 |
2.162,13 |
2.121,18 |
100,3 |
104,5 |
106,5 |
od tega sektor država |
2.155,93 |
2.204,07 |
2.162,50 |
100,9 |
105,3 |
108,2 |
Zasebni sektor |
1.651,25 |
1.663,25 |
1.660,27 |
98,7 |
105,2 |
104,7 |
Neto |
1.169,52 |
1.186,91 |
1.174,53 |
99,3 |
105,8 |
106,5 |
Javni sektor |
1.361,72 |
1.391,09 |
1.367,11 |
100,1 |
105,4 |
107,2 |
od tega sektor država |
1.388,17 |
1.415,15 |
1.392,39 |
100,7 |
106,1 |
108,6 |
Zasebni sektor |
1.079,12 |
1.090,68 |
1.084,01 |
98,8 |
105,9 |
105,9 |
Vir: SURS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
- Število vključenih podjetij: 120.459
- Število hitro rastočih podjetij: 5.905
- Število podjetij, ki ohranjajo hitro rast iz preteklih let: 102
Hitro rastoča podjetja predstavljajo 4,9 % vseh podjetij, zaposlujejo 16,3 % vseh delavcev v državi (98.673) in so dosegla 19,9 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.
- Podatki o hitro rastočih podjetjih v obdobju 2015-2019
- Hitro rastoča podjetja v obdobju 2015-2019
Več o tem na povezavi tukaj.
Vir: AJPES, 30. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacija v oktobru na letni ravni −0,1-odstotna
Letna rast cen je bila v oktobru 2020 −0,1-odstotna (v oktobru 2019 je bila 1,4-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna).
Cene storitev so bile v primerjavi z oktobrom 2019 v povprečju višje za 1,2 %, cene blaga pa nižje za 0,8 %. Poltrajno blago se je pocenilo za 1,2 %, trajno blago za 0,9 %, blago dnevne porabe pa za 0,7 %.
K letni deflaciji so največ, za 1,2 odstotne točke, prispevale nižje cene naftnih derivatov; bencin se je pocenil za 22,5 %, dizelsko gorivo za 20,7 %, tekoča goriva pa za 20,9 %. Za 0,2 odstotne točke so deflacijo zvišali še cenejši rabljeni avtomobili (za 12,0 %).
Na drugi strani je letno rast cen za 0,5 odstotne točke zvišala podražitev hrane (za 3,6 %), po 0,2 odstotne točke pa sta jo zvišali še podražitev tobačnih izdelkov (za 5,3 %) ter podražitev oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 6,5 %).
V oktobru dražji oblačila in obutev ter tobačni izdelki
Cene življenjskih potrebščin so bile v oktobru 2020 na mesečni ravni v povprečju višje za 0,3 %.
Prehod na jesensko-zimsko kolekcijo v trgovinah je vplival na dvig cen v skupini obleka in obutev tudi še v oktobru. Oblačila so bila tako za 8,9 % dražja kot v prejšnjem mesecu, obutev pa za 5,3 %, kar je mesečno inflacijo zvišalo za 0,5 odstotne točke. Podražili so se tudi tobačni izdelki (za 5,3 %), kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke.
Na drugi strani so mesečno raven cen nižali cenejši počitniški paketi (za 7,6 %) in cenejše sveže sadje (za 6,0 %); prvi so jo znižali za 0,3 odstotne točke, drugi za 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 2020 –0,5-odstotna (v oktobru 2019 je bila 1,5-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,3-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 1,7 %. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 2,0 %, cene poltrajnega blaga za 1,2 % in cene trajnega blaga za 0,8 %. Cene storitev so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,4 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2020 –0,3-odstotna (v avgustu 2020 je bila –0,2-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,3-odstotna (v avgustu 2020 0,4-odstotna). Najnižja, –2,3-odstotna, je bila v Grčiji, najvišja, 3,8-odstotna, pa na Poljskem. V Sloveniji je bila –0,7-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, november 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za avgust 2020 približno enaka plači za julij 2020
Povprečna plača za avgust 2020 je znašala 1.812,66 EUR bruto oz. 1.177,88 EUR neto; od plače za julij 2020 je bila višja, nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,2 %.
Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo), bi bila povprečna bruto plača za avgust 2020 nominalno za 1,0 % nižja od povprečne bruto plače za julij 2020.
Povprečna plača za avgust 2020 v javnem sektorju nižja, v zasebnem sektorju pa višja od plače za julij 2020
Povprečna bruto plača za avgust 2020 je bila v javnem sektorju za 1,7 % nižja od plače za julij 2020 (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 2,6 %), v zasebnem sektorju pa za 1,1 % višja od plače za julij 2020.
Povprečna bruto plača za avgust 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za avgust 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.774,26 EUR); v tej dejavnosti se je povprečna bruto plača v primerjavi z bruto plačo za prejšnji mesec tudi najbolj zvišala (za 7,7 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za avgust 2020).
Med dejavnostmi, v katerih se je povprečna bruto plača za avgust 2020 glede na povprečno bruto plačo za julij 2020 znižala, je bilo znižanje najopaznejše v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (3,7-odstotno).
Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, avgust 2020
Vir: SURS, 15. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cene septembra 2020 na letni ravni nižje povprečno za 0,3 %
Letna deflacija je bila septembra 2020 0,3-odstotna (v septembru 2019 smo imeli 1,7-odstotno inflacijo). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna (v enakem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).
Blago se je v zadnjem letu v povprečju pocenilo za 1 %. Znižale so se cene vseh vrst blaga: poltrajno blago za 3,4 %, blago dnevne porabe za 0,5 % in trajno blago za 0,2 %. Cene storitev so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 0,8 %.
Na letno deflacijo so imeli največji vpliv (1,0 odstotne točke) cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 % (cene bencina za 20,5 %, cene dizelskega goriva za 19,5 %), cene tekočih goriv pa za 16,3 %. Na deflacijo so imele 0,4 odstotne točke vpliva še nižje cene oblačil in obutve (za 5,3 %).
Hrana je bila v septembru 2020 v povprečju za 4,4 % dražja kot v septembru 2019, kar je letno deflacijo ublažilo za 0,6 odstotne točke.
Mesečna deflacija 0,4-odstotna
Cene življenjskih potrebščin so bile septembra 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,4 %. K mesečni deflaciji je največ, 0,7 odstotne točke, prispevalo znižanje cen počitniških paketov (za 14,9 %). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni deflaciji prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,9 %), avtomobili (za 1,1 %), proizvodi iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,9 %) ter hrana (za 0,4 %).
Deflacijo so blažile višje cene oblačil in obutve (za 7,1 %) ter še druge septembrske podražitve (prve za 0,5 odstotne točke, druge za 0,2 odstotne točke).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2020 –0,7-odstotna (v septembru 2019 je bila 1,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 1,9 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,5 %, cene blaga dnevne porabe za 1,9 % in cene trajnega blaga za 0,3 %. Cene storitev pa so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,2 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 2020 –0,2-odstotna (v juliju 2020 je bila 0,4-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,4-odstotna (v juliju 2020 0,9-odstotna). Najnižja, –2,9-odstotna, je bila na Cipru, najvišja, 4-odstotna, pa na Madžarskem. V Sloveniji je bila –0,7-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS, 30. 9. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v oktobru 2020 ostaja na 0,0 %, prav tako ostaja letna temeljna obrestna mera na 0,00 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, oktober 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 9. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za julij 2020 približno enaka povprečni plači za prejšnji mesec
Povprečna bruto plača za julij 2020 je znašala 1.811,28 EUR in je bila nominalno za 0,1 % nižja od bruto plače za junij 2020, realno pa približno enaka bruto plači za junij 2020. Povprečna neto plača za julij 2020 je znašala 1.176,25 EUR in je bila nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,2 % višja od neto plače za junij 2020.
Povprečna plača za julij 2020 se v primerjavi s plačo za junij 2020 ni bistveno spremenila tudi zato, ker so v obeh omenjenih mesecih veljali enaki ukrepi, povezani z epidemijo covida-19 (subvencija za delo s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo za začasno čakanje na delo).
Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi bila povprečna bruto plača za julij 2020 nominalno za 0,6 % nižja od povprečne bruto plače za junij 2020.
Povprečna plača za julij 2020 višja od plače za junij 2020 le v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za julij 2020 je bila v zasebnem sektorju za 1,4 % višja, v javnem sektorju pa za 2,3 % nižja od plače za junij 2020.
Povprečna bruto plača za julij 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za julij 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.577,01 EUR), čeprav se je prav v tej dejavnosti povprečna bruto plača v primerjavi z bruto plačo za prejšnji mesec najbolj znižala (za 11,3 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za julij 2020).
Glede na povprečno bruto plačo za junij 2020 se je povprečna bruto plača za julij 2020 najbolj zvišala v dejavnosti gostinstvo (za 8,2 %). Če pa bi se povprečna bruto plača za julij 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača v tej dejavnosti zvišala le za 1,2 %.
Primerljivi podatki za preostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, julij 2020, začasni podatki.
VII 2020 | Ø I-VII 2020 | Ø V-VII 2020 | VII 2020 VI 2020 |
VII 2020 VII 2019 |
Ø I-VII 2020 Ø I-VII 2019 |
|
EUR | indeks | |||||
Bruto | 1.811,28 | 1.828,06 | 1.837,49 | 99,9 | 104,3 | 105,7 |
Javni sektor | 2.143,15 | 2.177,20 | 2.211,88 | 97,7 | 104,8 | 107,1 |
od tega sektor država | 2.194,75 | 2.220,78 | 2.271,71 | 97,5 | 107,2 | 109,0 |
Zasebni sektor | 1.655,91 | 1.663,48 | 1.657,97 | 101,4 | 103,7 | 104,6 |
Neto | 1.176,25 | 1.190,76 | 1.197,63 | 100,1 | 105,1 | 106,8 |
Javni sektor | 1.379,33 | 1.399,82 | 1.419,65 | 98,1 | 105,7 | 107,8 |
od tega sektor država | 1.410,92 | 1.424,43 | 1.453,69 | 97,9 | 107,8 | 109,2 |
Zasebni sektor | 1.081,17 | 1.092,21 | 1.091,16 | 101,4 | 104,5 | 105,9 |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2020 ostaja na 0,0 %, prav tako ostaja letna temeljna obrestna mera na 0,00 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, september 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 8. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cene življenjskih potrebščin so bile v avgustu 2020 tako na letni kot mesečni ravni v povprečju za 0,1 % nižje. K letni deflaciji so največ prispevali cenejši naftni derivati. Blago se je v enem letu pocenilo povprečno za 1,2 %, storitve pa so se podražile povprečno za 1,6 %.
V avgustu 2020 na letni ravni 0,1-odstotna deflacija
Rast cen življenjskih potrebščin je bila v avgustu 2020 na letni ravni –0,1-odstotna (v avgustu 2019 je bila 2,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).
Blago se je v letu dni (od avgusta 2019 do avgusta 2020) pocenilo povprečno za 1,2 %. Pocenile so se vse vrste blaga: poltrajno blago za 2,9 %, trajno blago za 0,9 % in blago dnevne porabe za 0,7 %. Cene storitev so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 1,6 %.
K letni deflaciji so v avgustu 2020 največ, 1,1 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale povprečno za 21,2 % (cene bencina so se znižale za 23,1 %, cene dizelskega goriva za 19,5 %), cene tekočih goriv pa za 15,9 %.
Na drugi strani so letno deflacijo za 0,5 odstotne točke, znižale višje cene hrane (za 3,8 %), za 0,3 odstotne točke pa dražje raznovrstno blago in storitve (za 3,5 %).
Cene v avgustu 2020 tudi na mesečni ravni nižje za 0,1 %
V avgustu 2020 smo imeli deflacijo tudi na mesečni ravni. Cene življenjskih potrebščin so bile v tem mesecu v povprečju za 0,1 % nižje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni deflaciji so 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene oblačil in obutve (za 1,5 %), 0,1 odstotne točke pa preostale avgustovske pocenitve.
Deflacijo v avgustu 2020 so za 0,1 odstotne točke znižale višje cene hrane (za 0,3 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 2020 –0,7-odstotna (v avgustu 2019 je bila 2,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 2,1 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,1 %, cene blaga dnevne porabe za 2,1 % in cene trajnega blaga za 0,8 %. Cene storitev so se v primerjavi z avgustom 2019 v povprečju zvišale za 1,5 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2020 0,4-odstotna (v juniju 2020 je bila 0,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,9-odstotna (v juniju 2020 0,8-odstotna). Najnižja, –2,1-odstotna, je bila v Grčiji, najvišja, 3,9-odstotna, pa na Madžarskem. V Sloveniji je bila –0,3-odstotna.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za junij 2020 nižja od plače za maj 2020, toda višja od plače za junij 2019
Povprečna bruto plača za junij 2020 je znašala 1.812,72 EUR; od bruto plače za maj 2020 je bila nižja, nominalno za 4,2 %, realno pa za 5,4 %. Povprečna neto plača za junij 2020 pa je znašala 1.175,47 EUR in je bila nominalno za 5,5 % (oz. realno za 6,7 %) nižja od neto plače za maj 2020.
Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača za junij 2020 (glede na bruto plačo za maj 2020) nominalno znižala za 7,3 %.
Znižanje povprečne plače za junij 2020 glede na plačo za maj 2020 je bilo v precejšnji meri posledica prenehanja izplačil kriznega dodatka v skladu z interventnim zakonom in/ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami za opravljeno delo v času epidemije COVID-19, delno pa tudi uvedbe subvencije za delo s skrajšanim delovnim časom (to je povzročilo povečanje števila zaposlenih oseb, ki so opravljale delo z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa).
V primerjavi z bruto plačo za junij 2019 je bila povprečna bruto plača za junij 2020 višja: nominalno za 5,5 %, realno pa za 5,8 %.
Povprečna plača za junij 2020 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem, nižja od plače za maj 2020
Povprečna bruto plača za junij 2020 je bila v primerjavi s plačo za maj 2020 nižja v obeh sektorjih, v javnem sektorju za 4,6 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 5,1 %), v zasebnem sektorju pa za 3,3 %.
Povprečna bruto plača za junij 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za junij 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.905,56 EUR). V tej dejavnosti se je povprečna bruto plača za junij 2020 glede na povprečno bruto plačo za maj 2020 tudi najbolj zvišala (za 12,2 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za junij 2020).
Povprečna bruto plača za junij 2020 pa se je glede na povprečno bruto plačo za maj 2020 najbolj znižala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 13,7 %).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, avgust 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 7. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na letni ravni cene v povprečju višje za 0,3 %
Cene življenjskih potrebščin so se v juliju 2020 na letni ravni v povprečju dvignile za 0,3 % (julija 2019 je bila letna inflacija 2-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,9-odstotna (leto pred tem, tj. v juliju 2019, je bila 1,7 %).
Cene storitev so se v enem letu v povprečju dvignile za 2,1 %. V istem obdobju se je blago v povprečju pocenilo za 0,8 %. V povprečju so se pocenile vse vrste blaga (trajno blago za 1 %, poltrajno blago za 0,8 % ter blago dnevne porabe za 0,6 %).
Največji vpliv na dvig cen na letni ravni so imele podražitve hrane (za 0,5 odstotne točke). Cene sadja so se v povprečju dvignile za 16,2 % ter cene mesa za 6,3 %. Z 0,3 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi podražitve v skupini raznovrstno blago in storitve (cene zavarovanj so se zvišale za 5,4 %).
Nižje cene naftnih derivatov so z –1,0 odstotne točke vplivale na gibanje cen na letni ravni. Goriva in maziva za osebna vozila so se julija 2020 v primerjavi z julijem 2019 v povprečju pocenila za 20,3 %, tekoča goriva pa za 14,2 %.
Na mesečni ravni 0,1–odstotna deflacija
Julija 2020 so bile cene v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju za 0,1 % nižje. Največji vpliv so imele poletne razprodaje oblačil in obutve (za –0,8 odstotne točke). Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,3 %, obutev pa za 8,1 %.
Na mesečni ravni so na gibanje cen vplivale (z 0,4 odstotne točke) višje cene počitniških paketov; v povprečju so se cene počitniških paketov zvišale za 10,2 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele tudi podražitve tekočih goriv in nastanitvenih storitev. V enem mesecu so se tekoča goriva v povprečju podražila za 10,5 %, nastanitvene storitve pa za 4,3 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele ostale julijske podražitve.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2020 negativna, in sicer je bila –0,3-odstotna (v juliju 2019 je bila pozitivna, in sicer 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 1,6 %. V povprečju se je pocenilo blago vseh kategorij (blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,9 %, poltrajno blago za 0,9 % in trajno blago za 0,8 %). Storitve pa so se podražile za 1,8 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2020 0,3-odstotna (v maju 2020 je bila 0,1-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,8-odstotna (v maju 2020 je bila 0,6-odstotna). Najnižja je bila v Cipru (–2,2-odstotna), najvišja na Poljskem (3,8-odstotna); v Sloveniji je bila –0,8-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS, 31. 7. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za maj 2020 nižja od plače za april 2020, toda višja od plače za maj 2019
Povprečna bruto plača za maj 2020 je znašala 1.892,31 EUR; od bruto plače za april 2020 je bila nižja, nominalno za 2,3 %, realno pa za 3,2 %. Povprečna neto plača za maj 2020 pa je znašala 1.244,44 EUR in je bila nominalno za 1,7 %, realno pa za 2,6 % nižja od neto plače za april 2020.
Glede na bruto plačo za maj 2019 je bila povprečna bruto plača za maj 2020 nominalno višja za 9,5 %, realno pa višja za 10,8 %. Tolikšno zvišanje povprečne bruto plače na medletni ravni je bilo v precejšnji meri posledica ukrepov, sprejetih zaradi epidemije COVID-19 (ti so bili v maju 2020 podobni kot v aprilu 2020).
Povprečna plača za maj 2020 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem, nižja od plače za april 2020
Povprečna bruto plača za maj 2020 je bila v primerjavi s plačo za april 2020 nižja v obeh sektorjih, v zasebnem sektorju za 2,5 %, v javnem sektorju pa za 2,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,9 %).
Povprečna bruto plača za maj 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za maj 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.589,33 EUR).
Glede na bruto plačo za april 2020 se je povprečna bruto plača za maj 2020 najbolj zvišala v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 7,0 %), najbolj pa se je znižala v dejavnosti gostinstvo (za 8,0 %). Če bi se povprečna bruto plača za maj 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača (glede na bruto plačo za april 2020) v obeh omenjenih dejavnostih zvišala: v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti za 4,8 %, v dejavnosti gostinstvo pa za 1,0 %.
Primerljivi podatki za preostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, maj 2020, začasni podatki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cene življenjskih potrebščin so se v juniju 2020 na letni ravni v povprečju za 0,3 % znižale, na mesečni ravni pa za 1,3 % zvišale. V prvi polovici leta 2020 je bila rast cen 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 2,4-odstotna).
Cene v juniju na letni ravni v povprečju nižje za 0,3 %
Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2020 v primerjavi z junijem 2019 v povprečju za 0,3 % nižje. Povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 1,7-odstotna).
Blago se je na letni ravni v povprečju pocenilo za 1,5 %, storitve pa so se v povprečju podražile, in sicer za 1,9 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 2,9 %, trajnega blaga za 1,3 % in blaga dnevne porabe za 1,2 %.
K letni deflaciji je največ, 1,2 odstotne točke, prispevala pocenitev naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 24,6 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 22,4 %). Dodatne 0,3 odstotne točke je k deflaciji prispevalo znižanje cen oblačil (za 5 %).
Letno deflacijo je za 0,5 odstotne točke zvišala dražja hrana (cene sadja so se dvignile za 17,2 %, cene mesa za 5,9 %), za 0,3 odstotne točke dražje raznovrstno blago in storitve (za 3,8 %) in za 0,2 odstotne točke dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 6,5 %).
Gibanje cen v prvi polovici leta 2020
Rast cen je bila v prvi polovici leta 2020 0,2-odstotna (v istem obdobju leta 2019 2,4-odstotna).
V prvi polovici leta 2020 so se izraziteje zvišale cene življenjskih potrebščin v skupini rekreacija in kultura (za 5,8 %) in cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4 %), pa tudi uslug v restavracijah in hotelih (za 1,8 %).
Izraziteje znižale pa so se cene v skupinah prevoz (5,8 %) ter oblačila in obutev (2,7 %).
Na mesečno inflacijo v juniju 2020 so najbolj vplivale cene električne energije
Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2020 v povprečju za 1,3 % višje kot v maju 2020.
V juniju 2020 so se v primerjavi z majem 2020 najbolj spremenile cene električne energije (bile so povprečno za 42,5 % višje), kar je bilo v največji meri posledica prenehanja veljavnosti vladnega odloka o začasnem neplačevanju prispevka zaradi epidemije. Ta sprememba je k mesečni inflaciji prispevala 1 odstotno točko. 0,4 odstotne točke so prispevali še dražji počitniški paketi (za 9,1 %) in po 0,1 odstotne točke dražja tekoča goriva (za 9,2 %), obutev (za 3,6 %) in novi avtomobili (za 2,7 %).
Mesečno inflacijo so v juniju 2020 blažile nižje cene hrane (za 1,6 %) in oblačil (za 1,5 %). Nižje cene hrane so jo znižale za 0,2 odstotne točke, nižje cene oblačil pa za 0,1 odstotne točke. Za preostalo 0,1 odstotne točke so jo znižale preostale junijske pocenitve.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2020 negativna, in sicer je bila –0,8-odstotna (v juniju 2019 je bila pozitivna, in sicer 1,9-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 2,4 %, storitve pa so se podražile za 1,7 %. Cene poltrajnega blaga, blaga dnevne porabe in trajnega blaga so se znižale za 2,7 %, 2,6 % in 1,2 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2020 0,1-odstotna (v aprilu 2020 je bila 0,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,6-odstotna (v aprilu 2020 je bila 0,7-odstotna). Najnižja je bila v Estoniji (–1,8-odstotna), najvišja na Poljskem (3,4-odstotna); v Sloveniji je bila –1,4-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS, 30. 6. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera se je v juliju 2020 zvišala na 0,0 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 0,00 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 6. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Gospodarska klima na mesečni ravni višja
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v juniju 2020 (-24,0 odstotne točke) za 8,7 odstotne točke višja kot v maju 2020 (-32,6 odstotne točke). Po izrazitem padcu v aprilu 2020 se gospodarska klima izboljšuje, še vedno pa je za 24,1 odstotne točke nižje od dolgoletnega povprečja.
Tokrat so na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni vplivali vsi kazalniki: kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 3,1 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,7 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,9 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,6 odstotne točke).
Močan upad gospodarske klime na letni ravni
Glede na junij 2019 je bil kazalnik gospodarske klime v juniju 2020 za 29,3 odstotne točke nižji.
Znižanje vrednosti tega kazalnika na letni ravni je bilo posledica znižanja vseh petih kazalnikov zaupanja: v storitvenih dejavnostih (za 14,3 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 6,7 odstotne točke), med potrošniki (za 5,9 odstotne točke), v gradbeništvu (za 1,3 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za 1,1 odstotne točke).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, junij 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > -1,21 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 29. 5. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letna inflacija −1,2 %
Rast cen življenjskih potrebščin je bila v maju 2020 na letni ravni –1,2-odstotna (v maju 2019 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).
V letu dni se je blago pocenilo za 2,9 %. Pocenile so se vse vrste blaga: trajno blago za 2,3 %, poltrajno blago za 2,9 % in blago dnevne porabe za 3,1%. Cene storitev so se v enem letu zvišale za 2,0 %.
K letni deflaciji so tudi v maju 2020 največ, 1,4 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so se znižale za 32,4 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 23,9 %); cene bencina so se znižale za 25,5 %, cene dizelskega goriva pa za 22,5 %. Dodatne 0,3 odstotne točke je inflacijo znižala cenejša obleka in obutev (za 4,2 %).
Na drugi strani so letno inflacijo najbolj, za 0,8 odstotne točke, zvišale višje cene hrane (za 5,4 %); sveže sadje se je podražilo za 23,4 %, meso za 10,6 %.
K majski inflaciji so največ prispevale višje cene hrane
Cene življenjskih potrebščin so bile v maju 2020 v povprečju za 0,9 % višje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene svežega sadja (za 32,8 %), 0,3 odstotne točke višje cene blaga in storitev iz skupine rekreacija in kultura (za 2,7 %), po 0,1 odstotne točke vsak pa še dražja obleka in obutev (za 1,1 %), druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 5,9 %) ter vse druge majske podražitve.
Mesečno inflacijo so za 0,1 odstotne točke znižali cenejši naftni derivati; tekoča goriva so se pocenila za 6,7 %, goriva in maziva pa za 0,8 %.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2020 –1,4-odstotna (v maju 2019 je bila 1,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 3,4 %. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 4,0%, poltrajnega blaga za 2,2 % in trajnega blaga za 2,1 %. Cene storitev so se v primerjavi z majem 2019 v povprečju zvišale za 2,1 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2020 0,3-odstotna (v marcu 2020 je bila 0,7-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,7-odstotna (v marcu 2020 1,2-odstotna). Najnižja, –1,3-odstotna, je bila v Sloveniji, najvišja, 3,3-
Vir: SURS, 29. 5. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Gospodarsko razpoloženje na mesečni ravni višje
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v maju 2020 (-33,1 odstotne točke) za 6,5 odstotne točke višja kot v aprilu 2020 (-39,6 odstotne točke). Njegova vrednost je bila 33,2 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem.
Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali skoraj vsi kazalniki: kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 4,9 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 1,1 odstotne točke), kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu je imel negativen vpliv (za 0,1 odstotne točke).
Gospodarsko razpoloženje na letni ravni zopet občutno nižje
Glede na maj 2019 je bil kazalnik gospodarske klime v maju 2020 za 40,8 odstotne točke nižji.
Na znižanje vrednosti tega kazalnika na letni ravni so vplivali vsi kazalniki zaupanja: v storitvenih dejavnostih (za 17,2 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 11,9 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (ta je bil nižji za 7,3 odstotne točke), kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 2,4 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 2,0 odstotne točke).
Kazalnik gospodarske klime, Slovenija, januar 2005–maj 2020
Vir: SURS
Vpliv posameznih kazalnikov zaupanja na mesečno spremembo gospodarske klime, Slovenija, maj 2020
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Zaradi ukrepov, ki veljajo na območju Republike Slovenije za omejitev epidemije koronavirusa (COVID-19), se SURS sooča s težavami pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov. SURS je sicer tudi v teh razmerah zavezan k pravočasnemu objavljanju podatkov.
Nekateri seštevki in razlike se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja.
Vir: SURS, 25.5.2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost 90,7-odstotna
Davčna obremenitev za samsko osebo je v letu 2019 znašala 90,7 % dodatne bruto plače v zaposlitvi; to pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 9,3 % bruto plače, kar imenujemo 'past brezposelnosti'. Kazalnik 'past brezposelnosti' prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost; ta razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo. Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo se je glede na leto 2018 zvišala za 0,2 odstotne točke.
Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto za par z dvema otrokoma višja kot v prejšnjem letu
Davčna obremenitev plače za samsko osebo je v letu 2019 znašala 50,8 % dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, za par z dvema otrokoma pa 100,0 %, kar imenujemo 'past nizkih plač'. Kazalnik 'past nizkih plač' prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 % na 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke in višje pripadajoče socialne transferje. Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je glede na leto 2018 za samsko osebo zvišala za 0,5 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa za 0,1 odstotne točke.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Povprečna zaposlena oseba je definirana kot zaposlena oseba, ki prejema povprečno plačo
v industriji in storitvah (področja dejavnosti od B do N po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008).
Podrobnejša metodološka pojasnila so na spletnem naslovu http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8265.
Vir: SURS; 21. 5. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za marec 2020 nižja od plače za februar 2020
Povprečna bruto plača za marec 2020 je znašala 1.758,27 EUR; od bruto plače za februar 2020 je bila nižja, nominalno za 2,3 %, realno pa za 1,5 %. Povprečna neto plača za marec 2020 pa je znašala 1.146,11 EUR in je bila nominalno za 2,0 %, realno pa za 1,2 % nižja od neto plače za februar 2020.
Znižanje povprečne plače je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19 (predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo). Po metodologiji statističnega raziskovanja Plače zaposlenih pri pravnih osebah namreč ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca.
Ker je bila v marcu 2020 večina zaposlenih oseb, ki so bile napotene na začasno čakanje na delo, napotena na začasno čakanje na delo v drugi polovici meseca, se število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo, v primerjavi s prejšnjim mesecem ni bistveno spremenilo. Po drugi strani pa se je zaradi izplačil nadomestil plače za začasno čakanje na delo (v breme države) znižalo izplačilo plač in/ali nadomestil plač, izplačanih v breme (iz sredstev) delodajalca. To dejstvo je imelo vpliv na znižanje povprečne plače na zaposleno osebo v primerjavi s plačo za prejšnji mesec.
Čeprav podatki o povprečni bruto plači na zaposleno osebo za marec 2020 kažejo, da se je povprečna plača (v primerjavi s plačo za februar 2020) znižala, pa podatki o povprečni bruto plači, izračunani na zaposleno osebo na podlagi plačanih ur (s tem med drugim izključimo vpliv nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo), kažejo, da se je v primerljivem obdobju povprečna bruto plača celo zvišala (za 2,8 %).
Povprečna plača za marec 2020 nižja od plače za prejšnji mesec le v zasebnem sektorju
V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača za marec 2020 v primerjavi s plačo za februar 2020 znižala za 5,3 %, v javnem sektorju pa se je zvišala za 3,1 % (v institucionalnem sektorju država se je zvišala za 1,9 %).
Znižanje povprečne plače v zasebnem sektorju je bilo večinoma posledica zgoraj omenjenih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19, medtem ko je na zvišanje povprečne plače v javnem sektorju vplivalo predvsem izplačilo kriznega dodatka v nekaterih dejavnostih (v skladu z interventnim zakonom in/ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami).
Če bi se povprečna bruto plača za marec 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi bila le-ta v obeh sektorjih višja od plače za februar 2020 (v zasebnem sektorju za 0,5 %, v javnem sektorju pa za 6,8 %).
Znižanje povprečne plače za marec 2020 najopaznejše v dejavnosti gostinstvo
V primerjavi z bruto plačo za februar 2020 se je povprečna bruto plača za marec 2020 najbolj znižala v dejavnosti gostinstvo (za 20,9 %). Za več kot 10 % se je povprečna bruto plača za marec 2020 (glede na povprečno bruto plačo za februar 2020) znižala še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 11,0 %).
Če bi se povprečna bruto plača za marec 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača (glede na bruto plačo za februar 2020) v dejavnosti gostinstvo znižala za 1,5 %, medtem ko bi se v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih zvišala za 1,1 %. Primerljivi podatki za ostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, marec 2020, začasni podatki.
Povprečna bruto plača za marec 2020 je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.008,00 EUR); v tej dejavnosti se je povprečna bruto plača v primerjavi s plačo za februar 2020 tudi najbolj zvišala, in sicer za 19,6 % (predvsem zaradi višjih izrednih izplačil).
Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, marec 2020
Vir: SURS, 21. 5. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na letni ravni deflacija
Letna inflacija je bila v aprilu 2020 −1,2-odstotna (v aprilu 2019 je bila 1,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna).
Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,5 %, cene blaga pa znižale za 2,6 %, pri čemer so se cene trajnega blaga znižale za 2,0 %, cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga pa za 2,8 %.
K letni deflaciji v aprilu 2020 so največ, 1,2 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so se znižale za 24,7 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 21,0 %). K deflaciji na letni ravni je 1,0-odstotne točke prispevala še cenejša električna energija (za 28,5 %).
Na drugi strani je letno inflacijo najbolj, za 0,8 odstotne točke, zvišala dražja hrana (za 5,4 %).
Cene v aprilu 2020 na mesečni ravni nižje za 0,9 %
Na aprilsko deflacijo so najbolj vplivale nižje cene naftnih derivatov; te so k deflaciji prispevale 0,9-odstotne točke. Tekoča goriva so se pocenila za 19,5 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 17,0 %.
Cene oblačil so bile v aprilu 2020 v povprečju za 3,5 % nižje kot v marcu 2020 in so k mesečni deflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še cenejše storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 2,4 %), cenejši drugi rekreacijski predmeti ter izdelki za vrtnarjenje in male živali (za 2,3 %) ter cenejša stanovanjska in gospodinjska oprema (za 1,6 %). K deflaciji so 0,2 odstotne točke prispevale še vse ostale pocenitve v aprilu.
Ker aprila določene storitve zaradi ukrepov za omejitev epidemije koronavirusa niso bile na voljo, smo v skladu s priporočili Eurostata pri počitniških paketih, potniških letalskih prevozih in nastanitvenih storitvah v aprilu upoštevali mesečno spremembo cen iz prejšnjega leta (več o tem v metodološkem opozorilu). Dražji počitniški paketi (za 10,4 %) so tako mesečno inflacijo zvišali za 0,4 odstotne točke, višje cene nastanitvenih storitev (za 3,4 %) pa za 0,1 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke sta prispevali še dražja zelenjava (za 5,0 %) in obutev (za 4,2 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2020 –1,3-odstotna (v aprilu 2019 je bila 1,8-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila prav tako –1,3-odstotna.
Blago se je v letu dni pocenilo za 3,2 %. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 3,6%, poltrajnega blaga za 2,8 % in trajnega blaga za 2,0 %. Cene storitev so se v primerjavi z aprilom 2019 v povprečju zvišale za 1,8 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2020 0,7-odstotna (v februarju 2020 je bila 1,2-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,2-odstotna (v februarju 2020 1,6-odstotna). Najnižja, 0,1-odstotna, je bila v Španiji, Italiji, na Cipru in Portugalskem, najvišja, 3,9-odstotna, pa na Madžarskem in Poljskem; v Sloveniji je bila 0,7-odstotna.
Metodološko opozorilo
Zaradi ukrepov, ki veljajo na območju Republike Slovenije za omejitev epidemije koronavirusa (COVID-19), se SURS sooča s težavami pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov.
V aprilu 2020 smo tako drobnoprodajne cene neživilskih izdelkov in storitev v večji meri zbrali po telefonu in prek spletnih strani ponudnikov. Višjo kakovost indeksov smo zagotovili z uporabo podatkov iz podatkovnih baz trgovcev.
Kjer cen ni bilo mogoče zbrati oz. se storitve niso izvajale, smo podatke uredili v skladu z Eurostatovimi priporočili, zato so objavljeni indeksi v nekaterih podskupinah manj zanesljivi kot običajno. Pri izdelkih, ki so še vedno v prodaji, a vseh cen nismo uspeli zbrati, smo manjkajoče cene nadomestili s povprečno spremembo zbranih cen izdelkov znotraj agregata ali najbližjega višjega agregata. Za izdelke in storitve, ki trenutno niso na voljo, smo upoštevali spremembo cen najbližjega višjega agregata. V primerih, ko obstaja velika verjetnost, da bodo cene enake, ko bodo izdelki in storitve ponovno na voljo, smo upoštevali zadnjo znano ceno. Pri storitvah s sezonskim gibanjem cen (potniški zračni prevoz, počitniški paketi, nastanitvene storitve), pa smo upoštevali mesečno spremembo cen iz prejšnjega leta. Delež na tak način urejenih podatkov predstavlja 22,7 % celotnega harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in 18,3 % indeksa cen življenjskih potrebščin.
Podatke iz podatkovnih baz trgovcev še naprej redno tedensko pridobivamo, zato so bili indeksi v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter alkoholne pijače in tobak izračunani na enak način in so enake kakovosti kot v mesecih pred epidemijo.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > -1,17 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 4. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za februar 2020 nižja od plače za januar 2020
Povprečna bruto plača za februar 2020 je znašala 1.799,66 EUR; od bruto plače za januar 2020 je bila nižja, nominalno za 0,4 %, realno pa za 1,1 %. Povprečna neto plača za februar 2020 je znašala 1.169,91 EUR in je bila nominalno za 0,2 %, realno pa za 0,9 % nižja od neto plače za januar 2020.
V primerjavi s plačo za februar 2019 pa se je povprečna bruto plača za februar 2020 zvišala, in sicer nominalno za 5,0 % oz. realno za 2,9 %.
Povprečna plača za februar 2020 nižja od plače za prejšnji mesec le v javnem sektorju
V javnem sektorju se je povprečna bruto plača za februar 2020 v primerjavi s plačo za januar 2020 znižala za 2,0 % (v institucionalnem sektorju država se je znižala za 1,9 %), v zasebnem sektorju pa se je zvišala za 0,6 %.
Povprečna plača za februar 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
V primerjavi z bruto plačo za januar 2020 se je povprečna bruto plača za februar 2020 znižala v večini dejavnosti; zvišala se je le v predelovalnih dejavnostih (za 2,8 %), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 1,1 %), v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (v vsaki za 0,1 %).
Povprečna plača za februar 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro; znašala je 2.537,35 EUR bruto oz. 1.597,81 EUR neto.
Vir: SURS, 15. 5. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letna rast cen 0,5-odstotna
Letna rast cen je bila v marcu 2020 0,5-odstotna (v marcu 2019 je bila 1,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,7-odstotna (enako kot v istem obdobju prejšnjega leta).
Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,8 %, cene blaga pa znižale za 0,2 %, pri čemer so se cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe znižale (za 0,6 % oz. 0,4 %), medtem ko so se cene poltrajnega blaga zvišale (za 0,6 %).
K letni inflaciji v marcu 2020 je največ, 0,7 odstotne točke, prispevala dražja hrana (za 4,9 %). Po 0,3 odstotne točke so k inflaciji prispevali dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 9,3 %) ter dražje raznovrstno blago in storitve (za 4,0 %).
Inflacijo so na letni ravni blažile nižje cene električne energije (za 0,9 odstotne točke); ta se je v letu dni skupno pocenila za 27,6 %. Dodatne 0,2 odstotne točke so prispevali še cenejši naftni derivati; cene tekočih goriv so se znižale za 7,3 %, cene goriv in maziv pa za 3,0 %.
Deflacija v marcu predvsem zaradi cenejše električne energije
Na marčevsko deflacijo so najbolj vplivale nižje cene električne energije, plina in drugih goriv; te so k deflaciji prispevale 1,1 odstotne točke. Najbolj se je zaradi vladnega odloka o znižanju cen pocenila električna energija, in sicer za 29,3 %. K deflaciji v mesecu marcu so 0,4 odstotne točke prispevali še cenejši počitniški paketi (za 10,0 %), 0,1 odstotne točke pa cenejši naftni derivati (tekoča goriva za 3,3 %, goriva in maziva za 1,8 %).
Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,5 odstotne točke zvišala dražja oblačila in obutev (za 7,3 % oz. 9,1 %). Po 0,1 odstotne točke so mesečno inflacijo zvišali še dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 2,4 %), hrana (za 0,4 %) ter druge podražitve v marcu.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2020 0,7-odstotna (v marcu 2019 je bila 1,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,6-odstotna.
Storitve so se v letu dni podražile za 2,2 %, blago pa pocenilo za 0,3 %. Cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe so se znižale (za 0,7 % oz. 0,4 %), cene poltrajnega blaga pa zvišale (za 0,2 %).
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 2020 1,2-odstotna (v januarju 2020 je bila 1,4-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,6-odstotna (v januarju 2020 1,7-odstotna). Najnižja je bila v Italiji (0,2-odstotna), najvišja, 4,4-odstotna, pa na Madžarskem; v Sloveniji je bila 2,0-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 3. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna plača za januar 2020 nižja od plače za december 2019, toda višja od plače za januar 2019 Povprečna bruto plača za januar 2020 je znašala 1.806,50 EUR; od bruto plače za december 2019 je bila nižja, nominalno za 2,6 %, realno pa za 1,7 %. Tudi povprečna neto plača za januar 2020 (znašala je 1.172,56 EUR) je bila nižja od neto plače za december 2019, nominalno za 3,5 %, realno pa za 2,6 %.
Znižanje povprečne plače je bilo predvsem posledica manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).
V primerjavi s plačo za januar 2019 pa se je povprečna bruto plača za januar 2020 zvišala (nominalno za 4,5 % oz. realno za 2,4 %).
Povprečna plača za januar 2020 nižja od plače za prejšnji mesec v obeh sektorjih, javnem in zasebnem
Povprečna bruto plača za januar 2020 se je v primerjavi s plačo za december 2019 v javnem sektorju znižala za 3,6 % (pri čemer se je v institucionalnem sektorju država znižala za 0,4 %), v zasebnem sektorju pa se je znižala za 2,1 %.
Povprečna plača za januar 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za januar 2020 je bila v večini dejavnosti nižja od bruto plače za december 2019; zvišala se je le v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 4,0 %), v dejavnosti rudarstvo (za 2,1 %) ter v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za 0,6 %).
Povprečna plača za januar 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro; znašala je 2.687,67 EUR bruto oz. 1.679,74 EUR neto.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Drobnoprodajne cene so se v februarju 2020 zvišale (na letni ravni za 2 % in na mesečni za 0,7 %). Podražili so se tako blago kakor tudi storitve. Na letno inflacijo so v največji meri vplivale podražitve hrane, na mesečno inflacijo pa podražitve počitniških paketov.
Letna rast cen 2-odstotna
Cene življenjskih potrebščin so bile v februarju 2020 v povprečju za 2 % višje kot v februarju prejšnjega leta. Povprečna 12-mesečna rast je bila 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).
Storitve so se v enem letu v povprečju podražile za 2,7 %, blago pa za 1,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale povprečno za 2,6 % oz. 1,1 %, medtem ko se je trajno blago za 1,6 % pocenilo.
Na letno inflacijo je v največji meri vplivala podražitev hrane (0,6 odstotne točke), ki je bila v povprečju za 4,3 % dražja kot v februarju prejšnjega leta. V enem letu sta se najbolj podražili meso (za 11,2 %) in sadje (za 11,7 %). Na letno inflacijo so z 0,5 in 0,4 odstotne točke vplivale še podražitve v skupinah stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo ter raznovrstno blago in storitve. V prvi skupini so se na letni ravni najbolj podražile oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 9,6 %), v drugi skupini pa zavarovanje (za 7,5 %).
Opaznejših pocenitev na letni ravni ni bilo.
Višje cene počitniških paketov
V februarju 2020 smo imeli 0,7-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 0,8-odstotno).
Na mesečno inflacijo so v največji meri vplivale podražitve počitniških paketov (0,4 odstotne točke), ki so se podražili za 10,5 %. 0,2 odstotne točke so k inflaciji prispevale tudi višje cene oblačil (za 4,5 %), 0,1 odstotne točke pa višje cene hrane (za 0,8 %). Preostale februarske podražitve so k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.
Na drugi strani je mesečno inflacijo nižala in jo za 0,2 odstotne točke znižala pocenitev naftnih derivatov. Goriva in maziva za osebna vozila so bila cenejša za 3,7 %, tekoča goriva pa za 6,9 %.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji v februarju 2020 2-odstotna (v februarju 2019 je bila 1,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,4-odstotna.
Storitve so se v letu dni podražile za 2,7 %, blago pa za 1,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,5 % oz. za 0,7 %. Cene trajnega so se za 1,6 % znižale.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2020 1,4-odstotna (v decembru 2019 je bila 1,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,7-odstotna (v decembru 2019 1,6-odstotna). Najnižja je bila v Italiji (0,4-odstotna), najvišja na Madžarskem (4,7-odstotna); v Sloveniji je bila 2,3-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v marcu 2020 ostaja 0,2 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na 2,39 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,39 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 28. 2. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna bruto plača za december 2019 je znašala 1.855,25 EUR in je bila nominalno za 2,2 %, realno pa za 2,0 % nižja od plače za november 2019. Povprečna mesečna bruto plača za 2019 pa je bila višja od povprečne mesečne plače za 2018, in sicer nominalno za 4,3 %, realno pa za 2,7 %.
PLAČE ZAPOSLENIH PRI PRAVNIH OSEBAH, SLOVENIJA, DECEMBER 2019
Povprečna plača za december 2019 nižja od plače za november 2019 predvsem zaradi nižjega deleža izplačanih izrednih izplačil
Povprečna bruto plača za december 2019 je znašala 1.855,25 EUR; od bruto plače za november 2019 je bila nižja, in sicer nominalno za 2,2 %, realno pa za 2,0 %. Povprečna neto plača za december 2019 pa je znašala 1.214,93 EUR in je bila od neto plače za november 2019 nominalno nižja za 1,6 %, realno pa nižja za 1,4 %.
Povprečna plača za december 2019 je bila nižja od povprečne plače za november 2019 predvsem zato, ker je bilo s plačo za december izplačanih manj izrednih izplačil (13. plač in božičnic).
Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je znašala 1.753,84 EUR; od povprečne mesečne bruto plače za 2018 je bila višja, nominalno za 4,3 %, realno pa za 2,7 %. Povprečna mesečna neto plača za 2019 pa je znašala 1.133,50 EUR in je bila nominalno za 3,7 %, realno pa za 2,1 % višja od povprečne mesečne neto plače za 2018.
Povprečna mesečna plača za 2019 višja od plače za 2018 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem
Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je bila od povprečne mesečne bruto plače za 2018 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 3,9 %, v javnem sektorju pa za 5,4 %; v institucionalnem sektorju država, delu javnega sektorja, je bila višja za 6,5 %. Tolikšno zvišanje plač v javnem sektorju in v institucionalnem sektorju država v 2019 (glede na 2018), je bilo v veliki meri posledica zvišanja plač javnim uslužbencem na podlagi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.
Povprečna mesečna plača za 2019 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
V povprečju najvišjo mesečno bruto plačo za 2019 so imeli zaposleni v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (znašala je 2.628,55 EUR).
Povprečna mesečna bruto plača za 2019 se je v primerjavi s plačo za 2018 zvišala v vseh dejavnostih, najizraziteje v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 8,9 %).
Povprečna mesečna bruto plača za 2019 višja od slovenskega povprečja le v dveh statističnih regijah
Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je bila višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji (za 10,3 %) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 0,9 %).
Vir: SURS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cene življenjskih potrebščin so bile v januarju 2020 na letni ravni v povprečju za 2,1 % višje, na mesečni ravni pa za 0,9 % nižje. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve hrane, na mesečno deflacijo pa so najbolj vplivale zimske razprodaje obleke in obutve.
Letna rast cen 2,1-odstotna
Letna inflacija oz. letna rast cen je bila v januarju 2020 2,1-odstotna (v januarju 2019 je bila 1,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,7-odstotna (prav tako kot v istem obdobju prejšnjega leta).
Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 2,6 %, cene blaga pa za 1,8 %, pri čemer so se cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga zvišale (za 3,1 oz. 0,6 %), medtem ko so se cene trajnega blaga znižale (za 1,7 %).
K letni inflaciji v januarju 2020 je največ, 0,6 odstotne točke, prispevala podražitev prehrambenih proizvodov (3,7-odstotna); med temi sta se najizraziteje podražili meso (za 9,2 %) in sveže sadje (za 14,7 %). Po 0,4 odstotne točke so k dvigu letne ravni cen prispevali dražji naftni derivati (cene goriv in maziv so se zvišale za 7,7 %, cene tekočih goriv za 10,4 %), dražje blago in storitve iz skupine stanovanje (predvsem 8,8-odstotno zvišanje cen oskrbe z vodo in raznimi storitvami v zvezi s stanovanjem) ter dvig cen raznovrstnega blaga in storitev (zavarovanje se je podražilo za 7,0 %).
Mesečno inflacijo nižale zimske razprodaje
Tudi v letošnjem januarju so zimske razprodaje vplivale na znižanje cen v skupini obleka in obutev in mesečno inflacijo znižale za 1,0 odstotne točke. Oblačila so bila v povprečju cenejša za 14,4 %, obutev za 7,9 %. Cenejši počitniški paketi (za 7,6 %) so mesečno raven cen znižali za 0,3 odstotne točke, cenejši potniški zračni prevoz (za 27,9 %) pa za 0,1 odstotne točke.
Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,3 odstotne točke zvišale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 1,7 %) Po 0,1 so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene oskrbe z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 2,2 %) ter dražje dizelsko gorivo (za 2,7 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2020 2,3-odstotna (v januarju 2019 je bila 1,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,5-odstotna.
Storitve so se v letu dni podražile za 2,8 %, blago pa za 2,0 %. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale (za 3,3 oz. 0,2 %), cene trajnega blaga pa znižale (za 1,7 %).
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2019 1,3-odstotna (v novembru 2019 je bila 1,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,6-odstotna (v novembru 2019 1,3-odstotna). Najnižja je bila na Portugalskem (0,4-odstotna), najvišja, 4,1-odstotna, pa na Madžarskem; v Sloveniji je bila 2,0-odstotna.
Deleži glavnih skupin v indeksu cen življenjskih potrebščin v letih 2019 in 2020
Vir: SURS, 7. 2. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v februarju 2020 ostaja 0,2 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,55 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,55 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 1. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Povprečna bruto plača za november 2019 je znašala 1.897,90 EUR in je bila nominalno za 9,0 %, realno pa za 8,9 % višja od plače za oktober 2019. Tolikšna razlika v višini povprečne plače glede na prejšnji mesec je bila predvsem posledica višjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za november 2019.
Povprečna bruto plača za november 2019 je znašala 1.897,90 EUR; od bruto plače za oktober 2019 je bila višja, in sicer nominalno za 9,0 %, realno pa za 8,9 %. Povprečna neto plača za november 2019 je znašala 1.234,75 EUR in je bila od neto plače za oktober 2019 nominalno višja za 10,0 %, realno pa za 9,9 %.
Tolikšna razlika med povprečno plačo za oktober in povprečno plačo za november je bila tudi v letu 2019 – kot v prejšnjih letih – predvsem posledica višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic), izplačanih s plačo za november.
Izredno izplačilo je s plačo za november 2019 prejelo 23,3 % od vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo (ali za 0,1 odstotne točke več, kot jih je tako izplačilo prejelo s plačo za november 2018). Izredno izplačilo, izplačano s plačo za november 2019, je v bruto znesku znašalo povprečno 723,92 EUR.
Zvišanje povprečne plače za november 2019 (glede na plačo za oktober 2019) opaznejše v zasebnem sektorju
Povprečna neto plača za november 2019 je bila glede na plačo za oktober 2019 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 12,9 %, v javnem sektorju pa za 5,0 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,2 %).
Povprečna plača za november 2019 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna neto plača za november 2019 se je v primerjavi s plačo za oktober 2019 najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 24,2 %). Za več kot 15,0 % se je zvišala še v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 24,0 %) ter v predelovalnih dejavnostih (za 16,5 %).
Povprečna neto plača za november 2019 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.974,56 EUR).
Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, november 2019
Vir: SURS, 15. 1. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zaradi odkritja napak v statističnih podatkih o indeksu cen življenjskih potrebščin je SURS znova objavil podatke. Letna rast cen v letu 2019 je bila 1,8-odstotna (v letu 2018 1,4-odstotna). Povprečna letna inflacija je bila 1,6-odstotna (v letu 2018 1,7-odstotna).
OBJAVLJEN POPRAVEK, 9. 1. 2020
*****
V letošnjem letu 1,8-odstotna inflacija
Cene storitev in blaga so se v enem letu v povprečju zvišale, in sicer za 2,9 % oz. 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,2 % oz. 0,4 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,8 %.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 3,5 %). 0,4 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale še višje cene raznovrstnega blaga in storitev (za 4,4 %). Po 0,2 odstotne točke pa so k letni inflaciji prispevale tudi višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 6,7 %) ter višje cene gostinskih storitev (za 3,8 %).
V letu 2019 ni bilo večjih pocenitev, ki bi izraziteje vplivale na letno inflacijo; za 0,1 odstotne točke so letno inflacijo blažile le nižje cene avtomobilov (za 2,3 %).
Cene v decembru 2019 na mesečni ravni nižje za 0,2 %
K mesečni deflaciji so po 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov v tujini (za 4,1 %), nižje cene oblačil in obutve (za 1,3 % oz. 2,9 %) ter cenejši nakup prevoznih sredstev (za 1,0 %).
Mesečno inflacijo so na drugi strani za 0,1 odstotne točke višali dražji počitniški paketi doma (za 3,6 %) in višje cene storitev iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,6 %).
Podrobnejše podatke o indeksih cen življenjskih potrebščin za december 2019 objavljamo v podatkovni bazi SiStat.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2019 2,0-odstotna (v decembru 2018 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,1-odstotna.
Storitve so se v letu dni podražile za 3,1 %, blago pa za 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za 2,2 % oz. 0,2 %, cene trajnega blaga pa znižale za 1,7 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2019 1,0-odstotna (v oktobru 2019 je bila 0,7-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,3-odstotna (v oktobru 2019 1,1-odstotna). Najnižja je bila v Italiji in na Portugalskem (0,2-odstotna), najvišja, 3,8-odstotna, pa v Romuniji; v Sloveniji je bila 1,4-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna in letna temeljna obrestna mera sta se v januarju 2020 zvišali na 0,2 % oz. 2,39 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2020
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,39 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 30. 12. 2019
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ob koncu leta 2019 se je letna inflacija ustavila pri 1,9 %. Nanjo so najbolj vplivale višje cene hrane (za 3,5 %). Storitve so se v enem letu podražile za 2,6 %, blago pa za 1,3 %. Na mesečni ravni smo zabeležili 0,1-odstotno deflacijo.
Letna inflacija v letu 2019 1,9-odstotna, povprečna letna 1,6-odstotna
Letna rast cen v letu 2019 je bila 1,9-odstotna (v letu 2018 1,4-odstotna). Povprečna letna inflacija je bila 1,6-odstotna (v letu 2018 1,7-odstotna).
Cene storitev in blaga so se v enem letu v povprečju zvišale, in sicer za 2,6 % oz. 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,2 % oz. 0,4 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,8 %.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 3,5 %). 0,4 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale še višje cene raznovrstnega blaga in storitev (za 4,7 %). Po 0,2 odstotne točke pa so k letni inflaciji prispevale tudi višje cene storitev iz skupine oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 6,7%) ter višje cene gostinskih storitev (za 3,8 %).
V letu 2019 ni bilo večjih pocenitev, ki bi izraziteje vplivale na letno inflacijo; za 0,1 odstotne točke so letno inflacijo blažile le nižje cene avtomobilov (za 2,3 %).
Cene v decembru 2019 na mesečni ravni nižje za 0,1 %
K mesečni deflaciji so po 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov v tujini (za 4,1 %), nižje cene oblačil in obutve (za 1,3 % oz. 2,9 %) ter cenejši nakup prevoznih sredstev (za 1,0 %).
Mesečno inflacijo so na drugi strani za 0,1 odstotne točke višali dražji počitniški paketi doma (za 3,6 %) in višje cene storitev iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,6 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2019 2,0-odstotna (v decembru 2018 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.
Storitve so se v letu dni podražile za 2,8 %, blago pa za 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 % oz. 0,2 %, cene trajnega blaga pa znižale za 1,7 %.
Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2019 1,0-odstotna (v oktobru 2019 je bila 0,7-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,3-odstotna (v oktobru 2019 1,1-odstotna). Najnižja je bila v Italiji in na Portugalskem (0,2-odstotna), najvišja, 3,8-odstotna, pa v Romuniji; v Sloveniji je bila 1,4-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Vir: SURS, 30. 12. 2019
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Višje trošarine so letno inflacijo v 2019 zvišale za 0,1 odstotne točke.
Primerjava podatkov o HICŽP in HICŽP-CT za leto 2019
Spremembo trošarin smo v letu 2019 zaznali le v juniju, ko se je zvišala trošarina za cigarete in tobak. Razlika med harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) in harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICŽP) je bila na letni ravni vidna v skupini alkoholne pijače in tobak (za 1,0 odstotne točke). Zaradi višjih trošarin za cigarete in tobak so bile cene v tej skupini ob koncu leta 2019 višje za 1,9 odstotne točke, ob nespremenjenih trošarinah pa bi bile višje za 0,9 odstotne točke.
Skupni letni HICŽP-CT je bil 101,9, HICŽP pa 102,0, kar pomeni, da so višje trošarine v letu 2019 zvišale inflacijo za 0,1 odstotne točke.
Letne stopnje rasti HICŽP in HICŽP-CT, Slovenija
Vir: SURS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
FURS je pripravil dokumenta o Postopku pooblaščanja zunanjih poročevalcev v CESOP, april 2024.
16.04.2024 09:25Slovenski podjetniški sklad je objavil prvi javni poziv za finančne spodbude preko vavčerjev – vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, javni razpis za izvedbo celovitih podpornih storitev za inovativne posameznike in inovativna zagonska podjetja 2024–2025 ter javni poziv za start-up mentorje.
15.04.2024 14:57FURS je pripravil spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 12. izdaja, april 2024 v zvezi z dohodki javnih uslužbencev napotenih na delo v tujino in povračilom stroškov prehrane avtoprevoznikom v mednarodnem cestnem prometu.
15.04.2024 08:52V Uradnem listu RS št. 30/2024 z dne 05. 04. 2024 je bil objavljen Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v marcu 2024.
05.04.2024 15:54Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize in ga posredovala Državnemu zboru.
28.03.2024 15:54Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Olajšava za digitalni in zeleni prehod, v 2. izdaji, marec 2024.
28.03.2024 15:08Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 14. izdaja, marec 2024.
25.03.2024 10:52Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Stalna poslovna enota nerezidenta.
14.03.2024 00:00Na AJPES in Statističnem uradu RS si prizadevajo za zmanjšanje administrativnih bremen in načrtovano ukinitev zbiranja podatkov statističnega raziskovanja »Plače zaposlenih pri pravnih osebah (ZAP/M)«, zato so pripravili naslednja pojasnila.
13.03.2024 00:00Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je objavil aktualne spodbude za zaposlovanje. Namen povabila je predvsem v spodbujanju delodajalcev k zaposlovanju mladih za nedoločen čas.
11.03.2024 00:42Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 14. izdaja, marec 2024.
07.03.2024 00:00Finančna uprava RS je objavila nov dokument Postopek prve oddaje CESOP poročila, februar 2024.
27.02.2024 10:06Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, februar 2024.
26.02.2024 07:21Vlada je danes, 22. 2. 2024 sprejela predlog novega Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki odpravlja neustavnost prvega zakona, hkrati pa uvaja dodatne izboljšave sodnega varstva nekdanjih imetnikov.
22.02.2024 09:44Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, februar 2024.
19.02.2024 00:00Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK obrazcu, 4. izdaja, februar 2024.
14.02.2024 10:04Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 23. 1. 2024 objavilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V nadaljevanju objavljamo najpomembnejše spremembe in dopolnitve predloga zakona.
09.02.2024 00:00V Uradnem listu RS je bila 5. februarja 2024 objavljena nova odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev. Najnižja urna postavka od 1. marca dalje znaša 7,21 evra.
06.02.2024 11:22FURS je pripravili nov dokument - Izpolnjevanje dodatnih podatkov o plači polja S, 2. izdaja, februar 2024.
05.02.2024 14:27Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 11. izdaja, februar 2024.
02.02.2024 12:00FURS je izdal spremembo dokumenta Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O in REK-1b obrazec), 8. izdaja, februar 2024.
02.02.2024 08:27FURS je izdal spremembe v dokumentu Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 16. izdaja, januar 2024.
24.01.2024 11:07FURS je izdal nov dokument Davčna obravnava agrarne skupnosti in njenih članov, 1. izdaja, januar 2024.
24.01.2024 11:03FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev z davkom od premoženja, 10. izdaja, januar 2024, v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2024.
24.01.2024 10:53FURS je izdal spremembo dokumenta Obvestilo zavezancem ob odsvojitvi oziroma pridobitvi nepremičnine; 3. izdaja, januar 2024.
24.01.2024 10:20FURS je z dne, 22. 1. 2024 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV v zvezi s sprmemebami in dopolnitvami Pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost.
Finančna akademija Finančne uprave RS organizira seminar za računovodje z naslovom »Aktualno na področju plačevanja obveznosti in uporabe e-davkov«, ki bo potekal v četrtek, 1. 2. 2024 preko MS Teams.
17.01.2024 18:18FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 9. izdaja, januar 2024.
12.01.2024 00:00FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 26. izdaja, januar 2024.
10.01.2024 09:00FURS je izdal spremembe v dokumentu Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, 9. izdaja, januar 2024.
10.01.2024 00:00FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 15. izdaja, januar 2024.
09.01.2024 10:00FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, v katerem se dopolnjuje pojasnilo v zvezi z zakonodajnimi spremembamiskladu Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP).
09.01.2024 00:00