Flik je sodoben in preprost način plačil in nakazil med komitenti različnih bank v Sloveniji, ki je uporabnikom že dobro poznan.
AJPES je na portalu objavil 121.696 letnih poročil gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug za leto 2024, kakor tudi 22.475 letnih poročil društev. Prav tako je bilo že objavljenih 2.885 letnih poročil pravnih oseb javnega prava, 84 letnih poročil političnih strank in 2.675 poročil o prostovoljstvu.
Do tega dne je bilo za poslovno leto 2024 javno objavljenih:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.
Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Marca sta upadli tako skupna kot tudi osnovna inflacija, kar pomeni, da se je inflacija še naprej gibala tako, kot so pričakovali strokovnjaki ECB. V zadnjih mesecih se je občutno znižala tudi inflacija v skupini storitev. Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Rast plač se umirja in dobički deloma blažijo vpliv še vedno povišane rasti plač na inflacijo. Gospodarstvo euroobmočja je razvilo določeno odpornost proti svetovnim šokom, vendar so se obeti za rast poslabšali zaradi naraščanja trgovinskih napetosti. Zaradi povečane negotovosti se bo verjetno zmanjšalo zaupanje gospodinjstev in podjetij, medtem ko bo negativen in volatilen odziv trgov na trgovinske napetosti verjetno povzročil zaostrovanje pogojev financiranja. Ti dejavniki bi lahko še dodatno obremenjevali gospodarske obete za euroobmočje.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah izjemne negotovosti se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECB
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)
Portfelja v okviru programov APP in PEPP se zmanjšujeta postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Vir: ECB, 17. 4. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V petek, 18. aprila 2025, evropski plačilni sistem TARGET2 ne bo posloval, zato banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Skladno s tem Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP) v petek, 18. aprila 2025, ne bo izvajala:
Obvestilo o izvajanju plačilnih storitev na dan 18. aprila 2025 je objavljeno na spletni strani UJP.
Rok za izpolnitev obveznosti, ki zapadejo v petek, 18. aprila 2025, se ne prenese na naslednji delovni dan. To pomeni, da je obveznost zavezanca, ki zapade pri Finančni upravi 18. aprila 2025, pravočasno poravnana, če je plačana 17. aprila 2025.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Avtor: T.Schneider/depositphotos.com
Agencija je med razlogi za ohranitev ocene izpostavila odprto gospodarstvo, višje dohodke prebivalcev glede na primerljive države in raznolikost industrije. Ocena prav tako odraža trdno institucionalno ureditev Slovenije, ki vključuje ustrezno makroekonomsko vodenje s preudarnimi proračunskimi politikami in dolgoročno usmerjeno strategijo upravljanja dolga.
Pozitivni obeti odražajo vse večjo verjetnost trajnega izboljšanja fiskalnega položaja Slovenije. Na to pozitivno vpliva tudi predlagana pokojninska reforma, ki je usmerjena k dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema. Bonitetna ocena Slovenije bi se v bližnji prihodnosti lahko zvišala, če bi se dolg še naprej uspešno zniževal in če bi bila predlagana pokojninska reforma sprejeta.
Vir: Ministrstvo za finance, 12. 4. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Fitch je obete izboljšal zaradi napredka na več področjih. Javne finance že nekaj časa izkazujejo dobre rezultate. Javni dolg pada že četrto leto od pandemije covida-19; leta 2024 je dosegel 67 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in se tako približal predpandemski ravni iz leta 2019, ko je znašal 66 odstotkov BDP. Agencija predvideva, da se bo dolg letos še naprej zniževal in konec leta dosegal 63,5 odstotka BDP. Fitch opaža tudi napredek pri strukturnih reformah, ki naslavljajo dolgoročno fiskalno breme zaradi staranja prebivalstva.
V splošnem pa se lahko po mnenju agencije Slovenija med drugim pohvali tudi z gospodarstvom, odpornim na zunanje šoke, dobrim zunanjetrgovinskim položajem in s stabilno gospodarsko rastjo ter političnim okoljem. Če se bo ugoden trend v javnih financah nadaljeval, če bo gospodarstvo še naprej močno in odporno na zunanje šoke, obeti za srednjeročno rast pa se bodo še krepili, lahko Slovenija v naslednjih dveh letih pričakuje dvig bonitetne ocene pri agenciji Fitch.
V obdobju zadnjega leta se ugoden trend obetov bonitetnih ocen nadaljuje. Proti koncu lanskega leta sta obete iz stabilnih v pozitivne izboljšali tudi agenciji Moody's in Standard & Poor's.
Vir: Ministrstvo za finance, 5. 4. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rast prihodkov je v določeni meri posledica nekaterih začasnih dejavnikov, medtem ko je dinamika nekaterih pomembnejših kategorij nižja kot v času visoke inflacije. Visoka rast odhodkov v začetku leta izhaja iz višjih plačil obresti in nekaterih diskrecijskih dejavnikov, medtem ko zlasti realizacija investicij še naprej občutno zaostaja za načrti zaradi zastoja pri porabi evropskih sredstev ter sistemskih pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju.
V letu 2024 se je primanjkljaj sektorja država (-0,9 % BDP) občutno znižal. Hkrati je bil kar za 2 o. t. BDP nižji od vladnih projekcij iz oktobra lani. Projekcije sektorja država sicer v največji meri določa državni proračun, ki že nekaj zaporednih let ni realističen.
Državni zbor je sprejel spremembo Zakona o fiskalnem pravilu. Skladno z njegovimi določbami Fiskalni svet do 10. 4. pričakuje osnutek Letnega poročila o napredku. Ta predstavlja v spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja ključni letni dokument za spremljanje zavez, ki so jih država podale v Srednjeročnem načrtu. Poleg tega je Evropska komisija pozvala države članice, da do konca aprila vložijo zahtevek za uveljavitev nacionalne odstopne klavzule, povezane z dodatnimi izdatki za obrambo.
>> Več v dokumentu: Mesečna informacija, april 2025
Vir: Fisklani svet, 4. 4. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V petek 21. marca se je zaključil vpis druge obveznice za fizične osebe v okviru katere bo Slovenija izdala za 250 milijonov evrov t. i. ljudskih obveznic. Obveznice bodo izdane 28. marca 2025, na Ljubljansko borzo pa bodo uvrščene 1. aprila 2025. Na borzi bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli.
Za vzdrževanje likvidnosti na Ljubljanski borzi in OTC trgu (zunajborznem) so OTP banki, uradnemu vzdrževalcu likvidnosti zakladnih menic in državnih obveznic, dodatno dodelili obveznice v višini 1 odstotka zneska izdaje obveznic. Celoten skupni nominalni znesek izdaje obveznic RS96 tako znaša 250 milijonov evrov.
Vpis je bil glede na negotove razmere v mednarodnem okolju in nižje obrestne mere na finančnih trgih v primerjavi z lanskim letom uspešen. Predvsem pa je spodbudno, da na kapitalski trg vsako leto stopijo novi mali vlagatelji. V času vpisovanja tokratne ljudske obveznice je bilo odprtih 2940 novih trgovalnih računov, skupaj z lansko izdajo pa 8599.
Na Ministrstvu za finance razvoj kapitalskega trga spodbujajo z različnimi ukrepi, na primer z razvojem individualnih naložbenih računov in finančnim opismenjevanjem, ena od pomembnih aktivnosti pa je tudi izdaja ljudskih obveznic.
Ta projekt je prilagojen ciljni javnosti – malim vlagateljem so se približali z ročnostjo obveznic (tudi letos je bila triletna) in z obrestno mero, ki je tokrat znašala 2,75 odstotka, kar je glede na trend zniževanja obrestnih mer na trgih v zadnjem letu ugodno. Malim vlagateljem je prilagojena tudi davčna obravnava obresti, poskrbeli pa so tudi za široko distribucijsko mrežo.
Vpis obveznic je potekal prek poslovne mreže štirih distributerjev – to so Nova Ljubljanska banka, OTP banka, BKS BANK in borznoposredniška hiša ILIRIKA.
Obveznice bodo izdane 28. marca 2025, na Ljubljansko borzo pa bodo uvrščene 1. aprila 2025. Na borzi bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli.
Kot omenjeno, se bo tako kot pri lanski izdaji ljudske obveznice tudi letos zagotavljalo uradno vzdrževanje likvidnosti na Ljubljanski borzi. To pomeni, da bo lahko vsakdo prodal obveznico, če bo to želel, oziroma bo vlagateljem vsak dan zagotovljena tako ponudba za nakup kot tudi ponudba za prodajo obveznic.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.
Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Inflacija se še naprej giblje približno v skladu s pričakovanji strokovnjakov, zadnje projekcije pa tesno sledijo prejšnjim inflacijskim obetom. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,3% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 2,0% v letu 2027. Popravek skupne inflacije navzgor v letu 2025 je posledica močnejše dinamike cen energentov. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,2% v letu 2025, 2,0% v letu 2026 in 1,9% v letu 2027.
Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Domača inflacija ostaja visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Po drugi strani se rast plač umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo.
Denarna politika postaja pomenljivo manj restriktivna, saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Obenem nadaljnjo blažitev pogojev financiranja zavirajo pretekli dvigi obrestnih mer, ki se še vedno prenašajo v obstoječi obseg kreditov, medtem ko obseg posojanja na splošno ostaja umirjen. Gospodarstvo se sooča z nadaljnjimi izzivi, zato so strokovnjaki projekcije rasti zopet popravili navzdol, in sicer na 0,9% za leto 2025, 1,2% za leto 2026 in 1,3% za leto 2027. Popravki navzdol za leti 2025 in 2026 so odraz nižjega izvoza in nadaljnjih šibkih naložb, kar deloma izhaja iz velike trgovinske negotovosti ter širše negotovosti glede ekonomskih politik. Glavni dejavniki, ki bodo poganjali pričakovano okrepitev povpraševanja v prihodnje, so vse višji realni dohodki in postopno vse manjši vpliv preteklih dvigov ključnih obrestnih mer.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah vse večje negotovosti se bo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je danes 6. marca 2025 sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 2,50%, 2,65% oziroma 2,90%, z začetkom veljavnosti 12. marca 2025.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelja v okviru programov APP in PEPP se zmanjšujeta postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: ECB, 6. 3. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.
Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Inflacija se je še naprej gibala pretežno v skladu s projekcijami strokovnjakov Eurosistema in se bo tekom letošnjega leta predvidoma vrnila na raven 2-odstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila blizu ciljne ravni. Domača inflacija ostaja visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Po drugi strani se rast plač umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo.
Zaradi nedavnih znižanj ključnih obrestnih mer postajajo nova posojila za gospodinjstva in podjetja postopno manj draga. Kljub temu so pogoji financiranja še vedno zaostreni, med drugim tudi zato, ker denarna politika ostaja restriktivna in se pretekla zvišanja obrestnih mer še naprej prenašajo v obstoječ obseg posojil, pri čemer se nekatera posojila ob zapadlosti obnavljajo z višjo obrestno mero. Gospodarstvo je še vedno pod pritiskom zaviralnih dejavnikov, vendar se bo povpraševanje po pričakovanjih sčasoma okrepilo zaradi naraščanja realnih dohodkov in postopnega popuščanja učinkov restriktivne denarne politike.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 2,75%, 2,90% oziroma 3,15%, z začetkom veljavnosti 5. februarja 2025.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)
Portfelja v okviru programov APP in PEPP se zmanjšujeta postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Operacije refinanciranjaBanke so 18. decembra 2024 odplačale preostale zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, tako da se je ta del procesa normalizacije bilance stanja zaključil.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: ECB, 30. 1. 2025
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Strokovnjaki Eurosistema predvidevajo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,4% v letu 2024, 2,1% v letu 2025, 1,9% v letu 2026 in 2,1% v letu 2027, ko bo začel delovati razširjeni sistem EU za trgovanje z emisijami. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,9% v letu 2024, 2,3% v letu 2025 in 1,9% v letih 2026 in 2027.
Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Domača inflacija se je nekoliko znižala, vendar ostaja visoka, in sicer predvsem zato, ker se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije.
Pogoji financiranja postajajo blažji, saj nedavni rezi obrestnih mer s strani Sveta ECB postopoma prispevajo k manj dragemu zadolževanju za podjetja in gospodinjstva. Vseeno so še naprej zaostreni, ker denarna politika ostaja restriktivna, pretekli dvigi obrestnih mer pa se še vedno prenašajo v obstoječ obseg kreditov.
Strokovnjaki Eurosistema sedaj pričakujejo počasnejše gospodarsko okrevanje kot v septembrskih projekcijah. Čeprav se je rast v letošnjem tretjem četrtletju okrepila, anketni kazalniki nakazujejo, da se je v sedanjem četrtletju upočasnila. Strokovnjaki sedaj predvidevajo, da bo gospodarska rast znašala 0,7% v letu 2024, 1,1% v letu 2025, 1,4% v letu 2026 in 1,3% v letu 2027. Napovedano okrevanje temelji predvsem na povečevanju realnih dohodkov – kar bo gospodinjstvom omogočilo, da trošijo več – in povečevanju podjetniških naložb. Sčasoma naj bi postopno vse manjši učinki restriktivne denarne politike podpirali okrepitev domačega povpraševanja.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 3,00%, 3,15% oziroma 3,40%, z začetkom veljavnosti 18. decembra 2024.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: ECB, 12. 12. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na Ministrstvu za finance so v javno obravnavo na portalu eDemokracija predložili predlog Zakona o individualnih naložbenih računih, ki so ga pripravili v skladu s Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. Z zakonom želijo spodbuditi in poenostaviti dolgoročno varčevanje prebivalstva v finančnih instrumentih.
S predlogom uvajajo individualni naložbeni račun, ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva v finančnih instrumentih, razširitvi možnosti za alokacijo prihrankov prebivalstva, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi virov financiranja gospodarstva.
Namen takšnega računa je posamezniku omogočiti novo naložbeno priložnost za dolgoročnejše varčevanje z razpršitvijo naložb v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov na organiziranem trgu kapitala, pri čemer težimo k enostavnosti uporabe takšnega računa in čim manj administrativnim obremenitvam. Račun bo mogoče odpreti pri ponudnikih finančnih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in bodo vpisani v register ponudnikov, ki ga bo vodila Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki bo tudi pristojna za nadzor nad temi ponudniki.
Predlog zakona ureja sistem vplačil na takšen račun z natančno določenimi omejitvami. V prvem koledarskem letu po odprtju računa znaša najvišje dovoljeno vplačilo 20.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu pa je vplačilo omejeno na 5.000 evrov. Skupna vsota vseh vplačil v celotnem obdobju trajanja individualnega naložbenega računa ne sme preseči 150.000 evrov.
Predlaga se tudi ugodnejša davčna obravnava dohodkov, doseženih prek naložb na tovrstnih računih, in sicer se obdavčitev z dohodnino odloži do časa izplačila donosa, doseženega s sredstvi na računu, na transakcijski račun (priloga osnutka zakona). Dohodnino bo izračunal ponudnik računa kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Odložitev obdavčitve z dohodnino do izplačila donosa z računa in plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem kot dokončnim davkom predstavlja za imetnika računa bistveno administrativno razbremenitev. Izplačilo donosa se obdavči z dohodnino po stopnji 15 odstotkov kot dokončnim davkom, prvo izplačilo z računa po 15 letih od odprtja računa, če v obdobju pred tem ni bilo izplačil z računa, pa se z dohodnino ne obdavči.
Mnenje lahko v okviru javne obravnave podate do 10. januarja 2025.
Vir: Ministrstvo za finance, 11. 12. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Odhodki so v obdobju od januarja do novembra glede na enako lansko obdobje narasli za 2,9 odstotka, prihodki pa so bili višji za 11,1 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 396 milijonov evrov. Decembra se bo zaradi predvidenih višjih investicijskih odhodkov okrepil, kljub vsemu pa ocenjujemo, da bo nižji od načrtov.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili 1,8 milijarde evrov oziroma 0,8 odstotka več kot lani. K temu je prispeval večji obseg sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.
V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,8 milijarde evrov, kar je 20,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež – 1,4 milijarde evrov – je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 28,6 odstotka.
Za investicije smo namenili milijardo evrov oziroma 33,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nižja rast je med drugim posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so lani prejele sredstva za odpravo posledic poplav, tako za interventne ukrepe kot predplačila. Sicer se nadaljujejo vlaganja v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.
Za subvencije smo namenili 556 milijonov evrov oziroma 31,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Predvsem se je zmanjšala pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu zaradi draginje. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je sicer povečal na 267 milijonov evrov, zaradi draginje smo izplačali 88 milijonov evrov nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani pa smo namenili 98 milijonov evrov.
Lani in letos, do vključno 6. decembra, smo za obnovo po poplavah sicer namenili že 952 milijonov evrov, od tega letos 364 milijonov evrov.
Iz rezerv smo letos namenili 832 milijonov evrov, od tega smo večino (822 milijonov evrov) prenesli na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po lanskih poplavah smo izločili 225 milijonov evrov.
Proračunski prihodkiZ davčnimi prihodki, ki predstavljajo 85 odstotkov proračunskih prihodkov, smo v 11 mesecih zbrali 11 milijard evrov oziroma 10,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Večina davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost, s katerim smo v obravnavanem obdobju zbrali 4,9 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot lani.
Prilivi od dohodnine so se zvišali za 23 odstotkov na 1,8 milijarde evrov. K tolikšni rasti še naprej prispevajo visoka zaposlenost, rast plač, ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 1,4 milijarde evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 34,9 odstotka več kot lani. K temu sta prispevala visok neto poračun premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, in začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov po lanskih poplavah.
Prilivi od trošarin so se zvišali za 0,4 odstotka na 1,5 milijarde evrov.
Nedavčni prihodki pa so v obravnavanem obdobju znašali milijardo evrov oziroma 59 odstotkov več kot lani. Rast med drugim pripisujemo spremenjeni dinamiki vplačil dividend v letošnjem letu in rasti teh vplačil glede na lansko leto. Poleg tega je Slovenski državni holding avgusta v državni proračun nakazal bilančni dobiček v višini 79 milijonov evrov, kar predstavlja namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo po lanskih poplavah.
Vir: Ministrstvo za finance, 10. 12. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letos so tako tri bonitetne agencije obete za oceno Slovenije iz stabilnih izboljšale v pozitivne. Poleg S&P in MDBRS je to oktobra storila še agencija Moody's. To kaže, da agencije pozitivno ocenjujejo kreditno sposobnost države in da je v bližnji prihodnosti možno izboljšanje bonitetne ocene.
Kot pojasnjuje S&P, pozitivni obeti odražajo pričakovanje agencije, da bo gospodarska rast v prihodnjih dveh letih odporna na zunanje izzive. Sprememba obetov v pozitivne po besedah agencije nakazuje, da je potencial gospodarske rasti v Sloveniji močnejši kot v primerljivih državah. Prihajajoči sprejem pokojninske reforme vidijo kot pomemben gradnik dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Pozitivno ocenjujejo tudi aktivno upravljanje z dolgom, kar naši državi omogoča učinkovito upravljanje obrestnih izdatkov in dostop do širokega izbora finančnih instrumentov za financiranje potreb državnega proračuna.
Pozitiven trend pri agenciji MDBRS odraža njeno zaupanje, da bo izvajanje strukturnih reform, vključno s pokojninsko reformo, okrepilo fiskalno vzdržnost. Agencija v naslednjih letih napoveduje postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga ter umirjeno gospodarsko rast. Kljub negotovostim v mednarodnem okolju je agencija optimistična glede razmer v slovenskem gospodarstvu, ki je v preteklosti izkazalo močno odpornost na številne šoke. V splošnem pa se bonitetne prednosti Slovenije kažejo v razvitem gospodarstvu z visoko dodano vrednostjo, učinkoviti strategiji upravljanja dolga, močnem dolgoročnem profilu dolga in članstvu v evro območju ter Evropski uniji.
Agencija Scope Rating, ki je tokrat potrdila tako oceno Slovenije kot njene obete, pa poroča, da so glavni dejavniki stabilne ocene odporno gospodarstvo, ki ga poganjata gospodarska raznolikost in zunanje povpraševanje, kredibilna fiskalna politika in ugoden profil dolga, ki omogoča prožno financiranje državnega proračuna.
Vir: Ministrstvo za finance, 7. 12. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Odhodki so v obdobju od januarja do oktobra glede na primerljivo lansko obdobje višji za 4,4 odstotka, prihodki pa za 10,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 553 milijonov evrov, ob koncu leta pa se običajno okrepi, saj proračun običajno takrat zabeleži okrepljene investicijske odhodke.
Prihodki so sicer skladni z načrti, odhodki pa so nižji od načrtovanih. Kot smo že večkrat poudarili, je proračunsko načrtovanje v zadnjih letih še posebej negotovo, zato mora vlada načrtovati dovolj sredstev za vse znane in v fazi priprave proračunov še neznane potrebe.
Proračunski odhodkiZa transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili 1,6 milijarde evrov oziroma dva odstotka več kot lani. K temu je prispeval večji obseg sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.
V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,7 milijarde evrov, kar je 19,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež – 1,3 milijarde evrov – je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 27,6 odstotka.
Za investicije smo namenili 876 milijonov evrov oziroma 30,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nižja rast je med drugim posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so lani prejele sredstva za odpravo posledic poplav, tako za interventne ukrepe kot predplačila. Sicer se nadaljujejo vlaganja v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.
Za subvencije smo namenili 537 milijonov evrov oziroma 25,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Predvsem se je zmanjšala pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je sicer povečal na 263 milijonov evrov, zaradi draginje smo izplačali 88 milijonov evrov nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani pa smo namenili 65 milijonov evrov.
Iz rezerv smo letos namenili 765 milijonov evrov, od tega smo večino (757 milijonov evrov) prenesli na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po lanskih poplavah smo izločili 224 milijonov evrov.
Proračunski prihodkiZ davčnimi prihodki, ki predstavljajo 86 odstotkov proračunskih prihodkov, smo v desetih mesecih zbrali 9,9 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Glavni davčni vir predstavlja davek na dodano vrednost. V proračun se je v tem obdobju steklo 4,4 milijarde evrov tega davka, kar predstavlja 4,6-odstotno rast glede na enako lansko obdobje.
Prilivi od dohodnine so se zvišali za 21,8 odstotka na 1,6 milijarde evrov. K tolikšni rasti še naprej prispevajo visoka zaposlenost, rast plač, ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 1,3 milijarde evrov oziroma 5,5 odstotka več kot lani.
Tudi z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,6 milijarde evrov oziroma 34,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. K temu sta prispevala visok neto poračun premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, in začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov po lanskih poplavah.
Prilivi od trošarin so skoraj enaki kot lani; zvišali so se za 0,1 odstotka na 1,4 milijarde evrov.
Nedavčni prihodki pa so v obravnavanem obdobju znašali 808 milijonov evrov oziroma 37,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast med drugim pripisujemo spremenjeni dinamiki vplačil dividend v letošnjem letu in rasti teh vplačil glede na lansko leto. Poleg tega je Slovenski državni holding avgusta v državni proračun nakazal bilančni dobiček v višini 79 milijonov evrov, kar predstavlja namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo po lanskih poplavah.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Najnovejše informacije o inflaciji kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so slabši, kot je bilo pričakovano. Obenem pogoji financiranja ostajajo restriktivni.
Inflacija se bo v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala, nato pa tekom prihodnjega leta upadla proti ciljni vrednosti. Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno naraščajo s pospešeno hitrostjo. Po drugi strani bodo pritiski s strani stroškov dela verjetno še naprej postopno popuščali, njihov vpliv na inflacijo pa bodo deloma blažili dobički.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECB
Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 3,25%, 3,40% oziroma 3,65%, z začetkom veljavnosti 23. oktobra 2024.
Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Eurosistem ne investira več ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, tako da se portfelj tega programa zmanjšuje za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranja
Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
Vir: ECB, 17. 10. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Več v publikaciji: Novičnik - september 2024 (pdf, 2,1 MB)
Vir: Stalno predstavništvo pri OECD Pariz, 15. 10. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agencija Moody's je izboljšanje obetov za prihodnjo oceno Slovenije utemeljila z dvema dejavnikoma. Prvi je vse večja verjetnost trajnega izboljšanja fiskalnega položaja Slovenije, ki izhaja iz procesa proračunske konsolidacije. Drugi pomemben dejavnik pa je, da je Slovenija v postopku priprave celovite pokojninske reforme, ki je osredotočena na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema, saj vključuje kombinacijo ukrepov, ki bi, če bi bili sprejeti, bistveno ublažili fiskalne stroške staranja prebivalstva in podprli potencial države za gospodarsko rast.
V splošnem pa agencija Moody's v obdobju od leta 2024 do leta 2026 predvideva zmerno gospodarsko rast in zniževanje javnofinančnega primanjkljaja ter javnega dolga v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2026. Ob tem pričakuje, da bo dostopnost virov financiranja za Slovenijo ostala visoka. Visoke likvidnostne rezerve po mnenju agencije državi omogočajo udoben likvidnosti položaj, medtem ko preudarno upravljanje z dolgom državo ščiti pred tveganjem močnejše rasti obrestnih mer.
Agencija Fitch Ratings potrditev bonitetne ocene Slovenije pri A s stabilnimi obeti med drugim utemeljuje s svojimi projekcijami gospodarske rasti in upadanja javnofinančnega primanjkljaja ter postopnega zniževanja dolga v deležu BDP do leta 2026. Tudi agencija Fitch opaža napredek Slovenije pri strukturnih reformah.
Vir: Ministrstvo za finance, 12. 10. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Države članice morajo letos jeseni pripraviti srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, ki sledijo spremenjeni zakonodaji EU na področju ekonomskega upravljanja, uveljavljeni aprila letos. Spremenjena zakonodaja EU ne zahteva, da mora Fiskalni svet glede srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrt podati mnenje, omogoča pa drugi odstavek 11. člena evropske uredbe o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru, da se lahko "neodvisno fiskalno institucijo zaprosi, da izda mnenje o makroekonomski napovedi in makroekonomskih predpostavkah, na katerih temelji pot gibanja očiščenih odhodkov". Ustreznost načrta bo namreč presojala Evropska komisija, potrdil pa ga bo Svet EU. Ne glede na to je vlada osnutek Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije v luči transparentnosti posredovala tudi Fiskalnemu svetu.
Skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu je naloga Fiskalnega sveta, da do 20. oktobra "pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil na podlagi predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna oziroma rebalansa državnega proračuna, ki je predložen v sprejem državnemu zboru", v zvezi s čimer bo vlada Fiskalnemu svetu posredovala tudi Osnutek proračunskega načrta, ki mora biti skladno z evropsko uredbo o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v evro območju Evropski komisiji posredovan do 15. oktobra.
Glede neusklajenosti Zakona o fiskalnem pravilu s sistemom ekonomskega upravljanja EU pa je potrebno poudariti, da se zakonodajne spremembe pripravljajo. Ob tem ni nepomembno, da se je na EU ravni šele jeseni začela izmenjava mnenj o potrebnih elementih za ustrezen prenos novega zakonodajnega okvira EU (predvsem spremenjene direktive o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic) v nacionalno zakonodajo. Tudi zato še nobena druga država članica svoje nacionalne zakonodaje doslej ni prilagodila novostim, ki izhajajo iz reformiranega okvira ekonomskega upravljanja EU.
Glede komentarja Fiskalnega sveta o načrtovanju primanjkljaja pa znova pojasnjujemo, da je proračunsko načrtovanje kompleksen in dinamičen proces, v zadnjih letih pa je še posebej negotov, zato mora vlada v proračunih načrtovati dovolj sredstev za vse znane in v fazi priprave proračunov še neznane potrebe.
Vir: Ministrstvo za finance, 4. 10. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Uspešnost transakcije je dokazal velik obseg povpraševanja s strani investitorjev, saj je končna višina knjige naročil presegla 3 milijarde evrov (vključujoč 150 milijonov povpraševanja organizatoric izdaje).
Slovenija je danes ob 10.22 objavila mandat za dodatno izdajo obveznice RS93 v referenčni višini, z namenom izvedbe transakcije v istem dnevu.
Takoj po objavi mandata se je odprla knjiga naročil investitorjev s cenovno usmeritvijo v območju 62 bazičnih točk (b.t.) razmika nad srednjim tečajem obrestne zamenjave (MS). Vlagatelji so se pozitivno odzvali na ponudbo in knjiga naročil je do 12.12 presegla dve in pol milijardi evrov (vključujoč 170 milijonov povpraševanja s strani organizatoric izdaje). To je omogočilo postavitev nove cenovne usmeritve na MS+60 b.t..
Obseg naročil v knjigi je še naprej naraščal in ko je presegel 3,1 milijarde evrov (vključujoč 150 milijonov evrov povpraševanja s strani organizatoric izdaje), se je ob 13.19 določil končni razmik pri MS+56 b.t., ki je predstavljal ekvivalent ravni na sekundarnem trgu (to je brez premije ob novi izdaji).
Kakovostna in razpršena knjiga naročil investitorjev je ob zaprtju ob 13.45 uri presegla tri milijarde evrov (vključujoč 150 milijonov evrov povpraševanja s strani organizatoric izdaje). To je izdajatelju omočilo dodatno izdajo obveznice v višini 750 milijonov evrov ob 14.10 uri.
Cena transakcije je bila določena ob 16.17, s takojšnjo razpoložljivostjo obveznice za trgovanje na sekundarnem trgu.
Obsežno povpraševanje in cena izdaje, ki je bila izenačena s ceno na sekundarnem trgu (brez premije ob novi izdaji), sta dejavnika, ki ponovno kažeta na izredno uspešno izvedbo transakcije za Slovenijo.
Organizatorice izdaje so bile banke Barclays (B&D), Deutsche Bank, Erste Group in J.P. Morgan..
Geografska porazdelitev investitorjev
34 odstotkov Nemčija, Avstrija, Švica
26 odstotkov Združeno kraljestvo
13 odstotkov Južna Evropa
7 odstotkov Slovenija
6 odstotkov Centralna in Vzhodna Evropa
6 odstotkov Francija, Beneluks
5 odstotkov Skandinavija
3 odstotke Ostale države
Institucionalna porazdelitev investitorjev
54 odstotkov Banke / zakladnice
30 odstotkov Upravljavci skladov
11 odstotkov Centralne banke / uradne institucije
4 odstotke Skladi tveganega kapitala
1 odstotek Zavarovalnice / pokojninski skladi
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada mora v skladu z zakonom o dohodnini določiti, v kolikšni meri se bodo uskladili zneski olajšav
Vlada mora skladno z Zakonom o dohodnini ob upoštevanju ciljev ekonomske politike in po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji v vsakoletnem zakonu o izvrševanju proračuna določiti, v kolikšni meri se bodo uskladili zneski olajšav in mej davčnih razredov dohodninske lestvice.
Koeficient za uskladitev olajšav in dohodninske lestvice mora znašati najmanj 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za junij tekočega leta glede na junij prejšnjega leta, če je rast plač pozitivna. Lahko pa se določi tudi višja uskladitev oziroma višji koeficient.
Vlada je s socialnimi partnerji dosegla dogovor, da bo olajšave in lestvico za odmero dohodnine uskladila v višini 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij letošnjega leta glede na lanski junij.
To ima glede na podatke dohodninskih odmer za leto 2022 za posledico davčno razbremenitev zavezancev za dohodnino v višini 112 milijonov evrov.
Neto minimalna plača višja za 198 evrov letno
Zaposleni z minimalno plačo bo imel zaradi doseženega dogovora prihodnje leto za 198 evrov višjo neto plačo letno, zaposleni s povprečno plačo bo pridobil 113 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa 225 evrov letno.
Vlada bo dogovorjeno uskladitev vključila v Zakon o izvrševanju proračunov, ki ga bo predvidoma obravnavala prihodnji teden, ESS pa se bo z doseženim soglasjem seznanil 2. oktobra na izredni seji. Socialni partnerji so se zaradi doseženega soglasja izjemoma strinjali z ustreznostjo obravnave gradiv na seji vlade pred obravnavo na seji ESS, čeprav gre formalno za odstop od pravil delovanja ESS.
Vir: Ministrstvo za finance, 20. 9. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB je v četrtek, 12. 9. 2024 sklenil, da obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestno mero, s katero usmerja naravnanost denarne politike – zniža za 25 bazičnih točk. Na podlagi najnovejše ocene Sveta ECB o inflacijskih obetih, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da sprejme naslednji korak pri zmanjševanju stopnje restriktivnosti denarne politike.
Najnovejši podatki o inflaciji so večinoma skladni s pričakovanji, nove projekcije strokovnjakov ECB pa potrjujejo prejšnje inflacijske obete. Po teh projekcijah bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026, kar je enako kot v junijskih projekcijah. Inflacija se bo proti koncu letošnjega leta predvidoma zopet zvišala, kar je deloma posledica dejstva, da bodo prejšnji strmi padci cen energentov izpadli iz medletnih stopenj. Zatem naj bi se inflacija v drugi polovici naslednjega leta zniževala proti ciljni ravni. Kar zadeva osnovno inflacijo, so bile projekcije za leti 2024 in 2025 rahlo popravljene navzgor, saj je storitvena inflacija višja, kot je bilo pričakovano. Obenem strokovnjaki še naprej pričakujejo hitro znižanje osnovne inflacije, in sicer z 2,9% letos na 2,3% v letu 2025 in 2,0% v letu 2026.
Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še naprej rastejo z okrepljeno dinamiko. Vseeno se pritiski s strani stroškov dela umirjajo, dobički pa deloma absorbirajo vpliv višjih plač na inflacijo. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni, gospodarska aktivnost pa je še naprej oslabljena, kar je posledica šibke zasebne potrošnje in investicij. Po projekcijah bo gospodarska rast znašala 0,8% v letu 2024, nato pa se bo okrepila na 1,3% v letu 2025 in 1,5% v letu 2026. To predstavlja rahel popravek navzdol v primerjavi z junijskimi projekcijami, kar je predvsem posledica šibkejšega prispevka domačega povpraševanja v naslednjih nekaj četrtletjih.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Kot je bilo napovedano 13. marca 2024, bodo 18. septembra začele veljati nekatere spremembe operativnega okvira za izvajanje denarne politike. Tako bo razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita določen v višini 15 bazičnih točk. Razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa bo ostal nespremenjen v višini 25 bazičnih točk.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zniža za 25 bazičnih točk. Obrestna mera za mejni depozit je obrestna mera, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike. Kot je bilo napovedano 13. marca 2024 po reviziji operativnega okvira, bo razmik med obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita določen v višini 15 bazičnih točk. Razmik med obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila in obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pa bo ostal nespremenjen v višini 25 bazičnih točk. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita bo zato znižana na 3,50%. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta znižani na 3,65% oziroma 3,90%. Spremembe bodo začele veljati 18. septembra 2024.
Vir: ECB, 12. 9. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Slovenija, ki je pri bonitetni agenciji Moody's ocenjena z oceno A3 (stabilno), pri Standard & Poor's z AA- (stabilno), pri Fitch z A (stabilno) in pri Japan Credit Rating z AA- (stabilno), je danes uspešno določila ceno za izdajo tri- in petletnih samurajskih obveznic s fiksno obrestno mero v skupnem znesku 50 milijard jenov. Sredstva, zbrana z izdajo teh obveznic, bodo namenjena izključno financiranju oziroma refinanciranju proračunskih izdatkov, ki sodijo v kategorije upravičenih socialnih projektov, skladno z Okvirjem Republike Slovenije za trajnostne obveznice. Organizatorji izdaje so bili BNP Paribas, Nomura in SMBC Nikko.
V tednu od 8. julija naprej je Slovenija izvedla serijo individualnih sestankov z vlagatelji v Tokiu kot tudi skupinski klic z japonskimi vlagatelji. Po pozitivnem zanimanju vlagateljev je Slovenija 13. avgusta oddala izjavo o registraciji vrednostnih papirjev pri regionalni finančni agenciji na Japonskem Kanto Local Finance Bureau in uradno napovedala transakcijo.
Po dveh dneh neformalnega preverjanja zanimanja, ki se je začelo 22. avgusta, so organizatorice izdaje 26. avgusta začele tridnevno uradno trženje s cenovno usmeritvijo za triletno obveznico pri 24-26 bazičnih točk nad srednjim tečajem referenčne obrestne mere TONA (TONA MS+24-26 bazičnih točk), za petletno pri MS+29-31 bazičnih točk, za sedemletno pri MS+39-41 bazičnih točk in za desetletno pri MS+54-56 bazičnih točk. Sedemletna in desetletna tranša sta bili opuščeni na drugi dan uradnega trženja.
Močno povpraševanje tako s strani domačih japonskih kot tudi s strani mednarodnih vlagateljev je omogočilo, da se je lahko končna cena oblikovala na spodnjem delu cenovnega razpona za triletno in petletno tranšo. Skupno povpraševanje je preseglo 50 milijard jenov. Določena je bila skupna velikost izdaje v višini 50 milijard jenov, in sicer 45,1 milijarde jenov za triletno in 4,9 milijarde jenov za petletno obveznico. Pri transakciji so sodelovale zakladnice bank, upravljavci premoženja, zavarovalnice, regionalni in mednarodni investitorji.
Cena obveznic se je določila 29. avgusta ob 2.25 zjutraj po srednjeevropskem času. Triletne obveznice so bile izdane v vrednosti 45,1 milijarde jenov s kuponom 0,750 odstotka, pri razmiku TONA MS+24 bazičnih točk, donosom do dospelosti 0,750 odstotka in ceni 100,000 odstotkov. Petletne obveznice so bile izdane v vrednosti 4,9 milijarde jenov s kuponom 0,890 odstotka, pri razmiku TONA MS+29 bazičnih točk, donosu do dospelosti 0,890 odstotka in prodajni ceni 100,000 odstotkov. Za namen zaščite pred tečajnimi tveganji je bila izvedena valutna zamenjava v celotni vrednosti izdaje. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo samurajske obveznice po valutni zamenjavi je 3,031 odstotka za triletno in 3,088 odstotka za petletno obveznico, ki že vsebuje stroške ščitenja.
Okvir Republike Slovenije za trajnostno obveznico in drugo mnenje zunanjega ocenjevalca je na voljo na spletni strani Ministrstva za finance.
Institucionalna in geografska porazdelitev investitorjev:
Triletna obveznica
Zakladnice bank 33 odstotkov
Zavarovalnice 0 odstotkov
Upravljalci premoženja 12 odstotkov
Regionalne banke 3 odstotki
Regionalne zadruge 2 odstotka
Banke 21 odstotkov
Upravljalci premoženja 25 odstotkov
Uradne institucije 3 odstotki
Javni skladi 0 odstotkov
Skupaj 100 odstotkov
Petletna obveznica
Zakladnice bank 0 odstotkov
Zavarovalnice 20 odstotkov
Upravljalci premoženja 2 odstotka
Regionalne banke 10 odstotkov
Regionalne zadruge 2 odstotka
Banke 0 odstotkov
Upravljalci premoženja 61 odstotkov
Uradne institucije 0 odstotkov
Javni skladi 4 odstotki
Skupaj 100 odstotkov
Vir: Ministrstvo za finance, 29. 8. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zavod bo z banko za uživalce pokojninskih in invalidskih prejemkov vse spremembe bančnih računov izvedel z elektronsko izmenjavo podatkov. Posledično zavod poziva vse uživalce, naj sami ne pošiljajo zahtevkov za spremembo računov zavodu.
Še vedno pa velja, da v kolikor je uživalec prejemkov pri zavodu na novo odprl račun pri kateri drugi banki, to spremembo sam sporoči zavodu. To lahko stori na način, kot je nevedno na zavodovi spletni strani: https://www.zpiz.si/cms/cms/content2019/sprememba-podatkov-za-nakazilo-ali-sprememba-biva1
Vir: ZPIZ, 26. 8. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Dne 23 avgusta 2024 je bila objavljena sprememba Javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud fizičnim osebam za električna vozila, s katero se za kategorije vozil M1 in N1 spreminjajo mejne vrednosti vozil, ki so lahko predmet spodbude, ter višina nepovratnih finančnih spodbud. Sprememba predmetnega javnega poziva je odziv na aktualne razmere na trgu elektromobilnosti, na podlagi katere bodo lahko vlagatelji v nekaterih primerih upravičeni do višjih subvencij, kot do sedaj.
Višina nepovratne finančne spodbude (v evrih z vključenim davkom na dodano vrednost) za posamezno vozilo odslej znaša:
Podrobnejše informacije o javnem pozivu in navodila za oddajo vloge ter dostop do vloge so objavljeni na spletni strani družbe Borzen.
Vloge, ki so bile oddane preko spletne aplikacije Centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu do vključno dneva objave spremembe javnega poziva, se presojajo v skladu s spremembo javnega poziva.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, 26. 8. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Odhodki so bili v obdobju od januarja do julija glede na primerljivo lansko obdobje višji za 7,9 odstotka, prihodki pa za 9,3 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 518 milijonov evrov.
Proračunski odhodkiZa transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili skoraj 1,2 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka več kot lani. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence.
V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,2 milijarde evrov oziroma 22,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji delež, 972 milijonov evrov, je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Rast za 24 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani je posledica uskladitve pokojnin ter izplačila letnega upokojenskega dodatka oziroma regresa za upokojence.
Za investicije smo namenili 605 milijonov evrov oziroma 5,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Vlagali smo v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.
Izplačali smo za 416 milijonov evrov subvencij, kar je slabih 20 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Smo pa v prvih sedmih mesecih tega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, namenili 58 odstotkov več sredstev za subvencije v kmetijstvu in 53 milijonov evrov za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodarstvu.
Proračunski prihodkiDavčni prihodki, ki predstavljajo največji del proračunskih prihodkov, so v prvih sedmih mesecih znašali 6,9 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 719 milijonov evrov oziroma 11,6 odstotka.
Največji delež predstavljajo prilivi od davka na dodano vrednost, ki so v obdobju januar - julij dosegli 3 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Prilivi od dohodnine so se zvišali za 24,1 odstotka na 1,1 milijarde evrov. K tolikšni rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala še ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 6,9 odstotka več kot lani.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,2 milijarde evrov oziroma 38,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki je bilo uvedeno z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov po lanskih poplavah.
Iz naslova trošarin smo zabeležili 934 milijonov evrov prihodkov, kar je 1,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Vir: Ministrstvo za finance, 6. 8. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Medtem ko so se maja nekatera merila osnovne inflacije rahlo zvišala zaradi enkratnih dejavnikov, so junija večinoma ostala stabilna ali pa so se nekoliko znižala. Kot je bilo pričakovano, so dobički ublažili inflacijski vpliv visoke rasti plač. Denarna politika ohranja restriktivne pogoje financiranja. Kljub temu so domači cenovni pritiski še vedno močni, storitvena inflacija je povišana, skupna inflacija pa bo verjetno ostala nad ciljno ravnjo daleč v naslednje leto.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Ključne obrestne mere ECBObrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,25%, 4,50% oziroma 3,75%.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Eurosistem ne investira več ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, tako da se portfelj tega programa zmanjšuje za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo pri ponovnem investiranju unovčenj, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, še naprej ravnal fleksibilno, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
Vir: ECB, 18. 7. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) (Uradni list RS, št. 11/07 - UPB) določena kot vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. julija 2024, in znaša 12,25 odstotka.
Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja. Skladno z zakonom, ki določa referenčni dan za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, lahko ministrstvo predpisano obrestno mero zamudnih obresti izračuna šele dan pred obdobjem, za katerega le-ta velja. Metoda izračuna predpisane obrestne mere zamudnih obresti sledi dikciji določbe (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih.
Sama objava predpisane obrestne mere zamudnih obresti nima konstitutivnega značaja. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti namreč določa sam zakon in ne objava Ministrstva za finance. Objava ima namreč zgolj informativni značaj. Vsi podatki, potrebni za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, so tudi javno dostopni. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti si tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki, upoštevajoč dikcijo ZPOMZO-1, lahko izračunajo sami. Višina referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, ki se prišteje zakonsko določenim osmim odstotkom, je objavljena na naslovu: www.ecb.int/stats/monetary/rates/html/index.en.html
Vir: Uradni list, št. 55/2024, z dne 5. 7. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam držav FATF (Financial Action Task Force), s strateškimi pomanjkljivostmi na področju preprečevanja pranja in financiranja terorizma, za katere se izvaja strožje spremljanje, so dodane države Monako, Namibija in Venezuela in umaknjene Barbados, Gibraltar, Jamajka, Turčija, Uganda in Združeni arabski emirati.
Monako, Namibija in Venezuela so tako na skupnem seznamu tveganih držav nove, Turčije pa na skupnem seznamu tveganih držav ni več. Barbados, Gibraltar, Jamajka, Uganda in Združeni arabski emirati so sicer umaknjeni s seznama FATF, so pa zaradi njihove uvrstitve na druge sezname še vedno uvrščene na skupni seznam tveganih držav.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Znižanje primanjkljaja sektorja država pod maastrichtsko mejo so omogočile zlasti z vidika javnih financ ugodne makroekonomske razmere. Realizirana raven javne porabe je bila lani znotraj sprejetega triletnega okvira. Glede na to, da so bile ob njegovih spremembah določene ravni najvišjih dovoljenih izdatkov po oceni Fiskalnega sveta pretirane, je bilo to pričakovano. Korenito izboljšanje javnofinančnega načrtovanja je nujno zaradi prihajajočih sprememb sistema upravljanja v EU. Dosedanja praksa številnih in obsežnih sprememb najvišjih dovoljenih izdatkov v okviru v prihodnje ne bo več mogoča.
>> Več v dokumentu: Ocena
Vir: Fiskalni svet, 14. 6. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Goljufije se pričnejo s telefonskim klicem osebe, ki se predstavi kot strokovnjak v finančnem oddelku. Po prijaznem uvodu klicatelju sporoči, da ima ta denarna sredstva v kripto denarnici, ki jih je treba odblokirati in nakazati na račun oškodovanca. Da pa se to lahko zgodi, goljuf potrebuje dostop do računalnika ali telefona žrtve. Prepriča jo, da sama namesti aplikacijo za oddaljen dostop do svoje naprave (pogosto sta to Anydesk, TeamViewer). Tako so lahko kriminalci nato v ozadju prevzeli nadzor nad napravo in brez vednosti žrtve, opravili nakazila denarja z njenega računa na drug račun ali kripto menjalnico.
Članice ZBS, banke in hranilnice, strankam svetujejo, da:
Kateri so ostali aktualni načini spletnih goljufij
Goljufi občutljive in osebne podatke potencialnih žrtev najpogosteje pridobijo s pomočjo phishinga oz. kraje bančnih podatkov, ki jih oškodovanec sam vnese npr. na lažno spletno stran ali jih sporoči neznancu po telefonu. Po kraji sredstev storilci denar dejansko pridobijo s pomočjo denarnih mul. Te z dvigovanjem gotovine in posredovanjem preko Western Union oz. preko prenakazil na druge transakcijske račune in nakupom virtualnih valut ukradena denarna sredstva hitro razpršijo in preusmerijo največkrat v tretje države, kjer se za njimi izgubi sled.
Ponovno gre izpostaviti investicijsko goljufijo, ki se običajno, kot rečeno, začne prek telefonskega klica, kjer goljuf prepriča oškodovanca, da si na svoj telefon namesti zlonamerno programsko opremo, ki ji v nadaljevanju sledi vdor v spletno/mobilno banko in odliv sredstev z računa.
SI-CERT opozarja tudi na trend lokalizacije goljufij, saj napadalci vedno pogosteje za svoje krinke izrabljajo slovenske storitve in podjetja, ki so slovenskim uporabnikom blizu in tudi vzbujajo več zaupanja. Obenem je tudi slovenščina vedno boljša in prepričljivejša, kar je posledica zmogljivih prevajalskih programov. Podoben trend je tudi pri lažnih spletnih trgovinah, ki zavajajo, da gre za slovenske trgovce oz. slovenske distributerje, na način, da v imenu spletne trgovine uporabljajo ime Slovenija.
Zaznati je tudi, da napadalci žrtvam posvetijo zelo veliko časa. Napadi so vse bolj personalizirani in prilagojeni posamezni žrtvi. Vse več je napadov z neposrednim stikom, torej napadalci žrtev pokličejo po telefonu ali kontaktirajo preko zasebnega sporočila (Viber, Telegram). Vzamejo si veliko časa za prepričevanja in pojasnila, izstopajo, kot že večkrat rečeno, predvsem kripto investicijske prevare, kjer za prepričljivejšo krinko organizirajo tudi spletne seminarje, video navodila, zaprte podporne skupine ipd.
Napadi postajajo vse bolj prilagojeni telefonom in našim uporabniškim navadam. Na SI-CERTu beležijo velik skok v številu napadov prek SMS sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp). Nevarnosti se selijo na pametne telefone v obliki zasebnih sporočil, ki pod pretvezo “preverjanja podatkov”, “potrjevanja transakcij” ipd. želijo izvabiti podatke za dostop do elektronske banke in podatke kreditne kartice (t.i.smishing). Ti napadi prek SMS sporočil so za uporabnike lahko nevarnejši od napadov prek elektronske pošte, saj pred slednjimi ščitijo filtri na poštnih strežnikih, ki blokirajo večji del lažnih sporočil. V samem SMS sporočilu je težje preveriti, kam pelje povezava, kot to lahko storimo na računalniku. Nenazadnje je tudi način uporabe telefona veliko bolj oseben, pogosto ga uporabljamo v okolju, kjer si težje vzamemo trenutek miru, da natančno preverimo stran, kamor vnašamo podatke.
Ne gre prezreti tudi porast oglasov, opozarja SI-CERT, ki vodijo neposredno v spletno zlorabo – lažno trgovino, phishing spletno mesto, kripto prevaro ipd. Oglaševalske platforme, npr. Meta, Google Ads ter oglaševalske mreže so spletni napadalci popolnoma usvojili in so, če karikiramo, postale že del običajne poslovne prakse. Uporaba (oz. natančneje zloraba) legitimnih oglaševalskih orodij za zvabljanje uporabnikov v različne spletne prevare ni novost, presenetljivo pa je, kako pogosti so postali tovrstni oglasi, kako dobro ciljajo uporabnike in kako malo vzvodov je na voljo, da bi se spletni uporabniki zaščitili.
Živimo v dobi izrazite vsepovezanosti in kroženja informacij, pri čemer se je treba zavedati, da imata strojna in programska oprema ranljivosti, ki se jim ne moremo izogniti. Najšibkejši člen pa je človek, ki je po naravi zaupljiv in pogosto premalo pozoren na podrobnosti (npr. prebiranje in odpiranje e-pošte), zaradi česar je ribarjenje najpogostejši uspešen način izvedbe goljufij. Umetna inteligenca pa bo z spear phishingom napadalcem delo še olajšala. Nobena še tako napredna oprema ne bo koristila, če sami ne bomo izvajali osnovnih korakov za zaščito pred kibernetskimi napadi.
Ob zaključku gre dodatno in še enkrat poudariti pomen uporabe programske opreme za zaščito pametnih telefonov, ki še ni vsesplošno v uporabi in bi jo posamezniki morali namestiti na svoje pametne telefone, saj se tipologije zlorab prilagajajo ravno uporabi nezaščitenih pametnih telefonov.
Vir: Združenje bank Slovenije
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB je 6. 6. 2024 sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene. Od seje Sveta ECB, ki je potekala septembra 2023, se je inflacija znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se izrazito izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, s čimer so se okrepili znaki, da so cenovni pritiski oslabili, zmanjšala pa so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Denarna politika je ohranjala restriktivne pogoje financiranja. To je z zaviranjem povpraševanja in dobro zasidranimi inflacijskimi pričakovanji pomembno prispevalo k zniževanju inflacije.
Obenem domači cenovni pritiski kljub napredku v zadnjih četrtletjih ostajajo močni, saj je rast plač povišana, inflacija pa bo verjetno ostala nad ciljno ravnijo tudi precejšen del naslednjega leta. Zadnje projekcije strokovnjakov Eurosistema glede skupne in osnovne inflacije za leti 2024 in 2025 so bile popravljene navzgor v primerjavi z marčnimi projekcijami. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,8% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 2,0% v letu 2026. Gospodarska rast se bo po pričakovanjih okrepila na 0,9% v letu 2024, 1,4% v letu 2025 in 1,6% v letu 2026.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
Svet ECB je danes tudi potrdil, da bo Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v drugi polovici leta zmanjšal za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. Načini zmanjševanja imetij v okviru programa PEPP bodo večinoma skladni z zmanjševanjem imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP).
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja znižala na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. junija 2024.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investiral do konca junija 2024. V drugi polovici leta bo portfelj v okviru programa PEPP zmanjšal v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
Vir: ECB, 6. 6. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Podatki o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov so dostopni na spodnjih povezavah:
- Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2023
- Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2023
Vir: AJPES, 3. 6. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
UJP omogoča na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam negotovinsko plačevanje obveznih dajatev kot so:
davek na dodano vrednost, prihodki od premoženja, dohodnina, prispevki za socialno varnost, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, takse, globe in podobno, ki se plačujejo na račune javnofinančnih prihodkov.
Za negotovinska plačila obveznih dajatev potrebujete:
Na Združenju bank Slovenije, je na voljo brezplačen program, prek katerega lahko izpolnite in natisnete obrazec UPN.
Na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam ne morete plačati drugih obveznosti (plačilo elektrike, telefona, komunale, oskrbnine v javnih zavodih, RTV-prispevka in podobno), ki se plačujejo na račune proračunskih uporabnikov ali pravnih oseb.
S plačevanjem na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam s plačilnimi karticami in mobilnimi denarnicami je zagotovljeno plačevanje obveznih dajatev brez stroškov plačilnih storitev, ki jih imate plačniki pri plačevanju prek spletnih bank ali na poštnih oziroma bančnih okencih.
>> Preverite, kje lahko opravite plačilo
Vir: Uprava RS za javna plačila, 16. 5. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
 |
Število družb 71.638 |
+1.567 | |
 |
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) 547.873 |
103 | |
 |
Povprečna plača na zaposlenega 2.218EUR | 109 101* | |
 |
Prihodki 146.500 mio EUR | 100 93* | |
 |
Prihodki na tujem trgu 59.786 mio EUR | 94 87* | |
 |
Odhodki 138.576 mio EUR | 100 93* | |
 |
Neto dodana vrednost 33.422 mio EUR | 112 105* | |
 |
Neto dodana vrednost na zaposlenega 61.003 EUR | 109 101* | |
 |
Neto čisti dobiček 6.699mio EUR | 110 102* |
| Postavke poslovnega izida (zneski v tisoč EUR) | Gospodarske družbe | Samostojni podjetniki | ||
| 2023 | Indeks* 2023 2022 |
2023 | Indeks* 2023 2022 |
|
| Število subjektov | 71.638 | - | 50.282 | - |
| Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) | 547.873 | 103 | 40.449 | 105 |
| Prihodki | 146.500 | 100 | 6.452 | 111 |
| Prihodki na tujem trgu | 59.786 | 94 | 742 | 106 |
| Odhodki | 138.576 | 100 | 5.941 | 110 |
| Neto dodana vrednost | 33.422 | 112 | 1.837 | 116 |
| Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR** | 61.003 | 109 | 20.244 | 113 |
| Neto čisti dobiček oz. neto podjetnikov dohodek | 6.699 | 110 | 511 | 120 |
| Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev, v % | 49,8 | 102 | 57,2 | 101 |
* Podatki za leto 2022 so iz letnih poročil, predloženih za leto 2023.
** Za samostojne podjetnike je podatek izračunan na nosilca dejavnosti (samostojnega podjetnika) in njegove zaposlene.
Družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2023, so povečale število zaposlenih, neto dodano vrednost kot tudi neto dodano vrednost na zaposlenega (61.003 EUR), ki je bila za 9 % višja kot v letu prej. Število zaposlenih so najbolj povečale družbe s področja gradbeništva, nato s področja predelovalnih dejavnosti in s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.
Prihodki in odhodki so ostali na nivoju preteklega leta, prihodki na tujem trgu pa so se zmanjšali, tako na trgu EU (za 5 %) kot na trgih izven EU (za 10 %). Z vidika dobičkonosnosti je bilo leto 2023 uspešno, saj so družbe ustvarile za 6.699 tisoč EUR neto čistega dobička, kar je 10 % več kot v letu 2022. Na povečanje neto čistega dobička so najbolj vplivale družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, nato s področja gradbeništva ter s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Vsa področja dejavnosti so izkazala neto čisti dobiček, največ družbe s področja predelovalnih dejavnosti in področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. EBIT marža se je glede na leto 2022 povečala za več kot 0,7 % točke in je znašala 5,5 %, za odstotek višja pa je tudi EBITDA marža, ki je v letu 2023 dosegla 9,5 %. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se je povečala na 10,3 %.
Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2023 dosegel 49,8 % in je bil v primerjavi z letom 2022 ponovno višji. Finančne obveznosti družb so se glede na leto 2023 povečale za 3 %.
Na število predloženih letnih poročil samostojnih podjetnikov (za leto 2022 je letno poročilo predložilo 48.940 podjetnikov) je vplivalo povečano število samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, in niso zavezani za predložitev letnega poročila. Teh je bilo v letu 2023 za 6 % več kot v letu 2022. Podjetniki so v letu 2023 poslovali uspešno in povečali neto podjetnikov dohodek za 20 %.
Letna poročila za leto 2023 je predložilo tudi 388 zadrug (9 manj kot leto prej), ki so skupaj ustvarile 974.274 tisoč EUR prihodkov, ki so ostali na ravni preteklega leta. Zaposlovale so 2.806 delavcev ali 28 več kot leta 2022. Zadruge so izkazale 1.683 tisoč EUR neto čistega dobička ali 61 % manj kot v letu 2022.
V primerjavi s predhodnim letom so družbe v letu 2023 dosegle višji delež neto čistega dobička v skupnih prihodkih družb.
Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah je znašala 2.218 EUR. V primerjavi z letom 2022 (iz podatkov letnih poročil za leto 2023 - podatki za prejšnje leto) je bila realno višja za 1,2 %.
| Plačilna disciplina | 2.548 plačilno nesposobnih pravnih oseb v letu 2023 | ||
 |
97 |
V letu 2023 je za dospele neporavnane obveznosti (tako kot v letih pred 2022) značilen trend upadanja. Povprečno mesečno je bilo evidentiranih 2.548 pravnih oseb (72 manj kot leta 2022), ki so imele povprečno dnevno 120 milijonov EUR dospelih neporavnanih obveznosti oziroma za 11 milijonov EUR manj kot leta 2022. Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je bilo v dejavnosti (F) gradbeništvo, (G) trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, (M) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, (I) gostinstvo in (C) predelovalne dejavnosti. |
|
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k zaščiti patentov, modelov in znamk. To bo prispevalo k rasti in ugledu podjetij in s tem h krepitvi konkurenčnosti oziroma njihovega tržnega položaja.
Podjetja bodo lahko s pomočjo vavčerja sofinancirala upravičene stroške, ki se nanašajo na:
MSP lahko hitro in enostavno pridobijo do največ 60-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov oziroma minimalno 500 evrov in največ 5000 evrov nepovratnih sredstev za zaščito patentov, modelov in znamk.
Če se podjetje odloči, da bo pri urejanju zaščite koristilo zunanjega izvajalca, mora le-tega izbrati po tržni ceni. Zunanji izvajalci po tem javnem pozivu so lahko:
V okviru javnega poziva je za zaščito patentov, modelov, znamk do leta 2028 skupno na voljo dva milijona evrov sredstev.
MSP lahko uveljavljajo stroške, nastale v obdobju od 1. januarja 2024 do 30. septembra 2028. Do sofinanciranja bodo upravičene aktivnosti, ki bodo izvedene in plačane znotraj obdobja upravičenosti, določenega v pogodbi o sofinanciranju. Do predložitve zahtevka za izplačilo mora upravičenec izvesti vse aktivnosti.
Med upravičene stroške sodijo:
Pri tem je potrebno upoštevati, da davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.
Na javni poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja in zadruge.
Rok za oddajo vlog je 31. marec 2028 oziroma do porabe sredstev.
Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.
Na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada so objavljene vse informacije o javnem pozivu preko vavčerjev za patente, modele znamke.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Bonitetne ocene in podatki iz letnih poročil za leto 2023 bodo v bonitetne storitve S.BON AJPES vključeni v prvi polovici meseca maja 2024.
Vir: AJPES, 22. 4. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Preveritev JOPL (Javne objave letnih poročil)
Vir: AJPES, 22. 4. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na oceno Slovenije pozitivno vplivata članstvo v Evropski uniji in v območju evra ter mednarodna konkurenčnost gospodarstva. Agenciji pričakujeta, da bo Slovenija obvladovala javnofinančni primanjkljaj in tako svojo zadolženost v naslednjih dveh letih uspešno zniževala.
Po mnenju agencij se bo gospodarska rast naše države v naslednjih dveh letih zmerno krepila, obe pa opažata tudi napredek pri strukturnih reformah, ki naslavljajo staranje prebivalstva na dolgi rok.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Po prvem halvingu leta 2012 je cena narasla za 100-krat, po drugem leta 2016 za 67-krat, in po tretjem leta 2020 za 23-krat. Ta trend se lahko nadaljuje tudi po prihajajočem halvingu leta 2024. Velike finančne institucije, kot so Blackrock in Fidelity, vstopajo v trg, kar lahko še dodatno podžge rast cen.
Kaj je Bitcoin Halving?
O Bitcoin Halvingu govorimo, ko se nagrada za rudarjenje Bitcoinov razpolovi. Blockchain mreža potrebuje približno štiri leta, da odpre 210.000 novih blokov – standard, ki so ga postavili ustvarjalci blockchaina, da bi nenehno zmanjševali stopnjo, s katero se uvaja kriptovaluta.
Prva nagrada je bila 50 bitcoinov. Prejšnji datumi halvinga so pa bili:
Naslednji halving se pričakuje 20. aprila 2024, ko se bo nagrada na blok zmanjšala na 3,125 BTC.
Če trgujete ali vlagate v kriptovalute, lahko z našo pomočjo preverite, ali so vaše aktivnosti podvržene obdavčitvi.
Vir: Swan in Binance, 10. 4. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Najnovejše informacije so na splošno potrdile njegovo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Zniževanje inflacije se je nadaljevalo, k čemur je največ prispevala nižja inflacija v skupinah hrane in blaga. Večina meril osnovne inflacije upada, rast plač se postopno umirja, v podjetjih pa dobički absorbirajo del višjih stroškov dela. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije. Vseeno so domači cenovni pritiski močni in v skupini storitev vzdržujejo visoko inflacijo.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri veliko prispevajo k sedanjemu procesu zniževanja inflacije. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno. Če bi s svojo posodobljeno oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike dobil dodatna zagotovila, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti, bi bilo primerno, da zniža sedanjo raven restriktivnosti denarne politike. Vsekakor se bo Svet ECB o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike tudi v prihodnje odločal na podlagi podatkov na vsaki seji posebej in se vnaprej ne zavezuje k določenemu gibanju obrestnih mer.
Ključne obrestne mere ECB
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.
Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava portfelj v okviru programa PEPP zmanjševati v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranja
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: ECB, 11.4. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letos mineva 10 let od podpisa FATCA sporazuma med Vlado Republike Slovenije in ZDA ter prav tako 10 let od sprejetja OECD standarda ter podpisa Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih. Finančna uprava po eni strani tekoče zagotavlja visoko kakovostne informacije drugim pristojnim organom, po drugi strani pa pridobiva informacije iz tujine, ki jih uporabi v postopkih nadzora.
Posvet je bil namenjen domačim finančnim institucijam, ki letno poročajo podatke o finančnih računih za nerezidente. Posveta so se udeležili predstavniki bank, zavarovalnic, investicijskih skladov in družb za upravljanje, prav tako tudi predstavniki interesnih združenj. Udeležili so se ga tudi nadzorni organi in sicer predstavniki Urada za preprečevanje pranja denarja in Agencije za trg vrednostnih papirjev ter predstavniki Ministrstva za finance.
Glavno vodilo strokovnega posveta, ki ga je izvedla Finančna uprava, je skrb za zagotavljanje kakovosti izmenjanih informacij. Na srečanju so bile izpostavljene najpomembnejše vsebine, ki so pomembne za učinkovito izvajanje CRS standarda (Common Reporting Standard) in FATCA sporazuma. Posebej so bile predstavljene pomanjkljivosti, ki jih Finančna uprava zaznava v postopkih nadzora nad pravilnostjo izvajanja postopkov dolžne skrbnosti in poročanja.
Vir: FURS, 10. 4. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo rezultate pregleda vlog na Javni poziv za izbor projektnih predlogov za uvrstitev na indikativni seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030 (JP MS 2023), ki je bil objavljen 27. julija 2023.
Do roka je na ministrstvo prispelo skupaj 113 vlog, skupna vrednost zaprošenih sredstev znaša 2,46 milijarde evrov. Strokovna komisija za vodenje in izvedbo postopka javnega poziva dodeljevanja sredstev za sofinanciranje projektov v okviru Sklada za modernizacijo je na podlagi pregleda in ocenjevanja vlog oblikovala indikativni seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030, ki ga sestavljajo trije seznami (liste) projektnih predlogov:
Na podlagi indikativnega seznama naložb ter aktualne alokacije sredstev Sklada za modernizacijo za Republiko Slovenijo bo ministrstvo periodično pripravljalo predloge posameznih naložb oziroma naložbenih shem in jih posredovalo v pregled Evropski investicijski banki (EIB) in Odboru za naložbe, z namenom pridobitve odločitve EIB oziroma priporočila Odbora za naložbe za financiranje. Na podlagi odločitve EIB o potrditvi prednostne naložbe oziroma priporočila Odbora za naložbe za financiranje neprednostne naložbe Evropska komisija sprejme odločitev o izplačilu, s katero določi znesek sredstev Sklada za modernizacijo, ki se izplača posamezni naložbi.
Prve predloge naložb oziroma naložbenih shem bo ministrstvo na EIB v odločanje predložilo predvidoma jeseni 2024.
Vse zainteresirane obveščamo, da bo ministrstvo 10. aprila 2024 ob 14.30 preko spleta izvedlo predstavitev rezultatov javnega poziva JP MS 2023 in javno posvetovanje z deležniki in zainteresirano javnostjo, na katerem bo možno izraziti stališča do indikativnega seznama naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo.
Več informacij o rezultatih javnega poziva in spletnem dogodku je na voljo na spletni strani Javni poziv za izbor projektnih predlogov za uvrstitev na indikativni seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030 (JP MS 2023).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V petek, 29. marca 2024, evropski plačilni sistem TARGET2 ne bo posloval, zato banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Skladno s tem Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP) v petek, 29. marca 2024, ne bo izvajala:
Prilivi iz naslova takojšnjih plačil in Flik spletnih plačil bodo nemoteno potekali tudi v času velikonočnih praznikov in nedelovnih dni.
Obvestilo o izvajanju plačilnih storitev na dan 29. marca 2024 je objavljeno na spletni strani UJP.
Rok za izpolnitev obveznosti, ki zapadejo v petek, 29. marca 2024, se ne prenese na naslednji delovni dan. To pomeni, da je obveznost zavezanca, ki zapade pri Finančni upravi 29. marca 2024, pravočasno poravnana, če je plačana 28. marca 2024.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 18. 3. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam tretjih držav, ki ne sodelujejo z Evropsko unijo glede davčnih standardov je dodana država Antigva in Barbuda in umaknjene Bahami, Britanski deviški otoki, Kostarika, Marshallovi otoki in Turks in Caicos.
Antigva in Barbuda je tako na skupnem seznamu tveganih držav nova, Britanskih deviških otokov ter Turks in Caicos pa na skupnem seznamu tveganih držav ni več. Bahami, Kostarika in Marshallovi otoki so sicer umaknjeni s seznama nekokooperativnih jurisdikcij glede davčnih standardov, so pa zaradi njihove uvrstitve na druge sezname še vedno uvrščene na skupnem seznamu tveganih držav.
Nov seznam tveganih držav
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 15. 3. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sprva je bil namenjen izvajanju enostavnih in takojšnjih plačil med strankami različnih slovenskih bank, sedaj pa omogoča tudi plačila na prodajnih mestih in na spletu.
Odslej je s storitvijo Flik tako omogočeno tudi plačevanje e-storitev proračunskih uporabnikov. Uporabniki sistema e-plačil UJP lahko s storitvijo Flik enostavno plačajo davke, sodne takse ali članarino za knjižnico. Na spletni strani UJP lahko uporabniki najdejo celoten nabor proračunskih uporabnikov, katerih storitve lahko na spletu plačajo s pomočjo Flika.
Uporabniki si želijo enostavnih digitalnih plačilHitra rast obsega spletnih plačil Flik dokazuje, da so uporabniki pričakovali enostavno obliko plačevanja. Flik je že v nekaj mesecih po uvedbi dosegel četrtinski delež vseh spletnih plačil v Sloveniji.
»UJP od leta 2012 upravlja sistem spletnih plačil, v katerem uporabniki z uporabo plačilnih kartic, spletne banke, mBills ter Valú Monete plačujejo storitve proračunskih uporabnikov. Želimo slediti in ustvarjati trende sodobnih plačil. Hitra rast uporabe kaže, da je bila odločitev pravilna. V UJP je delež Flik glede na druge načine plačil v mesecu februarju 2024 znašal 31,3 odstotka,« je ob tem povedala vršilka dolžnosti generalnega direktorja UJP Urška Kos.
Vključitev UJP v shemo Flik plačil pozdravljajo tudi v NLB, ki za UJP opravlja Flik plačila. »NLB je sistemska finančna institucija, ki med drugim stremi k poenostavitvi in digitalizaciji plačil. Delež gotovinskih plačil v Sloveniji je še vedno precej visok, zato si v NLB prizadevamo, da negotovinska plačila pridobijo enak status kot gotovinska. Večji delež negotovinskih plačil namreč prinaša številne prednosti, tako strankam, kot tudi prodajalcem in ne nazadnje tudi državi,« so zapisali v NLB.
Prednosti FlikaSistem Flik omogoča zelo dobro uporabniško izkušnjo. Nudi hitro in zanesljivo plačevanje brez zamudnega vnašanja številk bančnega računa. Na podlagi podane telefonske številke ali elektronskega naslova plačnik v svojo Flik aplikacijo prejme zahtevek za plačilo, ki ga potrdi ali zavrne. S tem je postopek plačevanja zaključen, denar pa je v nekaj sekundah na računu prejemnika plačila.
Prednost Flika je, da je uporabnikom na voljo ves čas, saj ni vezan na delovni čas plačilnega prometa bank.
Kljub enostavnosti in hitrosti plačil je varnost vseskozi na prvem mestu. Plačevanje s Flikom je varno in izpolnjuje varnostne standarde Banke Slovenije in evropske direktive o plačilnih storitvah. Za varnost aplikacije Flik jamčijo slovenske banke.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Od zadnje seje Sveta ECB, ki je potekala januarja, se je inflacija dodatno znižala. V najnovejših projekcijah strokovnjakov ECB je bila inflacija popravljena navzdol, zlasti za leto 2024, kar je predvsem odraz manjšega prispevka cen energentov. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo povprečna inflacija znašala 2,3% v letu 2024, 2,0% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Projekcije inflacije brez energentov in hrane so bile ravno tako popravljene navzdol in znašajo povprečno 2,6% za leto 2024, 2,1% za leto 2025 in 2,0% za leto 2026. Čeprav se je večina meril osnovne inflacije nadalje znižala, ostajajo domači cenovni pritiski močni, kar je deloma posledica visoke rasti plač. Pogoji financiranja so restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje, kar potiska inflacijo navzdol. Strokovnjaki so projekcijo gospodarske rasti za leto 2024 popravili navzdol na 0,6%, saj pričakujejo, da bo gospodarska aktivnost v bližnji prihodnosti ostala umirjena. Zatem pričakujejo, da se bo gospodarstvo okrepilo ter doseglo 1,5-odstotno rast v letu 2025 in 1,6-odstotno rast v letu 2026, k čemur bo sprva prispevala potrošnja, kasneje pa tudi investicije.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB določene na ravni, na kateri bodo, če jo bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.
O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Ključne obrestne mere ECBObrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava portfelj v okviru programa PEPP zmanjševati v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
Vir: ECB, 7. 3. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT (angleško Slovenian Computer Emergency Response Team - SI CERT) je v zvezi z napadi na pametne telefone izdal opozorilo o kraji sredstev iz mobilnih bank preko okužbe z Anatsa trojanskim konjem.
Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 27. 2. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z obveznicami RS94 spodbujamo razvoj kapitalskega trga, ponujamo alternativo drugim naložbam, hkrati pa sledimo strateškim ciljem upravljanja javnega dolga.
Republika Slovenija je prvič izdala obveznice za fizične osebe, zato nas veseli, da je bil vpis obveznic uspešen. Po najnovejših podatkih jih je vpisalo 9352 državljanov v skupni nominalni vrednosti 258,4 milijona evrov, odprtih pa je bilo 5659 novih trgovalnih računov. Državljani so torej prepoznali ponujeno alternativo drugim naložbam, s čimer smo dosegli enega ključnih ciljev – večje zanimanje za kapitalski trg – kar nas še posebej veseli.
Celoten skupni nominalni znesek izdaje obveznic RS94 sicer znaša 261 milijonov evrov, saj smo za vzdrževanje likvidnosti na Ljubljanski borzi in zunajborznem trgu uradnemu vzdrževalcu likvidnosti zakladnih menic in državnih obveznic, to je banki NKBM, dodelili dodatne obveznice v višini 1 odstotka zneska izdanih obveznic.
Poleg razvoja kapitalskega trga, ki predstavlja eno od strateških prioritet ministrstva, s to izdajo zasledujemo tudi druge cilje:
Ko bodo obveznice uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi, bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli, tudi pravne osebe. Obveznice bodo vodene ter poplačane skladno z najvišjimi standardi transparentnosti in zaščite vlagateljev, kot vse doslej izdane obveznice Republike Slovenije.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Meje dohodkov za letne pravice ter zneski otroškega dodatka, državne štipendije in dodatkov k državni štipendiji se uskladijo s 1. marcem 2024.
Nova meja za pridobitev otroških dodatkov in državne štipendije bo od 1. marca 2024 dalje 1.269,24 evra povprečno mesečno na osebo.
Najvišji otroški dodatek bo znašal 169,36 evra na mesec, najvišji osnovni znesek državne štipendije bo znašal 269,74 evra.
Nove meje dohodkov se uporabljajo od prve naslednje odločbe dalje. Višji zneski otroškega dodatka, državne štipendije in dodatkov k državni štipendiji se samodejno izplačajo v mesecu aprilu, zato ni treba oddajati nove vloge.
S 1. marcem se uskladi tudi subvencija študentske prehrane, in sicer iz 3,86 evra na 4,02 evra.
Za 4,2 odstotka bodo višji tudi naslednji prejemki:
Višja bosta tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek
Zaradi uskladitve osnovnega zneska minimalnega dohodka se s 1. aprilom 2024 ustrezno zviša višina dodeljene denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Zvišajo se tudi zneski pogrebnine, posmrtnine in izredne denarne socialne pomoči ter prag za upravičenost do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in posmrtnine.
Osnovni znesek minimalnega dohodka (OZMD) se uskladi tako, da znaša 484,88 evra (do zdaj 465,34 evra). Največja višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, bo znašala 227,89 evra.
Višina pogrebnine bo po novem 969,76 evra in višina posmrtnine 484,88 evra.
Novi znesek OZMD se uporablja s 1. aprilom 2024, kar pomeni, da velja za vloge, vložene v mesecu marcu 2024, oz. odločanje po uradni dolžnosti za pravice, ki potečejo v mesecu marcu 2024.
V primeru že dodeljene pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka se višji zneski samodejno izplačajo meseca marca 2024, zato ni treba oddajati nove vloge.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 21. 2. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Državi Jordanija in Kajmanski otoki sta črtani s seznama držav z visokim tveganjem (Delegirana uredba (EU) 2023/2070).
Kajmanski otoki so s tem v celoti črtani s seznama držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, Jordanija pa ostaja na seznamu kot država s povečanim tveganjem.
Nov seznam tveganih držav.
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 12. 2. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Po predhodnih podatkih so prihodki državnega proračuna v letu 2023 znašali 13 milijard evrov ali 5,5 odstotka več kot leto prej. Odhodki so bili višji za 12 odstotkov in so presegli 15 milijard evrov, predvsem zaradi izdatkov za investicije, kakor tudi odziva države na draginjo in poplave. Primanjkljaj državnega proračuna je konec leta 2023 tako znašal 2,3 milijarde evrov. Več informacij o tem je na voljo v novici o lanskih gibanjih v državnem proračunu.
Po preliminarnih podatkih občin so se prihodki v letu 2023 v primerjavi s predhodnim letom povečali za 18,7 odstotka, zlasti na račun prejetih sredstev iz državnega proračuna za investicije. Odhodki pa so bili višji za 10,1 odstotka, in sicer zaradi investicij in prenosa neporabljenih sredstev iz državnega proračuna za sanacijo po poplavah na proračunsko rezervo občin. Presežek prihodkov nad odhodki občin znaša 126 milijonov evrov.
Tako prihodki kot tudi odhodki pokojninske blagajne so se v letu 2023 povečali za dobrih pet odstotkov na 7,1 milijarde evrov. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 8,5 odstotka.
Zdravstvena blagajna je imela po predhodnih podatkih za leto 2023 ob skoraj desetodstotni rasti prihodkov in 8,5-odstotni rasti odhodkov za 33 milijonov evrov manjši primanjkljaj kot leto prej. Okrepljena rast prihodkov je v največji meri rezultat devetodstotne rasti socialnih prispevkov in za 17,7 odstotka ali okoli 54 milijonov evrov višjih transfernih prihodkov iz državnega proračuna, namenjenih financiranju zdravstvenih storitev oziroma zagotavljanju stabilnosti zdravstvenega sistema.
Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so po preliminarnih podatkih v letu 2023 znašali 25 milijard evrov, kar je za 7,4 odstotka več kot leto prej. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 27,3 milijarde evrov, predvsem na račun investicijskih odhodkov in transferjev. Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal nekaj manj kot 2,3 milijarde evrov oziroma 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
Enote sektorja država so v tretjem četrtletju leta 2023 ustvarile 369 milijonov evrov primanjkljaja, saj je bila letna rast prihodkov za tri odstotne točke nižja od rasti izdatkov, ki je znašala 11 odstotkov. Glavni pospeševalec rasti prihodkov ostajajo prispevki za socialno varnost, ki so v prvi treh četrtletjih skupaj porasli za dobrih devet odstotkov na 7,3 milijarde evrov, kar predstavlja 37 odstotkov vseh prihodkov sektorja država. Visoka rast izdatkov je posledica pospešene rasti sredstev za zaposlene in se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju 2023, ko je bila 12,8-odstotna.
V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno preliminarnih javnofinančnih izdatkov za leto 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je namenjen področju socialne varnosti, in sicer več kot 9,5 milijarde evrov oziroma 35 odstotkov vseh odhodkov.
V publikaciji objavljamo še letno stanje dolga in poroštev ter preliminarno oceno prihodkov in odhodkov po denarnem toku za leto 2023 za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je po predhodnih podatkih konec lanskega četrtega četrtletja glede na prejšnje četrtletje povečal za 81 milijonov evrov na 39,8 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,2 milijarde evrov.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Namen posvetovanj je pregled zadnjih gospodarskih gibanj, delovanja finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzivov za prihodnje. Med prioritetnimi področji v okviru letošnjih posvetovanj se izpostavljajo tudi ključni vzvodi rasti in določanje meje produktivnosti v posameznih gospodarskih sektorjih, trg dela, tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ter pogled na prihodnje izzive Slovenije. Na podlagi pogovorov z vsemi vključenimi institucijami bo v naslednjih mesecih pripravljeno poročilo za Slovenijo s pogledi in priporočili MDS o ustreznih finančnih, fiskalnih in strukturnih politikah za Slovenijo.
Vodja misije za Slovenijo Donal McGettigan in člani misije Rossen Alexandrov Rozenov, Magali Pinat, Saioa Armendariz in Dmitriy Kovtun se bodo v okviru posvetovanj srečali s predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance RS, drugih resornih ministrstev, UMAR, Fiskalnega sveta, GZS, Združenja delodajalcev, Slovensko-nemške gospodarske zbornice, ZPIZ, Državnega zbora RS, Združenja bank Slovenije, izbranih poslovnih bank, sindikatov ter predstavniki zavarovalniškega sektorja.
Vodja misije Donal McGettigan bo prve ugotovitve misije ob zaključku posvetovanj skupaj s Klemnom Boštjančičem, ministrom za finance, in Boštjanom Vasletom, guvernerjem Banke Slovenije, predstavil 30. januarja 2024, ob 13.30, na novinarski konferenci v prostorih Banke Slovenije.
VIr: Banka Slovenije, 18. 1. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Izdaja obveznice je namenjena polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Slovenije. Z osredotočenjem na takšno bazo investitorjev zasledujemo tudi cilj opismenjevanja in seznanjanja fizičnih oseb o varnih naložbenih priložnostih - alternativah bančnim depozitom, s poudarkom na varčevanju, pa tudi cilj zaupanja, razvoja in oživitve kapitalskega trga z novimi instrumenti in novo vrsto vlagateljev.
Hkrati poskušamo vzpodbuditi trajno participacijo fizičnih oseb v takšnih instrumentih, ne zgolj priložnostno oziroma enkratno.
Minimalni znesek vpisa bo 1000 evrov, maksimalni pa 100.000 evrov, pri čemer bo v primeru presežnega vpisa lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska, vendar ne manj kot 1000 evrov.
Obrestno mero bomo določili pred objavo obvestila o zbiranju ponudb za vpis obveznice, na podlagi ekstrapolacije krivulje donosnosti zakladnih menic in s pribitkom okvirne premije za novo izdajo.
Izdaja je bila sicer načrtovana že v lanskem letu, vendar je bila zaradi novih okoliščin glede ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2023, prilivov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, višine likvidnih sredstev proračuna ter zaradi doseganja ciljne višine dolga sektorja države v višini 69,9 odstotka BDP za leto 2023 sprejeta odločitev o zamiku izdaje v letošnje leto.
S sprejetjem Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se bodo obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v vrednostne papirje države, tako za zakladne menice kot tudi za obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Proračunski odhodki
Odhodki državnega proračuna so bili lani za 1,6 milijarde evrov ali 12 odstotkov višji kot leto prej. Dosegli so 94,2 odstotka načrtovanih odhodkov v rebalansu.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo lani namenili 2,1 milijarde evrov oziroma pet odstotkov več kot predlani. Zvišali so se družinski prejemki in starševska nadomestila (med drugim smo izplačali draginjski dodatek za otroke) ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti (povečala so se sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci). Hkrati smo izplačali energetski dodatek za najbolj ranljive, draginjske dodatke upokojencem ter izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po naravnih nesrečah. So se pa zaradi ugodnih razmer na trgu dela lani znižali transferji brezposelnim.
V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun lani prispeval 1,5 milijarde evrov, kar je 3,2 odstotka manj kot predlani. Največji transfer je bil v pokojninsko blagajno v višini 1,1 milijarde evrov, kar je 8,7 odstotka manj kot predlani, ko smo med drugim izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. Državni proračun je zdravstveni blagajni lani financiral tudi storitve, opravljene nad rednim programom dela, s ciljem dviga dostopnosti zdravstvenih storitev za vse.
Lani smo izplačali 945 milijonov evrov subvencij, kar je 49,4 odstotka več kot leto prej. Za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 834 milijonov evrov, kar vključuje pomoč gospodarstvu in kmetijstvu zaradi energetske krize, draginje in naravnih nesreč. Na vladni spletni strani o poplavah so objavljeni aktualni podatki o izplačilih iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih.
Investicije in investicijski transferji so bili lani najvišji v zgodovini, zanje smo skupaj odšteli 2,2 milijarde evrov oziroma 32 odstotkov več kot leto prej. Vlagali smo v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode in raziskovalno razvojne dejavnosti, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje in odpravo naravnih nesreč.
Proračunski prihodkiProračunski prihodki so bili glede na leto prej višji za 678 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka, dosegli pa so 99,1 odstotka prihodkov, načrtovanih v rebalansu proračuna.
V celotnem lanskem letu so davčni prihodki dosegli 10,9 milijarde evrov, kar je 547 milijonov evrov oziroma 5,3 odstotka več kot leto prej. Največji delež zbranih davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost – z njim smo lani po predhodnih podatkih, ki se lahko še spremenijo, zbrali približno 5,1 milijarde evrov oziroma 8,2 odstotka več kot leto prej.
Z dohodnino smo zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 7,4 odstotka več kot leto prej. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, sta njihovo rast poganjali visoka zaposlenost in rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine; del, ki pripada njim, se je zvišal za 8,6 odstotka.
S trošarinami smo prav tako zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 14,5 odstotka več kot leto prej. Višji prihodki v segmentu trošarin od energentov so posledica lanskega plačila odloženih obrokov iz leta prej in prilagajanja višjih trošarin na motorna olja, beležimo pa tudi višje prihodke trošarin na tobačne izdelke.
Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so lani dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je 11,1 odstotka manj kot leto prej.
Iz Evropske unije smo lani prejeli 1,1 milijarde evrov, kar je 13,7 odstotka več kot leto prej.
Vir: Ministrstvo za finance, 10. 1. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja. Skladno z zakonom, ki določa referenčni dan za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, lahko ministrstvo predpisano obrestno mero zamudnih obresti izračuna šele dan pred obdobjem, za katerega le-ta velja. Metoda izračuna predpisane obrestne mere zamudnih obresti sledi dikciji določbe (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih.
Sama objava predpisane obrestne mere zamudnih obresti nima konstitutivnega značaja. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti namreč določa sam zakon in ne objava Ministrstva za finance. Objava ima namreč zgolj informativni značaj. Vsi podatki, potrebni za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, so tudi javno dostopni. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti si tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki, upoštevajoč dikcijo ZPOMZO-1, lahko izračunajo sami. Višina referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, ki se prišteje zakonsko določenim osmim odstotkom, je objavljena na naslovu: www.ecb.int/stats/monetary/rates/html/index.en.html
(Objavljeno 5.1.2024)
Vir: Uradni list RS, št. 1/2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Republika Slovenija objavlja mandat za organizacijo nove izdaje 10-letne evrske obveznice.
Republika Slovenija (»Izdajatelj«) z bonitetno oceno A3 (stabilni obeti) (Moody’s)/AA- (stabilni obeti) (S&P)/A (stabilni obeti) (Fitch) je bankam Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank, Erste Group, Goldman Sachs Bank Europe SE in Nova KBM podelila mandat za organizacijo izdaje nove 10-letne evrske obveznice z zapadlostjo leta 2034, skladno izjemam iz Predpisa S (Regulation S), v nematerializirani imenski obliki. Izvedba izdaje se pričakuje v bližnji prihodnosti, v odvisnosti od razmer na finančnih trgih.
Veljajo veljavne stabilizacijske uredbe vključujoč FCA/ICMA.
Ni za posredovanje, objavo ali distribucijo, neposredno ali posredno, v celoti ali delno, katerikoli osebi, ki je rezident ZDA ali se nahaja v ZDA ali v katerikoli jurisdikciji, v kateri bi bilo to protipravno.
Obveznice so v ponudbi in prodaji skladno izjemi glede zahteve za registracijo Zakona o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike za posle, izvedene izven Združenih držav Amerike na podlagi in skladno Predpisu S (Regulation S) Zakona o vrednostnih papirjih Združenih držav. Ta objava je bila pripravljena za uporabo v zvezi s ponudbo in prodajo Obveznic in ne predstavlja ponudbe katerikoli osebi v Združenih državah Amerike. Posredovanje tega sporočila katerikoli osebi v Združenih državah Amerike ni dovoljeno. V državah članicah Evropskega gospodarskega prostora je ta objava namenjena samo osebam, ki so dobro poučeni vlagatelji, kot jih opredeljuje Uredba (EU) 2017/1129 ("EU Prospektna uredba"). V Združenem Kraljestvu je ta objava namenjena samo osebam, ki so dobro poučeni vlagatelji, kot jih opredeljuje EU Prospektna uredba, saj je ta uredba del domačega prava Združenega kraljestva v skladu z Zakonom o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije iz leta 2018 (tako imenovani "UK Prospectus Regulation"). To sporočilo se posreduje in je namenjeno samo osebam v Združenem kraljestvu v okoliščinah, v katerih 1. odstavek 21. člena Zakona o finančnih storitvah in trgih (angleško Financial Services and Markets Act – FSMA) iz leta 2000 ne velja.
Bonitetna ocena ni priporočilo za nakup, prodajo ali posedovanje vrednostnih papirjev in jo lahko bonitetna agencija kadar koli revidira, zadrži ali umakne.
Ciljni trg pripravljavca produkta (MiFID II upravljanje produktov) so primerne nasprotne stranke, profesionalne stranke in tudi neprofesionalne stranke (vse prodajne poti).
Vir: Ministrstvo za finance, 2. 1. 2024
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacija se je v zadnjih mesecih sicer znižala, vendar bo v bližnji prihodnosti verjetno zopet začasno porasla. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje se bo inflacija tekom naslednjega leta predvidoma postopoma zniževala, preden se bo leta 2025 približala 2-odstotni ciljni ravni Sveta ECB. Gledano v celoti strokovnjaki pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 2,7% v letu 2024, 2,1% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. To v primerjavi s septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za leto 2023 in še posebno za leto 2024.
Pretekli dvigi obrestnih mer se še vedno intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Strožji pogoji financiranja zavirajo povpraševanje, kar prispeva tudi k zniževanju inflacije. Strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo gospodarska rast v bližnji prihodnosti umirjena. Zatem bo gospodarstvo predvidoma okrevalo zaradi vse višjih realnih dohodkov – k čemur bo prispevalo zniževanje inflacije in naraščanje plač – in zaradi vse boljšega zunanjega povpraševanja. Strokovnjaki Eurosistema tako predvidevajo, da se bo gospodarska rast okrepila z 0,6% v povprečju leta 2023 na 0,8% v letu 2024 ter na 1,5% v letih 2025 in 2026.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.
O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Ključne obrestne mere ECB so glavno orodje pri določanju naravnanosti denarne politike. Svet ECB je danes tudi sklenil, da bo pospešil normalizacijo Eurosistemove bilance. Tako namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava zmanjševati portfelj v okviru programa PEPP, in sicer v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Ključne obrestne mere ECBObrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava zmanjševati portfelj v okviru programa PEPP, in sicer v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.
Vir: ECB, 14. 12. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predlogi za reformo fiskalnega okvira EU, ki jih je aprila objavila Evropska komisija, bodo po načrtih odpravili pomanjkljivosti sedanjih pravil in okrepili konkurenčnost EU. Upoštevali bodo posebnosti glede trenutnega oziroma izhodiščnega dolga držav članic, hkrati pa ohranjali dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Ministri bodo kompromis in dogovor o spremembi pravil poskušali doseči do konca tega leta, po potrebi na izrednem srečanju Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve med 18. in 21. decembrom. V tem primeru bodo leta 2024 že veljala nova pravila, v nasprotnem primeru pa bi veljala stara pravila.
Ministri so se seznanili tudi z napredkom v zvezi z zakonodajnimi predlogi, ki bi okrepili položaj evrske gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva, hkrati pa omogočili izdajo evra kot digitalne valute. S tem bi med drugim prispevali h krepitvi odpornosti gospodarstva EU v digitalni dobi. Slovenija te predloge podpira, pri čemer poudarjamo, da bi morebitna uvedba digitalnega evra predstavljala dopolnilo evru kot gotovini, ne bi pa ga nadomestila. Na Ministrstvu za finance smo o tem že objavili podrobnejše pojasnilo o položaju gotovine.
Predsedstvo je predstavilo tudi napredek pri obravnavi predloga posodobljenega svežnja novih lastnih virov za proračun Evropske unije, ki ga je pripravila Komisija. Predlog poleg prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami in prihodkov iz mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah začasno predvideva še nov statistični vir lastnih sredstev, ki temelji na dobičku podjetij. To ne bi bil davek za podjetja, temveč nacionalni prispevek, ki bi ga plačale države članice na podlagi statističnih podatkov o dobičku podjetij. Slovenija podpira razpravo o predlogu Komisije, pri presoji ustreznosti novih virov pa bomo upoštevali tudi njihov učinek na nacionalni proračun.
Ministri so razpravljali tudi o ekonomskih in finančnih posledicah vojne v Ukrajini in izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost, potrdili so spremembe še 13 načrtov za okrevanje in odpornost, izmenjali pa so tudi mnenja o svežnju dokumentov novega cikla evropskega semestra – procesa usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik na EU ravni.
Vir: Ministrstvo za finance, 8. 12. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Septembra 2023 je bil sprejet že drugi rebalans državnega proračuna za leto 2023 z namenom zagotovitve dodatnih virov v višini 520 milijonov evrov za sanacijo in pomoč pri odpravi posledic poplav, ki so prizadele Slovenijo 4. avgusta. S tem so se zagotovila sredstva za nepovratno pomoč prizadetim v višini 220 milijonov evrov, 300 milijonov evrov pa se lahko porabi za pomoč v obliki ugodnih posojil.
Največja škoda je nastala na javni infrastrukturi, odpravo te škode pa financira država neposredno iz proračuna, zato so bila z rebalansom zagotovljena dodatna sredstva že v celoti porabljena (do 26. novembra že 435 milijonov evrov). Sredstva, ki so bila načrtovana za ugodna posojila, bodo do konca leta delno porabljena za oblikovanje posebnega posojilnega sklada v višini 100 milijonov evrov pri SID banki, od česar bo država prispevala 30 milijonov evrov. SID bo prizadetemu gospodarstvu omogočil ugodna posojila za odpravo neposredne škode, skladno z določili Zakona o odpravi naravnih nesreč.
Predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju določa drugačno obliko finančnih instrumentov, in sicer bodo podjetjem in občanom na voljo posojila poslovnih bank s poroštvom države in subvencijo obrestne mere, ki so zanje še ugodnejša. Poslovne banke bodo lahko ta finančni instrument zaradi poslovne mreže zlasti malim in srednjim podjetjem še približala. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere so načrtovana v državnem proračunih za leti 2024 in 2025. Na ta način država nadgrajuje ukrep pomoči v obliki ugodnih posojil, načrtovan v letu 2023, kjer pa bo preostanek sredstev, namenjen posojilom, ostal ob koncu leta neporabljen.
Vir: Ministrstvo za finance, 1. 12. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Več v dokumentu: Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij v 2022
Vir: Banka Slovenije, 17. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Po podatkih Statističnega urada se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem letos zmanjšal za 0,2 %, v primerjavi s tretjim četrtletjem lani pa je bil višji za 1,1 %, oziroma desezonirano za 1,6 %. V povprečju evrskega območja je BDP četrtletno nadalje stagniral (–0,1 %).
Na medletno rast BDP sta v tretjem četrtletju spodbudno delovala zlasti investicijska aktivnost, po prvih ocenah predvsem države, in še naprej pozitiven prispevek zunanjetrgovinskega presežka. Ta je ob močnem medletnem upadu mednarodne menjave posledica relativno močnejšega zmanjšanja uvoza glede na izvoz. V primerjavi z enakim četrtletjem lani se je izvoz znižal za 9,2 %, uvoz pa za več kot 12 %. Padec slednjega je v precejšni meri posledica manjše končne potrošnje gospodinjstev, ki se kaže v nižji aktivnosti v trgovini in storitvah.
Mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta. Predelovalne dejavnosti se soočajo z vse večjim upadom izvoznih naročil, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. Kot velik omejitveni dejavnik pa podjetja navajajo pomanjkanje delovne sile. Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov sicer ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost, ki jo na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajoče finančne perspektive.
Vir: Banka Slovenije, 14. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sredstva so bila namenjena tako za neposredno odpravo posledic poplav, sanacijo posameznih objektov ter nujne občinske in državne infrastrukture, kot za ohranjanje delovnih mest, kar neposredno vpliva na življenje slehernega posameznika na prizadetih območjih.
Ena izmed prioritet je tudi urejanje voda, z izrednimi ukrepi je Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) skupaj s koncesionarji začela 4. avgusta 2023, oziroma takoj, ko so razmere to dopuščale. Na terenu dela potekajo intenzivno, z vsemi razpoložljivimi ekipami in vso razpoložljivo mehanizacijo za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. V sklopu izrednih ukrepov prioritetno poteka čiščenje naplavin, plavja ter stabilizacije dna in brežin strug vodotokov z namenom pretočnosti in odvajanja zalednih voda.
Na območju Slovenije je bilo od 5. avgusta 2023 do 9. novembra 2023 v okviru interventnih ukrepov po poplavah delo zaključeno na 590 deloviščih. V okviru interventnih ukrepov na vodotokih je bilo delo zaključeno na več kot 400 kilometrih vodotokov, pri čemer je šlo na nekaterih odsekih za zahtevna in obsežnejša dela, kot je vračanje vodotokov v struge. Na dan 9. novembra 2023 je delo potekalo na 240 deloviščih. Na deloviščih izredne ukrepe izvaja več kot 1500 delavcev z več kot 1000 delovnimi stroji.
Izredni ukrepi se izvajajo tudi na Savi v Sneberjah. Prebivalce Sneberškega nabrežja je državni sekretar Boštjan Šefic, vodja Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, obiskal že 23. avgusta 2023. Že takrat je zagotovil, da bo država v sodelovanju z občino pomagala na vse načine, ki so na voljo. Za medije je Služba Vlade Republike Slovenije že pojasnila, da z njimi vodi reden dialog. Tako kot druga prizadeta področja, tudi Snebersko nabrežje skrbno spremljamo, skrbi prebivalcev jemljemo resno in pristojne službe opozarjamo, da se izvedejo vsi ukrepi s ciljem zagotavljanja njihove varnosti in varnosti njihovega premoženja.
Vsa opozorila, ki so jih na Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah naslovili prebivalci, smo odstopili Direkciji Republike Slovenije, ki si je na terenu stanje večkrat ogledala. Prav tako je bila Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih v rednem stiku z Mestno občino Ljubljana s ciljem, da se preverijo potrebe za sprejetje dodatnih ukrepov v luči zadnjih padavin, ki so bile napovedane za 3. november 2023. Na območju Sneberij je bilo tako v četrtek, 2. novembra, ob napovedi izredno povečanih vodostajev Save za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje, zdravje ljudi ter premoženja izvedena postavitev začasnega obrambnega nasipa za zaščito naselja. Končno odločitev, da so se začela dela na nasipu, je v skladu z njenimi pooblastili sprejela Direkcija Republike Slovenije na vode.
Dolžina novega nasipa je približno 350 m. Na lokacijo je bilo pripeljane približno 4500 m3 zemljine. Stroški za izvedbo intervencijskega nasipa bodo plačani iz državnih proračunskih sredstev, ki so namenjeni za izvajanje izvedbi nujnih ukrepov po poplavah. Trenutna ocena stroškov znaša 350.000 evrov.
V tem primeru gre za izredni ukrep za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. Tovrstni ukrepi se izvedejo, kadar je potreben hiter odziv za preprečitev nastanka škode zaradi škodljivega delovanja voda. Prav tako so tovrstni ukrepi začasne in ne stalne rešitve. Nasip je bil umeščen na odsek, kjer je brežina reke Save najnižja.
Mag. Neža Kodre, direktorica DRSV, je pred kratkim javno podrobneje pojasnila problematiko in izvedene ukrepe na področju Sneberskega nabrežja. Večkrat so bili opravljeni ogledi terena, brežine Save so še vedno v dobrem stanju. Ocena o tem se ni spremenila.
Služba vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih bo tudi v prihodnje v skladu z njenimi pristojnostmi spremljala potek del na vseh vodotokih in predlagala interventne ukrepe, če bo to potrebno. Te naloge bo še naprej opravljala v tesnem sodelovanju z občinami in lokalnim prebivalstvom, kar velja tudi za območje Sneberskega nabrežja in Mestne občine Ljubljana, s katero je že do sedaj sodelovala dobro in konstruktivno.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Omenjeni standard, ki ga je razvila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD), je del okvira za poročanje o kriptosredstvih (angleško Crypto-Asset Reporting Framework – CARF), isto vsebino pa določa tudi pravkar sprejeta novela direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja.
CARF je bil razvit ob upoštevanju hitre rasti trga kriptosredstev in predvideva sporočanje davčnih informacij o transakcijah v kriptosredstvih na standardiziran način. Tako se te informacije vsako leto avtomatično izmenjujejo z jurisdikcijami rezidentstva davčnih zavezancev.
Namen skupne izjave jurisdikcij, h kateri je pristopila tudi Slovenija, je hiter prenos CARF v nacionalno zakonodajo ter dosledno in pravočasno izvajanje CARF s pričetkom izmenjave teh informacij v letu 2027. To bo prispevalo k pravilnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti in zajezitvi davčnih utaj, ki zmanjšujejo javne prihodke in povečujejo breme za tiste, ki plačujejo davke.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predlogi za reformo fiskalnega okvira EU, ki jih je aprila objavila Evropska komisija, bodo po načrtih odpravili pomanjkljivosti sedanjih pravil in okrepili konkurenčnost EU. Upoštevali naj bi posebnosti glede dolga in strukturnega položaja držav članic, vse z namenom ohranjanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
Ministri še naprej stremijo k cilju, da bi kompromis in dogovor o spremembi pravil dosegli do konca tega leta. V tem primeru bi leta 2024 že veljala nova pravila, v nasprotnem primeru pa bodo še naprej veljala stara pravila.
Slovenija pozdravlja zakonodajne predloge in se strinja, da so spremembe fiskalnih pravil potrebne, vendar do dokončnega soglasja tudi na tokratnem srečanju ni prišlo. Predsedstvo bo še v novembru sklicalo izredni sestanek, na katerem bodo ministri poskušali doseči rešitev, s katero bodo "vsi enako nezadovoljni", kot se je izrazil eden od razpravljavcev.
Ministri so razpravljali tudi o izvajanju in dosedanjih izkušnjah evropskega semestra, to je procesa usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik držav članic EU, ter o njegovem poteku v letu evropskih volitev (2024).
Seznanili so se tudi s stanjem na področju izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost ter potrdili spremembe nacionalnih načrtov za okrevanje za štiri države (Avstrijo, Dansko, Litvo in Švedsko), nadaljevali so redno razpravo o posledicah vojne v Ukrajini in obravnavali redna letna poročila s področja statistike, fiskalnih pravil in izvrševanja proračuna EU za leto 2022.
V sredo pa se je sestala Evroskupina, ki je nadaljevala razpravo o izzivih kapitalskih in finančnih trgov, izvajanju bančne unije ter konkurenčnosti in makroekonomskem položaju območja skupne evropske valute.
Vir: Ministrstvo za finance, 9. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Uvodoma želimo pojasniti, da ECB uvedbi predlaganega davka ne nasprotuje, podala pa je stališče z vidika denarne politike, finančne stabilnosti in bonitetnega nadzora ter tako na določenih mestih podala priporočila oziroma svetuje previdnost, kar je tudi njena vloga in je bilo pričakovano.
ECB na primer priporoča, naj se predlagani določbi priloži analiza možnih negativnih posledic za bančni sektor, da se lahko oceni, ali bi se z uporabo te določbe povzročilo tveganje za finančno stabilnost. V tej zvezi pa ECB ugotavlja, da predlog zakona že navaja predhodne analize skupnega neto učinka predlagane določbe na slovenski bančni sektor, vezano na prihodnje učinke pa pozitivno ocenjuje to, da bo Banka Slovenije enkrat letno preverila vpliv davka na stabilnost bančnega sistema v Sloveniji. ECB razume, da bo vlada ugotovitve in priporočila Banke Slovenije na podlagi tega letnega preverjanja upoštevala.
ECB glede bonitetnega nadzora bank opozarja, da bi morali paziti, da davek ne bi pomenil dodatnega bremena za manj dobičkonosne banke ali banke, ki so v zadevnem davčnem obdobju beležile izgubo. Ob tem na ministrstvu ugotavljamo, da morda predlagane določbe niso bile povsem pravilno interpretirane, zato bomo, kot naproša tudi ECB, podali ECB dodatna pojasnila glede davčne obravnave v primeru, ko je dobiček banke enak ali manjši od nič. Konkretno, ECB bomo pojasnili, da v tem primeru banka ne bi plačala davka. Enako bomo podali dodatna pojasnila glede razumevanja medsebojne interakcije tega davka in davka od dohodka pravnih oseb.
Zato znova poudarjamo: ECB torej uvedbi davka na bilančno vsoto bank ne nasprotje, kar je pričakovano, glede na to, da smo pri pripravi rešitev upoštevali pripombe, ki jih je ECB podala v podobnih primerih – namenskost, začasnost davka, varovalke glede presežka, mehanizmi za varovanje finančne stabilnosti in tako naprej.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Od septembra potrjenega predloga proračuna se razlikuje v dodatno zagotovljenih sredstvih za investicije v cestno infrastrukturo v višini 21,5 milijona evrov. Načrtovani prihodki, odhodki in proračunski primanjkljaj ostajajo nespremenjeni.
Vlada se mora v 30 dneh po predstavitvi predloga državnega proračuna na seji državnega zbora opredeliti do vloženih amandmajev in na podlagi teh opredelitev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripraviti dopolnjen predlog državnega proračuna.
Vlada je zavrnila vse vložene amandmaje na predlog proračuna za leto 2025, je pa v dopolnjenem predlogu proračuna zagotovila dodatna sredstva za investicije v cestno infrastrukturo, katerih cilj je med drugim povečati prometno varnost in zmanjšati stroške vzdrževanja. Sredstva je zagotovila Ministrstvu za infrastrukturo, in sicer iz splošne proračunske rezervacije.
Načrtovani prihodki, odhodki in proračunski primanjkljaj ostajajo nespremenjeni. Prihodki so načrtovani v višini 14,56 milijarde evrov, odhodki v višini 15,82 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa v višini 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Vir: Ministrstvo za finance, 8. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rast odhodkov je bila v prvih desetih mesecih višja od rasti prihodkov. Odhodki so se glede na enako lansko obdobje zvišali za 9,8 odstotka, prihodki pa za 1,8 odstotka. Odhodki so kljub višji rasti nekoliko nižji od načrtovanih, v desetih mesecih so dosegli 71,1 odstotka načrtovanih za celotno leto, prihodki pa so z 79,7-odstotno realizacijo skoraj skladni z načrtovanimi v rebalansu.
OdhodkiZa transferje posameznikom in gospodinjstvom smo letos že namenili 1,6 milijarde evrov oziroma 3 odstotke več kot lani. Medtem ko so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferji tej kategoriji posameznikov, so se zvišali družinski prejemki in starševska nadomestila (tudi zaradi izplačila draginjskega dodatka za otroke) ter sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci, izplačali pa smo tudi energetski dodatek za najbolj ranljive in izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po nedavnih naravnih nesrečah. Rast skupnih transferjev je poleg nižjega obsega sredstev za brezposelne ublažila tudi odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so se lani še odrazili v državnem proračunu.
Za subvencije smo v obravnavanem obdobju izplačali 724 milijonov evrov oziroma 55,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. To med drugim vključuje pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in draginje ter sredstva za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v gospodarstvu. Na vladni spletni strani o poplavah lahko sicer sproti spremljate aktualne podatke o izplačilih iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih.
V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v prvih desetih mesecih prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po znesku prednjači transfer v pokojninsko blagajno, ki je dosegel 982 milijonov evrov, kar je sicer 9,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. Rast skupnih transferjev je tako posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno; državni proračun letos med drugim financira zdravstvene storitve, opravljene poleg rednega obsega dela.
Državni proračun je za investicije v prvih desetih mesecih namenil 1,3 milijarde evrov oziroma 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med drugim vlagamo v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.
PrihodkiGlavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. Ti so v desetih mesecih dosegli 9 milijard evrov in so za 3,3 odstotka višji od primerljivih v enakem obdobju lani.
Največ so k temu prispevali prilivi od davka na dodano vrednost; dosegli so 4,2 milijarde evrov oziroma 5,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na višje prilive sta v večji meri vplivali dejavnosti gradbeništva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro ob spremljajočih inflacijskih pritiskih v večini dejavnosti.
Dohodnina je dosegla 1,4 milijarde evrov oziroma 9,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, njihovo rast poganjajo visoka zaposlenost in pritiski na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine; del, ki pripada njim, se je v obravnavanem obdobju v medletni primerjavi zvišal za 8,6 odstotka.
Tudi prihodki od trošarin so dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je 12,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ta rast je posledica višjih prihodkov od trošarin od energentov, k čemur so prispevali lanskoletni odlog plačila, letošnja plačila zapadlih obrokov in prilagajanje trošarin na pogonska goriva, in višjih trošarin na tobačne izdelke.
Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,2 milijarde evrov in so bili za 12,4 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju.
Iz Evropske unije smo prejeli 691 milijonov evrov, kar je 8,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko predstavljajo sredstva, ki jih prejmemo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Letos smo zaenkrat prejeli 50 milijonov evrov, lani pa 118 milijonov evrov.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) je dodana Bolgarija ter umaknjene Albanija, Jordanija, Kajmanski otoki in Panama.
Bolgarija je tako na skupnem seznamu tveganih držav nova, Albanije pa na skupnem seznamu tveganih držav ni več. Jordanija, Kajmanski otoki in Panama so sicer umaknjene s seznama FATF, so pa zaradi njihove uvrstitve na druge sezname še vedno uvrščene na skupnem seznamu tveganih držav.
>> Več o tem: Nov seznam tveganih držav
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2. 11. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zunanje izvajalce notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov obveščamo, da je 27. julija 2023 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, s katerim je bila:
V skladu z omenjeno spremembo ZJF lahko zunanji izvajalci izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, če:
Pravilnik o vlogi za vpis in obvestilu o spremembi podatkov v registru zunanjih izvajalcev notranjega revidiranja, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (Pravilnik) določa vsebino in obliko vloge, dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v register ter vsebino in obliko obvestila o spremembah podatkov v registru.
Z uveljavitvijo Pravilnika je prenehala veljati prva alineja 12. člena Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ, ki je med drugim dovoljevala, da lahko zunanje izvajanje notranjega revidiranja pri PU izvajajo tisti zunanji izvajalci, kjer ima vsaj vodja revizijske skupine enega od možnih nazivov: preizkušeni notranji revizor Slovenskega inštituta za revizijo in/ali potrdilo za naziv državni notranji revizor, ali potrdilo za naziv preizkušeni državni revizor ali državni revizor.
Novo sprejeti 100. b člen ZJF-I in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik, določata, da lahko zunanji izvajalci, izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov le, če zagotovijo, da za njih notranje revidiranje v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 100. člena tega zakona izvajajo notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor.
V register se, na podlagi vloge, vpiše pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, če:
Šteje se, da je pogoj iz prve alineje zgornjega odstavka izpolnjen, če so notranji revizorji pri zunanjih izvajalcih, zaposleni ali zanje na podlagi pogodbe izvajajo storitve notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov.
UNP bo register, ki bo javno dostopen in objavljen na spletni strani UNP, v skladu s prehodno določbo, vzpostavil najkasneje do 27. januarja 2024.
Oddaja vloge za vpis v registerVlogo za vpis v register je potrebno podati na obrazcu »Vloga za vpis v register zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov« iz Priloge 1 k Pravilniku ter k vlogi priložiti naslednja dokazila iz drugega ostavka 2. člena Pravilnika in sicer:
Dodatno pojasnjujemo, da kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev iz prve alineje ne zadostuje predložitev pogodbe o zaposlitvi ali M-1 obrazec (prijava v zavarovanje), saj iz omenjenih dokazil ne moremo ugotoviti ali je pogodba v času podaje vloge še veljavna ali pa je delovno razmerje po tej pogodbi že prenehalo.
Kot verodostojno dokazilo o trenutnem statusu zaposlitve notranjega revizorja pri zunanjem izvajalcu bomo upoštevali potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije »Izpis zavarovanj v Republiki Sloveniji« ali ekransko sliko iz Informativne osebne evidence iz portala Moj eZPIZ, kjer so vidna obdobja zavarovanja. Vlogo za omenjeni izpis je mogoče podati elektronsko preko spletne strani ZPIZ (ZPIZ) in jo tudi digitalno prevzeti (e Predal).
Obenem opozarjamo, da je pogodba o zaposlitvi (z opisom del in nalog) potrebno dokazilo za ugotavljanje izpolnjevanja dodatnega pogoja za vpis v register, in sicer, da državni notranji revizor, s katerim razpolaga zunanji izvajalec, dejansko tudi izvaja storitve notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov.
Vlogo z zgoraj navedenimi dokazili, je potrebno oddati na UNP po elektronski pošti (mf.unp@gov.si) ali v fizični obliki (Fajfarjeva ulica 33, 1000 Ljubljana).
UNP, bo v skladu z zakonom, ki določa splošni upravni postopek, o pravici zunanjega izvajalca do vpisa v register, odločil z odločbo.
Zunanji izvajalci so dolžni vsako spremembo podatkov iz drugega in četrtega odstavka 100.b člena sporočiti UNP najkasneje v osmih dneh po nastanku spremembe, in sicer na obrazcu »Obvestilo o spremembi podatkov v registru zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov« iz Priloge 2 k Pravilniku. Navedeno obvestilo se posreduje na enak način, kot to velja za posredovanje vloge za vpis v register.
Vir: Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, 27. 10. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet Evropske centralne banke je na zasedanju v Atenah po pričakovanjih ustavil več kot poldrugo leto trajajoč niz agresivnih zviševanj obrestnih mer. Prvič po juliju 2022 tako ni spremenil vseh treh ključnih obrestnih mer in ostajajo na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.
Še vedno se pričakuje, da bo inflacija predolgo ostala previsoka, domači cenovni pritiski pa ostajajo močni. Po drugi strani je septembra inflacija izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih baznih učinkov, in večina meril osnovne inflacije se še naprej znižuje. Pretekli dvigi obrestnih mer, ki jih je izvedel Svet ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. To vse bolj zavira povpraševanje in prispeva k zniževanju inflacije.
Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jih bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.
O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.
Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: Svet ECB, 26. 10. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skupaj je po obeh javnih razpisih na voljo 20.000.000 evrov, od tega 10.000.000 evrov za BIZI likvidnost poplave ter 10.000.000 evrov za BIZI likvidnost energija.
Višina posojila: od 80.000 evrov do 500.000 evrov
Namen javnega razpisa je zagotavljanje likvidnosti gospodarskih subjektov zaradi poplav in posledic energetske krize (izboljšanje likvidnosti tekočega poslovanja, dvig konkurenčnosti in produktivnosti, vlaganje na področju varstva okolja in spodbujanja učinkovite rabe virov, vlaganje na področju učinkovite rabe energije, obnova proizvodnega potenciala podjetij po poplavah).
Vlagatelji so lahko subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah (pravna oseba: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, evropska delniška družba; fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost; subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o zadrugah, registrirani kot, zadruga).
Upravičeni stroški so oprema in druga opredmetena sredstva, neopredmetena sredstva ter obratni stroški.
Cilji projekta so obnova proizvodnega potenciala zaradi poplav in/ali energetske krize; izboljšanje likvidnosti, doseganje večje konkurenčnosti; izvedba ukrepov za obvladovanje porabe oziroma izgub energije.
Oddaja vloge preko elektronskega prijavnega obrazca, preko aplikacije eRsklad, razpis bo odprtega tipa.
Zaključek razpisa: od 30. oktobra 2023 do 8. decembra 2023
***
Več o razpisih je dostopno na spletni strani Slovenskega regionalnega razvojnega sklada:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z dogovorjenim besedilom se poenostavlja obstoječa zakonodaja, krepi varstvo potrošnikov in ustvarjajo enaki konkurenčni pogoji za finančne storitve, sklenjene prek spleta, telefona ali drugih oblik trženja na daljavo.
"Danes prilagajamo pravila EU o finančnih storitvah digitalni dobi. Zdaj bodo potrošniki na enotnem trgu bolje zaščiteni pri dostopanju do novih finančnih produktov in storitev prek telefona ali računalnika."
Alberto Garzón Espinosa, vršilec dolžnosti španskega ministra za varstvo potrošnikov.
Danes sprejeta direktiva razveljavlja direktivo iz leta 2002 in uvaja nove določbe za pogodbe o finančnih storitvah, sklenjene na daljavo, kot dodatno poglavje direktive o pravicah potrošnikov, ki slednje ščiti pred raznovrstnimi poslovnimi praksami. Pri tem poenostavlja zakonodajni okvir, nekateri členi direktive o pravicah potrošnikov pa se bodo uporabljali tudi za finančne storitve, ki se prodajajo na daljavo.
Končno besedilo direktive:
Pregled direktive o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo iz leta 2002 je del nove agende Komisije za potrošnike, ki jo je Svet podprl v zadevnih sklepih z dne 21. februarja 2021.
Naslednji korakiSvet je danes odobril stališče Evropskega parlamenta, zato je zakonodajni akt sprejet.
Ko bosta direktivo podpisala predsednica Evropskega parlamenta in predsednik ali predsednica Sveta, bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa bo začela dvajseti dan po objavi.
Svet in Parlament dosegla začasni politični dogovor glede pogodb o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo (sporočilo za javnost, 6. junij 2023)
Vir: Svet EU, 23. 10. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Več - Javna objava LP
Vir: AJPES Informator, 11. 10. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih devetih mesecih slabša kot v enakem obdobju lani. Večji je bil skupni primanjkljaj (za 445 mio EUR), t. i. »očiščeni« saldo (brez interventnih ukrepov) pa se je po lanskem presežku v enakem obdobju (540 mio EUR) poslabšal za 597 mio EUR. Prihodki po lanski visoki rasti praktično stagnirajo, rast »očiščene« porabe pa se nadaljuje. Rast je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani, a ostaja precej visoka, kar je v največji meri posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora.
Realizacija v devetih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev. Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je Fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da naj bi primanjkljaj v zadnjih treh mesecih letošnjega leta znašal kar 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in okoli trikrat več kot v zadnjih treh mesecih leta 2020 v času pandemije.
Fiskalni svet je 29. 9. od Ministrstva za finance prejel predloga spremembe Odlokov o pripravi proračunov za sektor država za obdobji 2022-2024 in 2024-2026 ter predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predlog državnega proračuna za leto 2025. S tem je začel teči 15-dnevni rok za pripravo ocene Okvira, določen z Zakonom o javnih financah, oceno predlogov državnih proračunov pa mora Fiskalni svet pripraviti do 20. oktobra. Ob tem Fiskalni svet še ni prejel spremljajočih projekcij za sektor država po metodologiji ESA za leto 2025. Brez teh priprava ocene spoštovanja fiskalnih pravil v predlogu proračuna za leto 2025, ki bi bila skladna z Zakonom o fiskalnem pravilu, za to leto ne bo mogoča.
Več v dokumentu >> Mesečna informacija - oktober 2023
Vir: Fisklani svet, 5. 10. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Novi splošni pogoji poslovanja s SEPA direktno obremenitvijo za proračunske uporabnike so usklajeni z izstopom Banke Slovenije iz medpodjetniške sheme SDD dne 30. 10. 2023. Banka Slovenije bo za vračila v medpodjetniški shemi SDD dosegljiva do 7. 11. 2023.
Proračunski uporabniki od 30. 10. 2023 dalje lahko poslujete izključno po osnovni shemi SDD.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 2. 10. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V dodatnih pojasnilih med drugim pojasnjujemo, komu je odlog namenjen, kakšen rok odloga je možen in ali se v obdobju odloga plačujejo obresti.
Dodatna pojasnila o začasnem odlogu bančnih posojil so dostopna v dokumentu >> Dodatna pojasnila o odlogu bančnih posojil
Vir: Ministrstvo za finance, 19. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Razpisanih je bilo deset milijonov evrov za posojila do sto tisoč evrov. Na skladu so ob objavi razpisa ocenili, da bodo sredstva zadoščala za posojila okoli 200 podjetjem.
Na prvem prijavnem roku 15. septembra je sklad prejel 782 vlog, s čimer ocenjujejo, da bodo dodeljena vsa razpoložljiva sredstva. Zato bodo razpis predčasno zaprli in drugega prijavnega roka, ki je bil predviden za 15. november, ne bo. Zaprtje razpisa bo objavljeno v uradnem listu v petek, 22. septembra.
Podjetniški sklad je sicer napovedal objavo novih likvidnostnih posojil za odpravo škode po poplavah, in sicer konec septembra ali oktobra. Ocenjujejo, da bo razpisana kvota sredstev zadostovala za pomoč okoli 540 podjetjem.
Vir: Finance in Slovenski podjetniški sklad, 19. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Današnji dvig obrestnih mer odraža oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, v kateri se upoštevajo novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. V septembrskih makroekonomskih projekcijah za euroobmočje strokovnjaki ECB predvidevajo, da bo povprečna inflacija znašala 5,6% v letu 2023, 3,2% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. To pomeni popravek navzgor za leti 2023 in 2024 ter popravek navzdol za leto 2025. Popravek navzgor za leti 2023 in 2024 je predvsem posledica višjih cen energentov. Osnovni cenovni pritiski sicer ostajajo visoki, vendar se je večina kazalnikov začela umirjati. Strokovnjaki ECB so napovedano gibanje inflacije brez energentov in hrane popravili rahlo navzdol, in sicer na povprečno 5,1% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Pretekli dvigi obrestnih mer, ki jih je izvedel Svet ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Pogoji financiranja so se dodatno zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri zniževanju inflacije na ciljno raven. Ob vse večjem vplivu zaostrovanja denarne politike na domače povpraševanje ter vse šibkejši mednarodni trgovinski menjavi so strokovnjaki ECB precej znižali projekcije gospodarske rasti. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast v euroobmočju znašala 0,7% v letu 2023, 1,0% v letu 2024 in 1,5% v letu 2025.
Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB dosegle ravni, ki bodo – če se ohranijo dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 4,00%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 20. septembra 2023.
Vir: ECB, 14. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
"Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte," so v jesenski napovedi izpostavili v Umarju.
Na spremembo letošnje napovedi v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče objave statističnega urada glede prve letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022. Ta je prvotno oceno nominalnega BDP-ja na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj dve milijardi evrov, so poudarili.
"Na realna gibanja vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše od pričakovanega spomladi. Na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti nekaterih agregatov v objavi prve letne ocene za lansko leto, zlasti zasebne potrošnje ter dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu," so še pojasnili na uradu.
Umar ponovno nekoliko večjo rast BDP pričakuje leta 2024, in sicer 2,8-odstotno. "S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujemo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave," so zaključili.
>> Več: Jesenska napoved 2023 (pdf)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Organizatorice izdaje so bile: Barclays, BNP Paribas, Citi, Deutsche Bank, Goldman Sachs Bank Europe S.E. in J.P. Morgan.
Cena transakcije se je določila ob 18.34. 10-letna dolarska obveznica je bila izdana v višini 1 milijarde ameriških dolarjev in s kuponom 5,000 odstotkov pri razmiku 80 bazičnih točk (bt) nad referenčno 10-letno ameriško obveznico (CT10s) in z donosom do dospelosti 5,086 odstotka ter ceno 99,332 odstotka.
Na osnovi stabilnih tržnih pogojev je Slovenija v četrtek, 7. septembra 2023, ob 11.52 podelila mandat za izdajo 10-letne dolarske obveznice, ki so ga spremljali skupinski klic in bilateralni klici z investitorji, ki so se razvrstili tekom četrtka in petka.
Potem ko so vlagatelji tekom virtualne predstavitve izrazili zanimanje za tovrstno naložbo, je Slovenija v torek, 12. septembra 2023, ob 9.37 odprla knjigo naročil z začetno cenovno usmeritvijo v območju CT10 + 100 bt.
Ob 13.19, tik pred odprtjem dolarskega trga, ko je povpraševanje po novi dolarski obveznici preseglo 2,2 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje) se je razmik za to obveznico znižal na CT10 + 90 bt.
Poteza je bila med vlagatelji dobro sprejeta in povpraševanje je v naslednjih urah preseglo 3,85 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje). Tako je Slovenija ob 16.10 določila končni razmik pri CT10 + 80 bt za izdajo v velikosti 1 milijarde ameriških dolarjev.
Za namen ščitenja pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, je bila v celotni vrednosti izdaje izvedena valutna zamenjava. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo dolarske obveznice po valutni zamenjavi je 3,802 odstotka.
Izdaja obveznice ima izjemen strateški pomen z vidika položaja Slovenije na kapitalskih trgih.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za leto 2023 namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije. Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni Fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij.
Fiskalni svet je avgustovsko naravno nesrečo označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava njenih posledic, vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale takšne posledice morebitnih podobnih dogodkov v prihodnosti, bo zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.
Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru NOO, kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki, in se Slovenija že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti. Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih.
Vir: Fiskalni svet RS, 5. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z izdajo te obveznice smo postavili temelj za razvoj novega trga obveznic in odprli vrata širšemu krogu investitorjev. Z obveznico povečujemo raznovrstnost instrumentov financiranja državnega proračuna in nagovarjamo investitorje, ki vlagajo v tovrstne dolžniške instrumente.
Slovenija ob izdaji inflacijske obveznice ne bo izpostavljena inflacijskemu tveganju, saj je bila hkrati sklenjena tudi obrestna zamenjava za namen uravnavanja obrestnega tveganja iz naslova inflacije po fiksni obrestni meri 3,5 odstotka.
Obveznica bo na trg vrednostnih papirjev uvrščena na Ljubljanski in Luksemburški borzi.
Vir: Ministrstvo za finance, 4. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2023 ostaja 0,5 %, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 6,26 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), september 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,5 %
- Letna temeljna obrestna mera > 6,26 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) imetnikom kvalificiranega potrdila za elektronski podpis nalaga njegovo osebno uporabo in skrbno ravnanje, za drugačno uporabo pa je predvidena globa. Uporabniki morajo biti tako posebej pozorni na varno hrambo kvalificiranih potrdil za elektronski podpis, zlasti, da je dostop do elektronskih medijev, na katerih hranijo kvalificirana potrdila za elektronski podpis strogo omejen in da kvalificiranih potrdil za elektronski podpis ne posredujejo drugim osebam. Hkrati opozarjamo tudi na skrbno varovanje zasebnega ključa kvalificiranega potrdila za elektronski podpis. Uporabnikom svetujemo, da v primeru suma zlorabe zasebnega ključa oziroma njegovega posredovanja nepooblaščenim osebam pripadajoče kvalificirano potrdilo za elektronski podpis nemudoma prekličejo pri njegovem izdajatelju.
Vsak imetnik kvalificiranega potrdila za elektronski podpis ima par ključev, zasebni in javni ključ.
Zasebni ključ omogoča tvorbo:
Zasebni ključ je za vsakega imetnika unikaten, zato posebej opozarjamo na njegovo skrbno varovanje. Javni ključ je ravno tako za vsakega imetnika unikaten, vendar pa je dostopen komurkoli.
Elektronski dokument podpišemo s svojim zasebnim ključem, medtem ko elektronski podpis preverimo z javnim ključem podpisnika. Ključa sta med seboj tako povezana, da elektronski podpis dokumenta, ki smo ga naredili z zasebnim ključem, lahko preverimo samo s pripadajočim javnim ključem. Struktura podatkov, ki povezuje imetnika z njegovim javnim ključem, se imenuje kvalificirano potrdilo za elektronski podpis.
Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, 31. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skladno z obvestili bank in Banke Slovenije bodo poslovalnice bank in Banka Slovenije za gotovinsko poslovanje 14. avgusta 2023 zaprte. Prav tako bodo zaprta tudi dislocirana negotovinska plačilna mesta (NPM).
V območnih enotah Uprave Republike Slovenije za javna plačila bodo NPM delovala nemoteno.
Vir: UJP, 11. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vsi plačilni sistemi bodo kljub nedelovnem dnevu delovali nemoteno, kar pomeni, da bo tudi UJP izvajal plačilne storitve.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 10. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vir: AJPES, 9. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam držav z visokim tveganjem (delegirana uredba EU) sta dodani Nigerija in Južna Afrika ter brisani Kambodža in Maroko.
>> Seznam tveganih držav - avgust 2023 (xlsx, 20 KB)
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 7. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Po predhodni oceni je primanjkljaj sektorja država po denarnem toku v prvem četrtletju znašal 322 milijonov evrov in je bil nekoliko višji kot v istem četrtletju lani (219 milijonov evrov). Rast prihodkov je znašala 3,2 odstotka, k njej pa so največ prispevali višji prihodki od davka na dodano vrednost, trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb. Višji so bili tudi pobrani prispevki za socialno varnost. Rast izdatkov je v prvem četrtletju znašala 4,7 odstotka, k njej pa so največ prispevali izdatki za plače in subvencije kot pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize. Višji so bili tudi izdatki za investicije in socialne transferje, predvsem pokojnine.
Prihodki državnega proračuna so v prvem polletju znašali 6,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,3 odstotni padec glede na enako obdobje lani. Odhodki so bili višji za 3,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu zaradi energetske krize, financiranja storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti in višjih odhodkov za investicije. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvem polletju tako znašal 410 milijonov evrov.
Prihodki občin so se v prvem polletju medletno povečali za 3,8 odstotka, predvsem na račun prihodkov od dohodnine, rast odhodkov pa je znašala 10,7 odstotka, predvsem kot posledica višjih odhodkov za investicije, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferjev javnim zavodom. Občine so v prvem polletju ustvarile 6 milijonov evrov primanjkljaja.
Prihodki pokojninske blagajne so se v prvem polletju letošnjega leta medletno povečali za 4,8 odstotka, medtem ko je rast odhodkov znašala 4,7 odstotka. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 5,9 odstotka.
Skupni prihodki zdravstvene blagajne so se v prvem polletju povečali za 16,2 odstotka, na kar so v največji meri vplivali višji prihodki iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Rast odhodkov je bila v tem obdobju nižja, znašala je 8,7 odstotka. Primanjkljaj zdravstvene blagajne je v prvi polovici leta znašal okoli 30 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa 153 milijonov evrov.
Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvem polletju znašali preko 12 milijard evrov, kar je za 2,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 12,4 milijarde evrov, predvsem na račun tekočih odhodkov. Primanjkljaj konsolidirane bilance je ob polletju tako znašal 440 milijonov evrov.
V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno javnofinančnih izdatkov za prvo polletje leta 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Tudi v letošnjem prvem polletju je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja namenjen področju socialne varnosti, in sicer 4,7 milijarde evrov ali 38 odstotkov vseh odhodkov.
V publikaciji je objavljeno še četrtletno stanje dolga in poroštev ter ocena prihodkov in odhodkov po denarnem toku za drugo četrtletje letošnjega leta za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je v letošnjem drugem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno 165 milijonov evrov na 38,7 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,8 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec prvega četrtletja znižalo za 245 milijonov evrov glede na konec leta 2022 in je znašalo 4,4 milijarde evrov.
Vir: Ministrstvo za finance, 31. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Današnje zvišanje obrestnih mer odraža oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Gibanja od zadnje seje potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta še naprej zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno ravnjo. Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka. Pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo, saj so se pogoji financiranja znova zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri znižanju inflacije na ciljno raven.
Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Svet ECB je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve določi na ravni 0%. Ta odločitev ščiti uspešnost denarne politike, saj vzdržuje obstoječo stopnjo nadzora nad naravnanostjo denarne politike in zagotavlja, da se obrestne odločitve v polni meri prenašajo na denarne trge. Obenem izboljšuje učinkovitost denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv, da se vzdržuje ustrezna naravnanost.
Spremembe obrestovanja obveznih rezerv so podrobno predstavljene v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. avgusta 2023.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.
Vir: Evropska centralna banka, 27.7.2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sofinanciranje upravičenih stroškov, povezanih z investicijami v posodobitev nove tehnološke opreme, digitalizacijo poslovanja za potrebe tehnološkega procesa predelave lesa ter prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, znaša največ 60 %, preostanek zagotavljajo upravičenci.
Skupna višina sredstev v okviru javnega razpisa znaša 1,8 milijonov evrov, poudarek pa bo dan projektom, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj in trajnostno rast mikro podjetij na okolju prijazen način in skladno s principi krožnega gospodarstva.
Sklad ocenjuje, da lahko z razpoložljivo kvoto razpisanih sredstev podpre cca 30 do 40 projektov.
>> JAVNI RAZPIS NAJDETE TUKAJ
|
|
|
|
|
|
Vir: Javni Sklad Republike Slovenije za podjetništvo, 14. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Veleposlaniki in veleposlanice držav članic EU (Coreper) so se včeraj dogovorili o stališču Sveta glede predloga proračuna EU za leto 2024. V skladu s stališčem Sveta naj bi bil skupni znesek proračuna za naslednje leto 187,008 milijarde EUR v obveznostih in 141,167 milijarde EUR v plačilih.
Svet na splošno uporablja preudaren pristop. Poudarja, da je pomembno, da proračun za leto 2024 še naprej izpričuje solidarnost Unije z ukrajinskim ljudstvom in da se odziva na krize. Opozarja na načelo solidarnosti in poudarja, da bo učinkovita uporaba proračuna EU povečala verodostojnost Unije v očeh evropskih državljanov. Poziva tudi k skupnim ukrepom za omejitev upravnih odhodkov, ki so se zaradi visoke inflacije in cen energije povečevali glede na prvotno načrtovano raven.
V spodnji preglednici je prikazan povzetek stališča Sveta.
Prenesite celotno preglednico (pdf)
Prenesite celotno preglednico (Excel)
Obveznosti so pravna zagotovila, da bo denar porabljen za dejavnosti, ki se bodo izvajale več proračunskih let.
Plačila zajemajo odhodke iz obveznosti, vnesenih v proračun EU v tekočem proračunskem letu in predhodnih proračunskih letih.
Poleg tega je Svet objavil še dve izjavi: o plačilih v letu 2024 in o upravnih odhodkih.
Naslednji korakiSvet namerava formalno sprejeti stališče o predlogu splošnega proračuna za leto 2024 po pisnem postopku, ki se bo zaključil 5. septembra 2023. To stališče bo mandat, na podlagi katerega se bo špansko predsedstvo z Evropskim parlamentom pogajalo glede proračuna EU za leto 2024.
OzadjeTo je četrti letni proračun v okviru dolgoročnega proračuna EU, t.i. večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Proračun za leto 2024 dopolnjujejo ukrepi za podporo okrevanju po COVID-19 v okviru instrumenta Next Generation EU, ki je načrt EU za okrevanje po pandemiji.
Stališče Sveta o predlogu proračuna EU za leto 2024
Izjave, priložene stališču Sveta
Sklepi Evropskega sveta, 17.–21. julij 2020 (sporočilo za javnost)
Proračun EU za leto 2024 (ozadje)
Vir: Svet EU, 12. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Uradnem listu RS, št. 74/2023 z dne 7. 7. 2023 na podlagi četrtega odstavka 2. člena Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) je bila objavljena Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šest mesečno obdobje, ki se začne dne 1. 7. 2023, in sedaj znaša 12 %.
Skladno z določbami ZPOMZO-1 se višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti določi kot vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za 8 odstotnih točk. Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.
Sama objava predpisane obrestne mere zamudnih obresti nima konstitutivnega značaja. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti namreč določa sam zakon in ne objava Ministrstva za finance. Objava ima namreč zgolj informativni značaj. Vsi podatki, potrebni za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, so tudi javno dostopni. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti si tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki, upoštevajoč dikcijo ZPOMZO-1, lahko izračunajo sami. Višina referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, ki se prišteje zakonsko določenim osmim odstotkom, je objavljena na naslovu: www.ecb.int/stats/monetary/rates/html/index.en.html
Ste si izračunali obrestno mero zamudnih obresti?
Višino obrestne mere zamudnih obresti si lahko tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki izračunajo sami. Za vas smo pripravili kalkulator za izračun zamudnih obresti, s katerim si jih lahko sami izračunate!
Kalkulator za izračun zamudnih obresti
Vir: FinD-INFO, 11. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevalo zadnje makroekonomske napovedi, ki jih je v okviru spomladanske gospodarske napovedi pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), zakonske in druge obveznosti države ter fiskalna pravila, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.
Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu za leto 2024, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani. To znižanje sledi cilju znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nadaljnjemu postopnemu zniževanju primanjkljaja v prihodnjih letih, kot to zahteva preudarno vodenje javnih financ.
Kljub rahlemu znižanju proračunskih odhodkov v letu 2024 glede na že sprejeti proračun pa bodo odhodki še vedno na zelo visoki ravni, saj bodo približno 10 odstotkov višji od realizacije v letu 2022 oziroma več kot 50 odstotkov višji od predkoronskega leta 2019. Takšna raven omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov in prioritet vlade v prihodnjem obdobju, a ob racionalni rabi javnih sredstev. Za investicijske projekte bo ob tem ključno uspešno koriščenje evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Ministrstva bodo do konca avgusta pripravila predloge svojih finančnih načrtov, vlada pa bo proračunske dokumente kot običajno sprejela in poslala v državni zbor do konca septembra. Takrat bosta znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in načrtovan proračunski primanjkljaj, saj bo septembra UMAR objavil jesensko makroekonomsko napoved.
Vlada proračunske dokumente pripravlja z zavedanjem, da bomo morali v prihodnjih letih spet preudarno upravljati s proračunskimi sredstvi. Financiranje vseh želja ni dolgoročno javnofinančno vzdržno ter v dobrobit države in državljanov.
Vir: Ministrstvo za finance, 10. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Slovenski podjetniški sklad bo ponujal posojila v višini od 15.000 do 100.000 evrov. Za ta bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ki so bila ustanovljena pred 1. januarjem 2022 in imajo bonitetno oceno vsaj SB8.
Pridobljena sredstva bodo podjetja lahko porabila za financiranje različnih stroškov, kot so: nakup nove opreme, nakup patentiranih pravic, licenc, stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev ter drugih operativnih stroškov. Kredit lahko krije do 100 % vrednosti upravičenih stroškov projekta.
Kreditojemalcu bo Sklad po tem javnem razpisu odobril največ eno vlogo za kredit z ugodnimi kreditnimi pogoji, ki so naslednji:
Postopek pridobitve kredita je nezahteven ter zelo hiter. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na Slovenskem podjetniškem skladu, javni razpis pa ima dva prijavna roka, in sicer:
Na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada so objavljene vse potrebne informacije za prijavitelje na razpis za posojilo za blažitev posledic energetske krize.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 7. 7 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Proračunski prihodki so bili v polletju po prvih podatkih za 85 milijonov evrov oziroma 1,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju, dosegli pa so 47,7 odstotka načrtovanih prihodkov za prvo polletje. Odhodki so bili glede na lansko prvo polletje višji za 204 milijone evrov oziroma 3,1 odstotka, dosegli pa so 41,6 odstotka načrtovanih z rebalansom. Proračunski primanjkljaj je tako ob polletju dosegel 413 milijonov evrov.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je skoraj enako oziroma 0,4 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost – v prvem polletju se ga je v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta.
Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz dohodnine. Ti so se okrepili za 1,4 odstotka na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, ki sta izničila negativne učinke sprememb dohodninske zakonodaje in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in jih krijemo iz dohodnine. Sredstva za občine so se namreč v obravnavanem obdobju zvišala za 58 milijonov evrov oziroma 8,6 odstotka.
Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so v prvem polletju znašali 742 milijonov evrov oziroma 21,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. To je posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za leto 2022 kot leto prej pri poračunu za leto 2021.
Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3 odstotka na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov, kar je v večji meri posledica lanskega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in prilagajanja višine trošarin na motorna olja. Zaradi višjih trošarin na tobačne izdelke še naprej beležimo tudi rast pobranih trošarin na tobak.
Nedavčni prihodki so se znižali za 10,1 odstotka na 326 milijonov evrov, prihodki iz Evropske unije pa za 11,4 odstotka na 473 milijonov evrov. Pri slednjih do razlike prihaja zato, ker smo lani za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja prejeli 118 milijonov evrov, letos pa zaenkrat 50 milijonov evrov.
Investicije se še naprej krepijo – zanje smo iz državnega proračuna v prvem polletju namenili 514 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se krepijo investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 979 milijonov evrov oziroma en odstotek več kot lani. K rasti so med drugim prispevala izplačila draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive ter višji izdatki za izvajanje osebne asistence, to rast pa je zahvaljujoč še vedno ugodnim razmeram na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferov nezaposlenim in odprava turističnih bonov, za katere smo lani še izplačali sredstva iz državnega proračuna, letos pa ne več.
V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 879 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je največ prispeval v pokojninsko blagajno, in sicer 699 milijonov evrov, kar je sicer 5,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. To znižanje so nadomestili višji transferi v zdravstveno blagajno, v okviru katerih smo med drugim financirali storitve, opravljene poleg rednega obsega zdravstvenega programa.
Izdatki za subvencije so narasli za 29,7 odstotka na 466 milijonov evrov. Največ, 431 milijonov evrov, so jih prejela zasebna podjetja in zasebniki, ki smo jim pomagali zaradi energetske krize.
Vir: Ministrstvo za finance, 5. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Finančni upravi načeloma pozdravljamo podobne kampanje in verjamemo, da lahko prispevajo k pazljivemu ravnanju in zaščiti pred spletnimi prevarami.
Ker »provokativni« oglasi izpostavljajo vračilo dohodnine, kar časovno sovpada z izdajo drugega svežnja informativnih izračunov dohodnine in ko večina zavezancev dejansko pričakuje vračilo dohodnine, želimo pojasniti, da Finančna uprava RS nakazuje vračila davka upravičencem samoiniciativno na njihov transakcijski račun, tako kot vsa leta doslej.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) so dodani:
Na seznam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) so dodani:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s SID banko do konca leta omogoča 158 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov. Predvidoma jeseni pa nameravamo vzpostaviti nov sklop posojil v višini 100 milijonov evrov za podjetja, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza.
Trenutno je podjetjem do konca leta iz Sklada skladov in Sklada skladov – covid19 na voljo še 93 milijonov evrov prostih sredstev, in sicer za raziskave, razvoj in inovacije, financiranje malih in srednje velikih podjetij (MSP), krožnega gospodarstva, mikroposojila ter lastniško in kvazi-lastniško financiranje. V okviru posojilnih skladov je na voljo 41 milijonov evrov za zagotavljanje likvidnosti in spodbujanje investicij za podjetja, ki so utrpela škodo v energetski krizi, šest milijonov evrov za financiranje v turistični panogi ter 18 milijonov evrov za tehnološke inovacije v kapitalskih družbah.
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je na novinarski konferenci izpostavil turbulentno leto, ki so ga zaznamovale energetska kriza, rusko-ukrajinska vojna, motnje v dobavah surovin in hkratno intenzivno preobrazbo gospodarstva v zelene tehnologije in digitalizacijo. Ministrstvo je zato podjetjem lani in letos dodelilo 440 milijonov evrov nepovratnih pomoči v energetski krizi, letos pa bo podjetjem na voljo preko 300 milijonov evrov nepovratnih razvojnih sredstev, kar je ministrstvo predstavilo gospodarstvu že februarja letos.
Minister Han je poudaril, da pa je v času višjih obrestnih mer, inflacije in negotovosti za podjetja pomembno tudi dostopno in ugodnejše povratno financiranje gospodarstva tako za spodbujanje investicij kot za zagotavljanje likvidnosti podjetij. »Na tem področju ministrstvo in SID banka združujemo moči in finančna sredstva. Skupaj lahko naredimo več za dobro slovenskega gospodarstva, kot bi vsaka institucija posebej« je dejal Han in poudaril: »Letos do konca leta ponujamo skupaj s SID banko 258 milijonov evrov povratnih sredstev različnih ukrepov.«
Ob tem je izpostavil prednosti financiranja s povratnimi sredstvi preko SID banke: »Podjetja imajo ugodnosti pri posojilnih pogojih kot na primer, lahko podpremo bolj tvegane posle, nižjo obrestno mero, daljše ročnosti ali moratorij na odplačilo glavnice, nižja zavarovanja. Denar v obliki povratnih sredstev lahko ponudimo večkrat, sredstva se multiplicirajo in tako lahko podpremo več podjetij.« Sredstva, ki jih bodo vrnili končni prejemniki, bodo tako na voljo za podobne namene tudi po letu 2023. Hkrati pa bodo iz finančne perspektive 2021-2027 na voljo nova, dodatna kohezijska sredstva za finančne instrumente.
Ob tem je predsednik uprave SID banke, Borut Jamnik, povedal: »V SID banki smo upravičeno ponosni na uspešnost dosedanjega črpanja, koriščenja in plasiranja kohezijskih sredstev, ki smo ga dosegli skupaj s finančnimi posredniki in s tem omogočili izjemne multiplikativne učinke. S povezovanjem različnih ministrstev pa smo dokazali, da znamo učinkovito sodelovati, koristiti in centralizirano upravljati kohezijska sredstva. Prihodnost vidimo tudi v kombiniranju povratnih in nepovratnih sredstev, saj to vodi k izboljšanju in zaprtju finančnih konstrukcij projektov ter oblikovanju prilagodljivih finančnih rešitev potrebam investitorjev, ki jih bo zaradi multiplikativnih učinkov spodbudilo h kreditiranju izvedljivih, preudarnih in trajnostnih naložbenih projektov, ki so nujno potrebni ob nadaljnjem razvoju slovenskih podjetij in občin.«
Sklad skladov in Sklad skladov Covid-19V okviru Sklada skladov in Sklada skladov Covid-19 lahko podjetja vseh velikosti ter tudi samostojni podjetniki in zagonska podjetja do konca leta prek različnih finančnih instrumentov financiranja koristijo skupno še do 93 milijonov evrov.
Za posojila za financiranje naložb v razvoj, raziskave in inovacije (naložbeno področje RRI) je podjetjem vseh velikosti do konca leta na voljo še do 40 milijonov evrov. Finančna instrumenta (posojila in jamstva) omogočata financiranje do 10 milijonov evrov, ročnosti do 10 let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice. Sredstva so na voljo pri Delavski hranilnici, Gorenjski banki, N banki in SID banki.
Za posojila za financiranje MSP, vključno krožnega gospodarstva, mikroposojila ter lastniškega in kvazi-lastniškega financiranja (naložbeno področje MSP) je malim in srednje velikim podjetjem do konca leta na voljo do 50 milijonov evrov. Finančni instrumenti v odvisnosti od instrumenta mdr. omogočajo financiranje do 10 milijonov evrov, ročnosti do 10 let, oziroma do 25.000 evrov in ročnosti do 5 let v primeru mikroposojil, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice. Sredstva so na voljo pri Delavski hranilnici, NLB, Primorski hranilnici Vipava in SID banki. Vsa razpoložljiva sredstva Slovenskega podjetniškega sklada v okviru zadnjega razpisa so že v fazi odobravanja.
Pri posojilih za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb (naložbeno področje energetska učinkovitost), ki so namenjena javnemu sektorju in ESCO podjetjem je na voljo še okoli tri milijone evrov. Program omogoča posojila od 100.000 evrov pa do razpoložljivih sredstev, dobo posojila od pet pa do 25 let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila.
Poleg SID banke so finančni posredniki Delavska hranilnica, Gorenjska banka, NLB, Primorska hranilnica Vipava, N banka in Slovenski podjetniški sklad zaznali prednosti finančnih instrumentov in njihovih učinkov v obliki ugodnejših pogojev za končne prejemnike tako z vidika cenovnih pogojev, ročnosti in zavarovanj, hkrati pa finančni posredniki prispevajo tudi s svojimi lastnimi sredstvi k uresničitvi zastavljenih ciljev.
Od leta 2017 do danes sta ministrstvo in SID banka skupaj s še šestimi finančnimi posredniki podprla skoraj 9000 končnih prejemnikov v skupni višini preko 390 milijonov evrov iz obeh skladov skladov.
Posojilni skladiSlovenskemu gospodarstvu je za reševanje likvidnosti, podporo investicijam zaradi neposrednih ali posrednih učinkov krize zaradi agresije Rusije proti Ukrajini na voljo izredno ugodno financiranje po programu financiranja podjetij za odpravljanje posledic resne motnje v gospodarstvu v skupini višini 41 milijonov evrov. Program omogoča posojila od 100.000 evrov do 2 milijona evra in več, dobo posojil od 2 do 12 let, financiranje do 85 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila.
Poleg tega je šest milijonov evrov na voljo za spodbujanje naložb za trajnostno rast slovenskega turizma. Podjetja lahko sredstva namenijo za naložbe v izgradnjo ali obnovo oziroma za obratni kapital. Program omogoča posojila od 100.000 evrov do 20 milijonov evra in več, dobo posojil od 2 do 30 let, odvisno od vrste namena financiranja, financiranje do 85 odstotkov upravičenih ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila oziroma največ pet let.
Kmalu bo na voljo preko 18 milijonov evrov za spodbujanje kapitalskih družb k razvijanju in uvajanju tehnoloških inovacij, pri čemer bodo podjetja lahko najela kredite med 100.000 evri in 15 milijonov evri na projekt z ročnostjo najmanj šest let in največ 12 let. Moratorij na odplačilo je najmanj 2 leti in največ polovico ročnosti kredita.
Nov interventni posojilni skladMinistrstvo in SID banka pa najavljata tudi nov interventni posojilni sklad, ki bo na voljo predvidoma oktobra v skupni višini 100 milijonov evrov za reševanje posledic energetske ali ukrajinske krize, pri čemer bo 75 milijonov evrov zagotovila SID banka in 25 milijonov evrov gospodarsko ministrstvo.
Na spletni strani SID banke so na voljo vse splošne infomracije o Skladu skladov in o Skladu skladov Covid-19.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 16. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacija se znižuje, vendar bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Zato je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk.
Današnje zvišanje obrestnih mer odraža najnovejšo oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. V junijskih makroekonomskih projekcijah strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 3,0% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Kazalniki osnovnih cenovnih pritiskov ostajajo visoki, čeprav nekateri kažejo negotove znake umirjanja. Strokovnjaki so projekcije inflacije brez cen energentov in hrane popravili navzgor, zlasti za letošnje in naslednje leto, in sicer zaradi preteklih presenetljivo visokih številk in posledic, ki jih ima močan trg dela za hitrost dezinflacije. Sedaj pričakujejo, da bo znašala 5,1% v letu 2023, nato pa naj bi se znižala na 3,0% v letu 2024 in 2,3% v letu 2025. Strokovnjaki so projekcije gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto rahlo popravili navzdol. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 0,9% v letu 2023, 1,5% v letu 2024 in 1,6% v letu 2025.
Obenem se pretekli dvigi obrestnih mer s strani Sveta ECB intenzivno prenašajo na pogoje financiranja ter postopoma vplivajo na celotno gospodarstvo. Stroški zadolževanja so se strmo zvišali, rast posojil pa se upočasnjuje. Strožji pogoji financiranja so eden od glavnih razlogov, zakaj se bo inflacija predvidoma nadalje zniževala v smeri ciljne ravni, saj bodo po pričakovanjih vse bolj zavirali povpraševanje.
Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Svet ECB potrjuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končalo julija 2023.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,50%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 21. junija 2023.
Več v nadaljevanju >> Sklepi o denarni politiki
Vir: Evropska centralna banka, 15. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Največja po številu družb, zaposlenih in ustvarjenih prihodkih je bila osrednjeslovenska regija. Neto čisti dobiček družb te regije je znašal 2.506 mio EUR, sledile so družbe iz jugovzhodne Slovenije (s 761 mio EUR) in savinjske regije (s 656 mio EUR).
Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega je ustvarila jugovzhodna Slovenija s 67.973 EUR, najnižjo pa pomurska regija s 44.175 EUR.
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu.
Vir: AJPES, 13. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agenciji Slovenijo vidita kot stabilno državo, ki je v pandemsko in nato energetsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami, gospodarstvom in zunanjetrgovinskim položajem. Omenjeni stebri so Sloveniji olajšali prehod skozi krizo, ki jo je povzročila pandemija, še vedno pa blažijo posledice energetske. S&P izpostavlja še, da je slovenski vladi v zadnjem letu uspelo razpršiti energetske vire, kar dodatno krepi stabilnost države na tem področju.
Po napovedih S&P se bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2023 upočasnila na 1,3 odstotka, a bo zaradi investicij, ki se financirajo iz evropskih skladov, ter močnega trga dela, ki bo prispeval k normalizaciji potrošnje, v letih 2024 in 2025 dosegla 2,5 odstotno povprečno letno rast. Tudi DBRS Morningstar evropske mehanizme financiranja investicij vidi kot dejavnik, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko rast v naslednjih letih.
S&P ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj zaradi podpornih energetskih paketov v letu 2023 znašal 4,25 odstotka BDP, medtem ko DBRS navaja pričakovan primanjkljaj v višini 4,1 odstotka BDP. V prihodnjih letih S&P pričakuje konsolidacijo javnih financ in znižanje primanjkljaja. Obe agenciji ocenjujeta, da Slovenija z javnofinančnim dolgom upravlja učinkovito, kar ugodno prispeva k nižanju stroškov za obresti. Višje likvidnostne rezerve Sloveniji omogočajo fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna. Po mnenju agencij pa bi na boniteto Slovenije v prihodnosti ugodno vplivala vpeljava strukturnih reform, ki bi naslavljale demografske pritiske zaradi staranja prebivalstva.
Vir: Ministrstvo za finance, 10. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Več informacij je dosegljivih na povezavi spletni portal UJPeObrazci.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 9. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V prikaz so vključeni samo s.p.-ji in gospodarske družbe, ki so za leto 2022 oddali davčni obračun in letno poročilo.
Na spodnjih povezavah si lahko ogledate razvoj in številčni prikaz dejavnosti 69.200 za leto 2022:
Podrobnejša analiza je na voljo tukaj.
Statistika dejavnosti v angleškem jeziku je na voljo tukaj.
Vir: Zbornica računovodskih servisov, 31. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
1. Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2022
Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu 2022. Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2022, ki so jih družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1)1 za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2023. V tej informaciji je v dodatku (V. poglavje) posebej obravnavan tudi poslovni izid, premoženjski in finančni položaj zadrug v Sloveniji v letu 2022.
Več >> Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2022
2. Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2022
Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj samostojnih podjetnikov
posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) v Sloveniji v letu 2022. Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2022, ki so jih podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD- 1) za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2023.
Več >> Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2022
Vir: AJPES, 31. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pretekli ponedeljek, 15. maja, v Uradnem listu RS objavilo 28. javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020.
15 milijonov evrov nepovratnih sredstev bo razdeljenih po naslednjih sklopih:
Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali naslednji dan po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi splošni stroški ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 31. avgust 2024.
Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in opravljajo kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.
Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Ta delež se lahko poveča:
in znaša maksimalno 50 odstotkov upravičenih stroškov.
Najnižji znesek javne podpore znaša 2000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz operacije Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, pridobijo do vključno milijon evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3 milijone evrov javne podpore.
Dodatne informacije:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Banki Slovenije odpornost bančnega sistema podpirajo z makrobonitetno politiko, s katero trenutno naslavljajo predvsem dostopnost posojil, hkrati pa omejujejo prenos tveganj s trga nepremičnin v bančni sistem. Ob koncu leta so dvignili tudi zahtevani proticiklični kapitalski blažilnik, s katerim dvigujejo odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja.
Makroekonomsko okolje je tudi letos zaznamovano z negotovostjo, pri čemer so gospodarski kazalci na začetku letošnjega leta spodbudni tako v Sloveniji kot v evrskem območju. Po drugi strani pa široko osnovana inflacija nakazuje šibkejšo prihodnjo zasebno potrošnjo, nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike za naslavljanje visoke inflacije pa ustvarja dodaten pritisk na prihodnje zasebne investicije.
Ob ukrepih denarne politike in posledično višjih obrestnih merah so se izboljšali poslovni rezultati bank v državah evrskega območja, tudi v Sloveniji, vendar te ostajajo izpostavljene nekaterim tveganjem. Del nebančnega sektorja ob višjih obrestnih merah postaja finančno bolj obremenjen, s čimer se povečuje verjetnost prihodnjega povečanja nedonosnih izpostavljenosti bank.
V teh razmerah tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz trga nepremičnin, ocenjujejo kot povišano, vendar se v zadnjem obdobju znižuje, saj se kažejo znaki umirjanja gibanj na trgu stanovanjskih nepremičnin. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nekoliko upočasnila, vendar ostala precej visoka, medtem ko je število prodaj upadlo. Zaradi visoke inflacije in zvišanja obrestnih mer se je zmanjšalo povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Odpornost gospodinjstev na naraščajoče stroške servisiranja dolga se je v zadnjih letih povečala, k čemur so prispevale tudi makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.
Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se je v drugi polovici leta 2022 ob ukrepih denarne politike nekoliko povečala, s čimer tveganje še naprej ocenjujejo kot povišano, prihodnja tendenca pa ne kaže nadaljnjega zviševanja.
Na povišani ravni ohranjamo tudi oceno kreditnega tveganja. Kazalniki kakovosti kreditnega portfelja so večino leta 2022 ostali ugodni, v zadnjih mesecih pa se kažejo znaki poslabševanja v posameznih manjših delih portfelja. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so v zadnjih mesecih leta naraščali v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje posledice. Kreditno tveganje ohranjajo na povišani ravni tudi zaradi negativnega vpliva inflacije in obrestnih mer na vzdržnost dolga dolžnikov, tako v sektorju nefinančnih družb, kot v sektorju prebivalstva. K ohranjanju tveganja na povišani ravni prispeva tudi negotovost v mednarodnem okolju.
V Banki Slovenije ostala tveganja za finančno stabilnost ocenjujejo kot zmerna.
Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti sistema je v letu 2022 ostala srednja, k čemur so v delu solventnosti prispevali zadržani dobički in dodatne izdaje kapitalskih instrumentov. Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja pa je v segmentu likvidnosti ostala visoka. Pri tem razlike v likvidnostnih presežkih med bankami ostajajo še vedno precejšnje, s tem pa tudi njihova sposobnost pokrivanja posledic, ki bi nastale ob morebitni uresničitvi tveganja financiranja v obliki nenadnih večjih odlivov vlog nebančnega sektorja.
Ukrepanje za naslavljanje tveganj v finančnem sistemuOmenjena tveganja v Banki Slovenije naslavljajo s prilagoditvami makrobonitetnih ukrepov. Njihov namen ni le omejiti čezmerne rasti kreditiranja ter čezmerne izpostavljenosti, temveč tudi povečanje odpornosti bančnega sistema in s tem blažitev finančnih ciklov.
Na področju makrobonitetnega nadzora kreditiranja prebivalstva poteka prilagajanje aktualne ureditve. Državni zbor RS je namreč aprila na pobudo Banke Slovenije in Ministrstva za finance spremenil Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s čimer kreditna sposobnost ni več nujno vezana na zakonodajo, ki se nanaša na izvršbo. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače se je namreč kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. Sprejeta sprememba zakona Banki Slovenije omogoča prilagoditev ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva. Pri tem naš cilj ostaja vzpostavitev minimalnih kreditnih standardov za nova posojila ter hkrati ustrezna zaščita potrošnikov in bank. Do prilagoditve ukrepov pa za lažje prilagajanje kreditiranja konkretnim okoliščinam ostaja v veljavi obstoječi ukrep, ki pa s prilagoditvijo od maja lansko leto bankam med drugim omogoča kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za izjemo odločijo pri največ 10 odstotkov poslov.
Ob koncu lanskega leta so podobno kot številne druge države evropskega gospodarskega prostora zato dvignili tudi proticiklični blažilnik za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 odstotkov na raven 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Banke bodo morale tako za izpostavljenosti do domačega gospodarstva v dvanajstih mesecih zagotoviti več kapitala.
Slika: Prikaz tveganj in odpornosti za slovenski finančni sistem
Vir: Banka Slovenije.
Vir: Banka Slovenije, 8. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Proračunski prihodki so bili v prvih štirih mesecih od primerljivega lanskega obdobja po preliminarnih podatkih višji za 48 milijonov evrov oziroma za 1,1 odstotka, odhodki pa za 30 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka.
Primanjkljaj je v prvih štirih mesecih znašal 93 milijonov evrov in je bil tako nekoliko nižji kot v prvih treh mesecih.
Davčni prihodki so v prvih štirih mesecih dosegli 3,5 milijarde evrov in so bili za 5,1 odstotka oziroma 171 milijonov evrov višji kot v enakem lanskem obdobju. Največji del zbranih davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz davka na dodano vrednost, ki so dosegli 1,6 milijarde evrov in so bili od enakega obdobja lani višji za 5,4 odstotka.
Sledijo prilivi iz dohodnine, ki so se glede na primerljivo lansko obdobje znižali za 0,7 odstotka na 628 milijonov evrov, kar je posledica lanskih in letošnjih dohodninskih sprememb. Sredstva, ki iz naslova dohodnine pripadajo občinam v tem obdobju, pa so višja za 38 milijonov evrov.
Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli 412 milijonov evrov oziroma 6,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, prihodki od trošarin pa so narasli za 24,8 odstotka na 505 milijonov evrov. Rast trošarin od energentov je med drugim posledica plačila zapadlih obrokov zaradi obročnega plačila trošarin iz lanskega leta, zaradi dviga višine trošarin na tobačne izdelke pa rast beležimo tudi v tem segmentu trošarin.
Nedavčni prihodki so se znižali za 29,2 odstotka na 187 milijonov evrov, iz Evropske unije pa smo prejeli 395 milijonov evrov oziroma 15,5 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Razlog za znižanje je predvsem to, da smo januarja lani prejeli 118 milijonov evrov sredstev za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, letos aprila pa 50 milijonov evrov.
Za investicije smo v prvih štirih mesecih namenil 269 milijonov evrov oziroma 23,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rastejo investicije v železniško infrastrukturo, na področju poplavne varnosti, v javne zdravstvene zavode in na področju sociale.
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 656 milijonov evrov oziroma 1,5 odstotka več sredstev kot lani. Višji izdatki so posledica izplačil draginjskih dodatkov za otroke in za najbolj ranljive skupine prebivalstva ter povečanega števila upravičencev do državne štipendije, saj je Zakon za urejanje položaja študentov uvedel dodatna dohodkovna razreda za štipendije. Zaradi upadanja števila registriranih brezposelnih so se znižali izdatki za denarna nadomestila za brezposelne. Beležimo namreč najnižje ravni števila brezposelnih doslej, hkrati pa beležimo rast števila delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako so se znižali izdatki za ukrepe, povezane s covidom-19.
Za subvencije pa smo namenili 340 milijonov evrov oziroma 40,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 323 milijonov evrov oziroma 44,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Vir: Ministrstvo za finance, 5. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Javnofinančni položaj se je po umiku ukrepov za blažitev posledic epidemije in močnem gospodarskem okrevanju v letih 2021–2022 postopno izboljševal, vendar je primanjkljaj lani še vedno znašal 3 % BDP. V letu 2022 se je visoka pokovidna gospodarska rast z energetsko krizo in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju umirila, s ponudbenim energetskim in surovinskim šokom pa se je v razmerah okrepljene pokovidne zasebne potrošnje in pomanjkanja delovne sile zvišala inflacija. V Poročilu o razvoju, s katerim letno spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, izpostavljamo, da morajo biti ukrepi razvojne politike za dolgoročno vzdržen vključujoč razvoj prednostno usmerjeni v pospešitev strukturne (pametne in zelene) preobrazbe gospodarstva. Ob tem je določitev strateških prioritet še zlasti pomembna v obdobju, ko postaja javnofinančni okvir s ponovno aktivacijo fiskalnih pravil precej bolj omejujoč kot zadnja leta, ko zaradi velikih gospodarskih šokov fiskalna pravila niso veljala. Nujnost strukturne preobrazbe gospodarstva je treba upoštevati tudi pri oblikovanju začasnih ukrepov za blažitev posledic energetske krize, ki bi zaradi zagotavljanja ustreznih cenovnih signalov pri rabi energije morali postopno prehajati od splošnih k bolj ciljno naravnanim.
Velik razvojni zaostanek na področju produktivnosti se ob prepočasni preobrazbi v pametno in zeleno gospodarstvo le postopno zmanjšuje. Nizka produktivnost, ki je v letu 2022 dosegla 86 % povprečja EU, v celoti pojasnjuje razvojno vrzel Slovenije v bruto domačem proizvodu na prebivalca (po kupni moči). Počasen napredek v produktivnosti je posledica nizkega obsega investicij. Vlaganja v RRD, IKT, druge stroje in opremo, ki so tesno povezana s pametno preobrazbo, so kljub postopni rasti v zadnjih letih nizka tako v primerjavi z vodilnimi inovatorkami kot tudi višegrajskimi državami. Na področju inovacij je po letu 2016 prišlo do premikov, a se podjetja procesov modernizacije, digitalne in zelene preobrazbe pogosto lotevajo preveč površinsko in brez celostnih organizacijskih sprememb, premalo pa se zavedajo tudi koristi in nujnosti ekosistemskega povezovanja. Pospešitev avtomatizacije in reorganizacije delovnih procesov je vse bolj nujna tudi z vidika pomanjkanja delovne sile. Premajhna so tudi vlaganja za zeleni prehod. Slovenija je v tem kontekstu v preteklih letih naredila določen napredek le pri rabi energije, zaostanek za povprečjem EU v energetski produktivnosti gospodarstva se je tako LETA 2021 zmanjšal na 8 %. Zaostanka glede emisijske in snovne produktivnosti pa se že daljše obdobje ohranjata na okoli 10 %. Še bistveno manj uspešna je pri obnovljivih virih energije, saj se je njihov delež v skupni rabi energije po letu 2005 povečal najmanj med vsemi članicami EU, cilj za leto 2020 pa ni bil dosežen.
Epidemija je prekinila dolgoletni trend izboljševanja zdravstvenega stanja prebivalstva, vzpostavitev finančno vzdržnega in odpornega zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe ostaja pomembna razvojna naloga Slovenije. Ključni kazalniki zdravstvenega stanja prebivalstva (pričakovano trajanje življenja, prezgodnja umrljivost, leta zdravega življenja) so se v desetletju pred nastopom epidemije izboljševali, leta zdravega življenja pa so po zadnjih podatkih višja od povprečja EU. Z epidemijo pa se je močno povečala presežna umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je bila že pred tem resna težava zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov in dolgih čakalnih dob. Ob tem se je povečal tudi delež neposrednih izdatkov iz žepa v potrošnji gospodinjstev. Slabša dostopnost zdravstvenih storitev je najbolj prizadela bolnike s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in znova povečala neenakosti v zdravju. Med epidemijo so se izrazito povečale tudi že pred tem rastoče težave v duševnem zdravju, zlasti otrok in mladostnikov. Dodatno so se poslabšale razmere v dolgotrajni oskrbi, predvsem zaradi pomanjkanja kadrov v domovih za starejše in slabo razvite oskrbe na domu. Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo kljub pospešeni rasti v zadnjih letih še zaostajajo za povprečnimi v EU, javni izdatki za zdravstvo pa so po rasti v zadnjih letih blizu povprečja držav EU (oboje v deležu BDP). Za blažitev težav v zdravstvenem sistemu in dolgotrajni oskrbi so bili v letih 2020–2022 sprejeti začasni in srednjeročni ukrepi, podprti z večjimi izdatki iz državnega proračuna, znatna sredstva so bila namenjena za investicije v zdravstvu. Ključen izziv v obeh sistemih pa ostaja povečanje dostopnosti z zagotovitvijo zadostnega obsega kadrov, skrajšanjem čakalnih dob, digitalizacijo in vzpostavitvijo vzdržnega financiranja obeh sistemov.
Prednostna področja ukrepanja, ki jih analiziramo v letošnjem poročilu in so po našem mnenju ključna za dolgoročno vzdržen razvoj Slovenije in večjo kakovost življenja, se nanašajo na naslednje izzive:
- pospešitev rasti produktivnosti a) z okrepljenim razvojem človeških virov ter prilagoditvijo družbenih in gospodarskih sistemov trajnemu pomanjkanju kadra (z avtomatizacijo in reorganizacijo dela, prilagoditvijo sistemov izobraževanja in usposabljanja prihodnjim potrebam, ambicioznim programom preusposabljanja, aktivacijo delovno neaktivnih, privabljanjem strokovnjakov in aktivnim vključevanjem priseljencev v družbo); b) s pospešitvijo vlaganj države in podjetij v pametno (vključno z digitalno in organizacijsko) in zeleno preobrazbo; c) s povečevanjem kakovosti znanstveno-raziskovalnega sistema, spodbujanjem mobilnosti raziskovalcev, internacionalizacije ter povezovanja med institucijami znanja in podjetji; d) s spodbujanjem nastajanja novih inovativnih podjetij; e) s stabilnim, predvidljivim, agilnim in poenostavljenim poslovnim okoljem, v katerem država, podjetja in drugi deležniki tesno medsebojno sodelujejo;
- pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo a) z odločnejšimi premiki v povečevanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov, predvsem s prednostnim umeščanjem potrebnih projektov v prostor; to bo ob izzivih, povezanih z novimi geostrateškimi razmerami v svetu in nujnostjo učinkovitejše rabe energije, prispevalo tudi k večji odpornosti energetskega sistema in zmanjšanju energetske odvisnosti; b) s spodbujanjem trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, predvsem z ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri vseh načinih prevozov ter s posodobitvijo in razširitvijo potrebne infrastrukture; c) z uvajanjem novih nizkoogljičnih krožnih poslovnih modelov, vključno z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki, kar bo zmanjšalo vplive na okolje in rabo v naravi omejenih primarnih surovin ter d) s ciljno usmerjenimi spremembami na področju razvijanja in rabe novih znanj, inovacij in trajnostnih naložb v čiste tehnologije;
- zagotavljanje vključujoče, zdrave in aktivne družbe a) s povečanjem dostopnosti do zdravstvenih storitev, večjimi vlaganji v preventivo in vzdržnim financiranjem zdravstvenega sistema; b) s celovito pokojninsko reformo za dostojne pokojnine in javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema; c) z ustrezno ureditvijo financiranja in povečanjem zmogljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu; d) z ambicioznejšim načrtovanjem zmanjševanja tveganja dolgotrajne revščine ter socialne izključenosti v okviru reforme socialne politike; e) s prilagajanjem delovnih mest za daljšo delovno aktivnost ter večjo vključenost starejših v družbo in krepitvijo vseživljenjskega učenja; f) z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest, varnosti in zdravja pri delu ter lažjega vstopa mladih in drugih težje zaposljivih oseb na trg dela;
- krepitev razvojne vloge države in njenih institucij a) z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, b) s kakovostnim zakonodajnim okvirjem in zmanjšanjem državne regulacije za dvig konkurenčnosti gospodarstva in poenostavitev življenja državljanom, c) s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov ter krepitvijo njihove razvojne prvine, pri čemer je ključno najti ustrezno ravnotežje med gospodarsko rastjo z zadostno podporo preobrazbi gospodarstva za dvig produktivnosti in spoprijemanje z izzivi podnebnih sprememb ter javnofinančno vzdržnostjo.
Določitev strateških prioritet za učinkovito reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije je še zlasti pomembna v obdobju ponovne aktivacije fiskalnih pravil (in s tem omejevanja javnofinančnega okvira). To pa zahteva izboljšano koordinacijo in okrepljeno ciljanost ukrepov, še posebej pa ponovni premislek in dogovor o prednostnih področjih proračunske porabe in porabe sredstev EU v okviru kohezijske politike ter Načrta za okrevanje in odpornost.
Vir: UMAR, 4. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki. Ker še vedno obstajajo močni inflacijski pritiski, je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov, ki jo je Svet ECB oblikoval na prejšnji seji. Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar temeljni cenovni pritiski ostajajo močni. Obenem se pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer intenzivno prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v euroobmočju, še vedno pa je negotovo, s kakšnim časovnim zamikom in kako intenzivno poteka transmisija v realno gospodarstvo.
Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere denarne politike dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Pri obrestnih odločitvah bo tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Ključne obrestne mere ECB ostajajo glavno orodje Sveta ECB pri določanju naravnanosti denarne politike. Vzporedno bo Svet ECB postopno in predvidljivo zmanjševal portfelj v okviru Eurosistemovega programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Skladno s temi načeli Svet ECB pričakuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,25%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 10. maja 2023.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne investira ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec. Svet ECB pričakuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacija refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Nabor orodij denarne politike, ki jih ima ECB, je dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju, če bi bilo potrebno. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki predstavlja resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: ECB, 4. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pregled makroekonomskih gibanj, april 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z oceno Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za obdobje od 2023 do 2026 se vlada večinoma strinja. Ob tem poudarja, da ob prenehanju izjemnih okoliščin v letu 2024 načrtuje postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu bruto domačega proizvoda v prihodnjih letih.
Potem ko bodo podrobnosti glede prihodnjih fiskalnih pravil bolj jasne, bo vlada načrte po potrebi prilagodila. V pripravi so številne strukturne spremembe, ki pa se skladno z metodologijo Evropske komisije in načelom previdnosti ne vključujejo v javno finančne projekcije, dokler niso sprejete vsaj na vladi ali v Državnem zboru. Vlada se zaveda številnih tveganj, ki so jim izpostavljeni javnofinančni načrti, zato bo v končno verzijo Programa stabilnosti vključila tudi analizi občutljivosti javnega dolga in občutljivosti javnofinančnih prihodkov.
Vlada dodaja še, da so v Program stabilnosti 2023 v največji možni meri vključeni podatki rebalansa državnega proračuna za leto 2023, zato z vidika projekcij neusklajenosti pri pripravi proračunskih dokumentov ni.
Vir: Ministrstvo za finance, 19. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
AJPES vodi in odloča v postopkih o prekrških na podlagi Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP) in drugih materialnih predpisov. Temeljni cilj AJPES kot prekrškovnega organa je s preventivnimi aktivnostmi informiranja in svetovanja poslovnim subjektom prispevati k zmanjševanju kršitev. Pretežni del postopkov o prekrških se nanaša na opustitev predložitve ali zamude pri predložitvi letnih poročil gospodarskih družb (4,3 % vseh zavezancev in 66,2 % vseh prekrškovnih zadev).
Vir: AJPES Informator, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cilj ukrepa je v krizi prizadetim podjetjem olajšati in poceniti dostop do dolžniškega financiranja s ponudbo kreditov, z obrestnimi merami nižjimi od tržnih obrestnih mer. S sredstvi v višini 50 milijonov evrov bo SID banka lahko poleg tehnoloških investicij financirala tudi druge investicije ali obratna sredstva, podjetij prizadetih zaradi ukrajinske in energetske krize. Ukrep je nastal na podlagi sodelovanja Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SID Banke.
Financiranje bo namenjeno podjetjem, katerim se posledice krize odražajo na glavni dejavnosti. Primeri možnih posledic so: motnje dobavne verige, neporavnana plačila iz Rusije ali Ukrajine, povečana tveganja kibernetskih napadov, povečanja stroškov in/ali zmanjšane količine dobavljenih primarnih proizvodov ter surovin in energentov.
Znesek financiranja za posamezno podjetje bo znašal najmanj 100.000 evrov in v nobenem primeru ne more biti večji kot 85 odstotka vrednosti naložbe oziroma mora biti skladen s pogoji, kot jo določa naložbena strategija. Doba kreditiranja bo najmanj 2 leti in največ 12 let, obrestna mera bo nižja od referenčne. Ročnost kredita bo najmanj 2 leti. Končna zapadlost kreditov pa bo najkasneje 24. decembra 2036.
Ukrep bo izveden na podlagi dodatka k Pogodbi o financiranju in izvajanju Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013 (znan kot Posojilni sklad 1 (PS1)), ki sta ga Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SID banka sklenili 29. marca 2023. S tem bo SID Banka zagotavljala ponudbo ugodnih kreditov za financiranje podjetij, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza, kot določa Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Na spletni strani SID banke je na voljo več informacij o ukrepu.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rok za oddajo vlog za vse tri javne razpise je 13. april 2023.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja |
Vir: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Dostop do zbirke JOLP
Vir: AJPES, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Preverite objave letnih poročil oz. poročil o prostovoljstvu
Vir: AJPES, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
FURS je izdal nov dokument Čezmejni prenosi gotovine, 1. izdaja, marec 2023.
31. 3. 2023
Čezmejni prenosi gotovine
nov dokument
Več na povezavi: Čezmejni prenosi gotovine, (1. izdaja), marec 2023
Vir: FURS, 31. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija obveščata, da je bil danes izplačan prvi del pomoči prijaviteljem, ki so oddali vloge za pomoč na podlagi ZPGOPEK. 1958 upravičencev je danes prejelo skupno dobrih 79 milijonov evrov v obliki prvega izplačila za stroške energentov v 2023.
Nadaljnja izplačila bodo upravičenci prejeli mesečno do 30. v mesecu ne glede na to, za katere mesece je upravičenec zaprosil za pomoč. Upravičenec bo namreč vsak konec meseca prejemal 80 % ene dvanajstine skupne ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja, za katerega je zaprosil v vlogi. Za izplačila v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 se upošteva korekcijski postopek. To pomeni, da bo pristojni organ za mesečna izplačila, ki se bodo izvajala v drugi polovici leta, izvedel korekcijo zneska okvirne vrednosti pomoči na način, da bo upošteval podatke o dejanski porabi in ceni energentov, ki jih bo prejel s strani operaterjev in dobaviteljev za posameznega upravičenca za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2023.
Ugotovljena odstopanja med realiziranimi izplačili pomoči v letu 2023 in izračunom višine pomoči glede na podatke o dejanski porabi in ceni za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023 bo pristojni organ upošteval pri poračunu, ki ga bo izvedel do vključno 28. februarja 2024. Ne glede na dejansko porabo in ceno pa izplačana pomoč za gospodarstvo pri posameznem upravičencu ne more presegati ocenjene višine pomoči, ki jo je napovedal v vlogi.
Javna agencija SPIRIT Slovenija bo za celotno upravičeno obdobje izplačala predvidoma 395 milijonov evrov (395.075.952,36 evrov) nepovratnih sredstev 1958 upravičencem, od tega 1762 za enostavno pomoč, 186 za osnovno posebno pomoč, 3 za posebno pomoč zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti, 1 posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja in 6 za posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam delegirane uredbe EU so dodani Demokratična republika Kongo, Gibraltar, Mozambik, Tanzanija in Združeni arabski emirati ter umaknjeni Nikaragva, Pakistan in Zimbabve. Nikaragva in Zimbabve sta s tem v celoti umaknjena iz skupnega seznama tveganih držav.
Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) sta dodani Južna Afrika in Nigerija ter umaknjena Maroko in Kambodža. Južna Afrika je na skupnem seznamu tveganih držav nova.
Več >> Nov seznam tveganih držav
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 27. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skladno s tem Uprava Republike Slovenije za javna plačila v petek, 7. 4. 2023, ne bo izvajala:
bo pa v času uradnih ur sprejemala plačilne naloge z datumom valute od vključno 11. 4. 2023 dalje.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacija bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk v skladu z odločenostjo, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju.
Ob povišani ravni negotovosti je pomen podatkovno podprtega pristopa Sveta ECB k sprejemanju sklepov o ključnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.
Svet ECB natančno spremlja sedanje tržne napetosti in se je pripravljen odzvati, kot bo potrebno, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v euroobmočju. Bančni sektor v euroobmočju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. V vsakem primeru je nabor orodij denarne politike ECB dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju ter da ohrani nemoteno transmisijo denarne politike.
Nove makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB so bile dokončane na začetku marca, tj. pred nedavnim pojavom napetosti na finančnih trgih. Kot take te napetosti predstavljajo dodatno negotovost, ki spremlja osnovne ocene inflacije in gospodarske rasti. Pred najnovejšimi dogajanji so bile osnovne projekcije gibanja skupne inflacije že popravljene navzdol predvsem zaradi manjšega prispevka cen energentov, kot je bilo pričakovano. Po ocenah strokovnjakov ECB bo inflacija v povprečju znašala 5,3% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. Hkrati osnovni inflacijski pritiski ostajajo močni. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja še dodatno zvišala, strokovnjaki ECB pa pričakujejo, da bo leta 2023 v povprečju znašala 4,6%, kar je več, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah. Zatem naj bi se znižala na 2,5% v letu 2024 in na 2,2% v letu 2025, ko se bodo pritiski na rast cen, ki izhajajo iz preteklih ponudbenih šokov in ponovnega odpiranja gospodarstva, umirjali, bolj zaostrena denarna politika pa bo vse bolj zavirala povpraševanje.
Osnovna projekcija gospodarske rasti v letu 2023 je bila popravljena navzgor na povprečno 1,0% zaradi znižanja cen energentov in večje odpornosti gospodarstva proti zahtevnemu mednarodnemu okolju. Strokovnjaki ECB pričakujejo, da se bo rast zatem dodatno okrepila na 1,6% tako v letu 2024 kot tudi v letu 2025, k čemur bodo prispevali močan trg dela, izboljševanje zaupanja in okrevanje realnih dohodkov. Obenem naj bi bila okrepitev rasti v letih 2024 in 2025 manjša, kot je bilo napovedano decembra, predvsem zaradi zaostrovanja denarne politike.
Več >> Sklepi o denarni politiki
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skladno s spremembami Pravilnika o postopkih in pogojih vodenja računov neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 102/12, s spremembami in dopolnitvami) so dopolnjeni Splošni pogoji poslovanja s SEPA direktno obremenitvijo prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila tako, da je Finančni upravi Republike Slovenije kot nadzorniku JFP podračunov omogočeno poslovanje s SDD na JFP podračunih.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 1. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Danes okoli 9.55 je Republika Slovenija objavila namero o dodatni izdaji obveznice RS85 z izvršitvijo znotraj tega dne. Knjiga naročil se je odprla istočasno z objavo cenovne usmeritve v območju MS+115 bazičnih točk (bt). Vlagatelji so pokazali interes z naročili, ki so presegla 300 milijonov evrov (vključujoč 85 milijonov evrov naročil organizatoric izdaje), in tako je Republika Slovenija ob 12.35 določila cenovni pribitek pri MS+115 bt. Knjiga naročil je ob zaprtju ob 13.15 presegla 440 milijonov evrov (vključujoč 85 milijonov evrov naročil organizatoric izdaje). Kakovostna knjiga je Republiki Sloveniji tako omogočila, da je obveznico RS85 dodatno izdala v višini 200 milijonov evrov.
Cena dodatne izdaje obveznice RS85 se je določila ob 15.02 z donosnostjo do dospelosti 3,758 odstotka in razmikom 137,1 bt nad nemško obveznico DBR 0 odstotkov 08/15/50.
Zaradi ugodnih tržnih razmer je Republika Slovenija v torek, 14. februarja 2023, ob 10.10 najavila javno ponudbo za odkup evrskih obveznic v kombinaciji z izdajo evrske obveznice. V tej ponudbi je Republika Slovenija lastnikom obveznic ponudila v odkup obveznico RS83, ki zapade 31. marca 2023, in obveznico RS66, ki zapade 9. septembra 2024. Odkup je potekal v obliki prilagojene nizozemske avkcije.
Danes ob 16.01 je Republika Slovenija objavila izid in ceno javnega odkupa obveznic, ki bo financiran iz dodatne izdaje obveznice RS85. Republika Slovenija je odkupila:
Organizatorice izdaje so bile: Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank in Erste Group.
Geografska in institucionalna porazdelitev vlagateljev v dodatno izdajo RS85 je sledeča:
Geografska porazdelitev:
51,5 odstotka Združeno kraljestvo
20,5 odstotka Nemčija/Avstrija/Švica
15 odstotkov Skandinavija
12 odstotkov Beneluks
1 odstotek Slovenija
Institucionalna porazdelitev:
45 odstotkov Upravljavci skladov/skladi
35,7 odstotka Banke/zakladnice
17,5 odstotka Centralne banke
1,8 odstotka Zavarovalnice/pokojninski skladi
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Podatki Finančne uprave Republike Slovenije, ki izhajajo iz sistema davčnih blagajn, kažejo, da je bilo leta 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti v lanskem letu davčno potrjenih računov 913.848.520, kar je za 89.165.793 ali 8,9 odstotka manj kot leta 2019, ko je bilo skupaj davčno potrjenih 1.003.014.313 računov. Primerjava med omenjenima letoma je ustreznejša zaradi vmesnega obdobja epidemije covida-19.
Padec števila davčno potrjenih računov je manjši od zmanjšanja števila zavezancev, ki davčno potrjujejo račune. Leta 2022 je račune potrjevalo 54.644 zavezancev, kar je 884 ali 1,6 odstotka manj kot leta 2019. Število potrjenih računov v letu 2022 se je v primerjavi z letom 2019 torej zmanjšalo bolj, kot se je zmanjšalo število zavezancev, ki davčno potrjujejo račune.
Posebej znaten je upad izdanih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije. Največji upad števila računov smo zabeležili v gradbeništvu, v tej dejavnosti je bilo število davčno potrjenih računov leta 2022 za 33,3 odstotka manjše kot leta 2019.
Gradbeništvu sledijo naslednje dejavnosti:
V okviru gostinstva je bil na primer v rubriki strežbe pijač padec davčno potrjenih računov 25,3-odstoten.
Podatki torej nakazujejo, da je ukinitev obveznosti izročanja računov privedla vsaj v nekaterih primerih in v nekaterih dejavnostih do povečanja števila neizdanih računov.
Obvezno izročanje računov je pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev. Izročen račun kupcu v prvi vrsti omogoča nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost uveljavljanja reklamacije ali garancije, kadar je to potrebno. Brez izdanega računa kupec namreč ni seznanjen s tem, kaj vse mu je bilo zaračunano in je posledično plačal. Prav tako pa brez izročenega računa reklamacije ali garancije ne more uveljavljati.
Pri tem se dobro zavedamo, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je to le mogoče, pozivamo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki preko elektronske pošte, aplikacij in podobno. Elektronsko izročeni računi imajo povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali garancije, hkrati pa z elektronsko izročenimi računi prispevamo k varstvu okolja.
Predlog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov ponovno uvaja možnost izreka globe v višini 40 evrov za kupce, ki računa ob plačilu blaga ali storitve ne bi prevzeli. Po podatkih finančne uprave v času od leta 2015 do leta 2022, ko je ta določba že veljala, globa za ta prekršek kupcem ni bila nikoli izdana, saj je finančna uprava v odkritih primerih izrekala le ustna opozorila. Zato poudarjamo, da je namen te določbe predvsem ozaveščanje kupcev, da je račun treba vzeti. Gre torej za globo, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje določbe.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ključne obrestne mere ECB
Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 3,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 2,50%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 8. februarja 2023.
Svet ECB sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zvišati za 50 bazičnih točk, in pričakuje, da jih bo v prihodnje še zviševal. Zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov jih namerava na naslednji seji v marcu dvigniti še za 50 bazičnih točk, zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivni ravni se bo inflacija sčasoma znižala, ker bodo višje obrestne mere zavirale povpraševanje, hkrati pa bodo preprečevale tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja trajno premaknila navzgor. Vsekakor bodo prihodnji sklepi Sveta ECB o obrestnih merah denarne politike še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.
Svet ECB je določil tudi, kako bo potekalo zmanjševanje Eurosistemovih imetij vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Kot je bilo objavljeno decembra, se bo portfelj programa APP od začetka marca do konca junija 2023 zmanjševal za povprečno 15 milijard EUR mesečno, nadaljnje zmanjševanje pa bo določeno postopno. Delna ponovna investiranja se bodo izvajala približno v skladu s sedanjo prakso. Predvsem bodo preostali ponovno investirani zneski razporejeni sorazmerno z deležem unovčenj v vsakem od programov, ki sestavljajo program APP, medtem ko bodo ponovna investiranja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) razporejena sorazmerno z deležem unovčenj v vsaki jurisdikciji ter sorazmerno z deležem nacionalnih in nadnacionalnih izdajateljev. Pri Eurosistemovih nakupih podjetniških obveznic bodo preostala ponovna investiranja nagnjena bolj v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejša. Brez poseganja v cilj ECB, da ohranja cenovno stabilnost, bo ta pristop podpiral postopno razogljičenje Eurosistemovih imetij podjetniških obveznic skladno s cilji Pariškega sporazuma.
Vir: ECB, 2. 2. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Več >> Seznam tveganih držav
Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 11. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. januarja 2023, in znaša 10,5 odstotka.
Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja. Skladno z zakonom, ki določa referenčni dan za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, lahko ministrstvo predpisano obrestno mero zamudnih obresti izračuna šele dan pred obdobjem, za katerega le-ta velja. Metoda izračuna predpisane obrestne mere zamudnih obresti sledi dikciji določbe (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih.
Sama objava predpisane obrestne mere zamudnih obresti nima konstitutivnega značaja. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti namreč določa sam zakon in ne objava Ministrstva za finance. Objava ima namreč zgolj informativni značaj. Vsi podatki, potrebni za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, so tudi javno dostopni. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti si tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki, upoštevajoč dikcijo ZPOMZO-1, lahko izračunajo sami. Višina referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, ki se prišteje zakonsko določenim osmim odstotkom, je objavljena na naslovu: www.ecb.int/stats/monetary/rates/html/index.en.html
(Objavljeno 6.1.2023)
Vir: Uradni list RS, št. 2/2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Primanjkljaj v 2022 je bil skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta precej nižji kot je bilo predvideno z rebalansom. Ob njegovem sprejemanju smo ocenili, da bi lahko bil nižji za okoli 500 mio EUR, dejansko je bil nižji za 646 mio EUR. To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo v preteklem in tekočem letu.
Brez upoštevanja neposrednega učinka COVID odhodkov in ukrepov za blažitev draginje je bil državni proračun v letu 2022 praktično izravnan (-60 mio EUR). S sprejetim proračunom za leto 2023 pa je predvideno občutno poslabšanje. T. i. očiščeni saldo naj bi znašal okoli -1,5 mrd EUR, kar je podobno kot leta 2020, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 mrd EUR.
Odhodki za COVID ukrepe so v letu 2022 znašali 864 mio EUR, skupaj od začetka epidemije 5.656 mio EUR. Pomemben del lanskih odhodkov predstavljajo stroški dela v zdravstvu (144 mio EUR), ki v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo in bodo bremenili državni proračun tudi v prihodnje.
Učinek ukrepov za blažitev draginje na državni proračun je v letu 2022 znašal 470 mio EUR, skupaj vsi ukrepi okoli 740 mio EUR. S sprejemom dodatne zakonodaje decembra, katere ocenjeni učinek presega sicer obsežno predvideno rezervo za ta namen v proračunu za 2023, naj bi do sedaj sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali okoli 1,6 mrd EUR.
Iz dejanske realizacije v 2022 in sprejetega proračuna za 2023 izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka COVID odhodkov in ukrepov za blažitev draginje letos 18,5-odstotna. To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju predhodnih dveh let in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno Fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti. Glede na to, da naj bi imel v predlaganem spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja EU osrednjo vlogo srednjeročni javnofinančni okvir, bo potrebno v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja.
Več >> Mesečna informacija, januar 2023
Vir: Fiskalni svet RS, 6. 1. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
AJPES obvešča, da bo ob uvedbi prenovljenega REK obrazca s 1. 1. 2023 glede na dogovor med Statističnim uradom RS in AJPES vzpostavljeno prehodno obdobje, v katerem bo potekalo vzporedno poročanje podatkov o plačah v zasebnem sektorju tako Finančni upravi RS na novem REK-O obrazcu kot AJPES na obrazcu ZAP/M. Poročanje podatkov AJPES bo prek spletne aplikacije Plače potekalo še vsaj za vsa mesečna izplačila plač za leto 2023.
Vir: AJPES, 15. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
S spremembo Pravilnika o dopolnitvah > Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 153/2021 z dne 24. 9. 2021) postaja Izjava predstojnika sestavni del poslovnega poročila neposrednega in posrednega uporabnika državnega ali občinskega proračuna, ZZZS, ZPIZ in javnega sklada.
Priprava in sprejem vseh potrebnih dokumentov in pravnih podlag za novo Izjavo predstojnika o notranjem nadzoru javnih financ je še v teku, zato bodo proračunski uporabniki ob pripravi poročila o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika za leto 2022 pripravili in predložili dosedanjo Izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ, kot jo opredeljuje Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. l. RS, št. 12/2001, 10/2006, 8/2007 in 102/2010).
O sprejemu in uveljavitvi vseh potrebnih dokumentov in pravnih podlag za novo Izjavo predstojnika o notranjem nadzoru javnih financ bomo sproti obveščali.
Vir: Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, 20. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Državni proračun za prihodnje leto smo pripravili v negotovih razmerah, kljub vsemu pa je razvojno naravnan in prinaša dovolj sredstev za omilitev draginje. S 16,7 milijarde evrov bomo tako med drugim pomagali gospodinjstvom in gospodarstvu ter zagotovili energetsko in prehransko varnost. Investicijam bomo namenili rekordno visoka proračunska sredstva.
Več informacij lahko najdete v priloženi infografiki.
Grafična predstavitev ključnih podatkov o državnem proračunu za leto 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB namreč ocenjuje, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivnih ravneh se bo inflacija sčasoma znižala zaradi zaviranja povpraševanja. To bo preprečevalo tudi tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj. Prihodnji sklepi Sveta ECB o obrestnih merah denarne politike bodo še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.
Ključne obrestne mere ECB so glavno orodje Sveta ECB pri določanju naravnanosti denarne politike. Svet ECB je danes razpravljal tudi o načelih, kako normalizirati Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike. Od začetka marca 2023 dalje se bo portfelj v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) zmanjševal postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne bo ponovno investiral vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec, sčasoma pa bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.
Svet ECB bo na februarski seji objavil podrobne parametre zmanjševanja imetij v okviru programa APP. Svet ECB bo redno ocenjeval dinamiko zmanjševanja portfelja v okviru tega programa, da bi zagotovil nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, da bi ohranil delovanje trga ter da bi še naprej trdno obvladoval kratkoročne razmere na denarnem trgu. Do konca leta 2023 bo Svet ECB pretehtal tudi operativni okvir, s katerim usmerja kratkoročne obrestne mere, tako da bo pridobil informacije o končni točki procesa normalizacije bilance stanja.
Svet ECB je danes sklenil, da zviša obrestne mere, in pričakuje, da jih bo še precej zviševal, ker je inflacija daleč previsoka in bo po projekcijah predolgo ostala nad ciljno ravnijo. Po Eurostatovi prvi oceni je inflacija novembra znašala 10,0%, kar je rahlo manj, kot je bilo zabeleženo oktobra (10,6%). Znižanje je bilo predvsem rezultat nižje inflacije v skupini energentov. Inflacija v skupini hrane in temeljni cenovni pritiski v gospodarstvu so se okrepili in bodo še nekaj časa vztrajali. V okolju izjemne negotovosti so strokovnjaki Eurosistema projekcije inflacije precej popravili navzgor. Sedaj predvidevajo, da bo povprečna inflacija dosegla 8,4% v letu 2022, nato pa naj bi se znižala na 6,3% v letu 2023, saj se bo inflacija tekom leta predvidoma opazno zniževala. Inflacija bo po projekcijah v povprečju znašala 3,4% v letu 2024 in 2,3% v letu 2025. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 3,9% v letu 2022, zatem naj bi se zvišala na 4,2% v letu 2023, nato pa naj bi upadla na 2,8% v letu 2024 in na 2,4% v letu 2025.
V sedanjem in naslednjem četrtletju bi lahko prišlo do krčenja gospodarstva v euroobmočju zaradi energetske krize, visoke negotovosti, vse šibkejše svetovne gospodarske aktivnosti in strožjih pogojev financiranja. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema naj bi bila recesija razmeroma kratka in plitka. Vseeno bo rast naslednje leto predvidoma umirjena in je bila v primerjavi s prejšnjimi projekcijami precej popravljena navzdol. Gledano dlje od kratkoročnega obdobja bo rast po projekcijah okrevala, ko bodo trenutni zaviralni dejavniki popustili. Gledano v celoti projekcije strokovnjakov Eurosistema sedaj predvidevajo, da bo gospodarska rast znašala 3,4% v letu 2022, 0,5% v letu 2023, 1,9% v letu 2024 in 1,8% v letu 2025.
Ključne obrestne mere ECB
Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 2,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 2,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 2,00%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 21. decembra 2022.
Vir: ECB, 15. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agencija DBRS je objavila tudi poročilo o bonitetni oceni. V splošnem na dober položaj Slovenije vplivajo dobro razvito gospodarstvo, učinkovito upravljanje z dolgom, premišljen fiskalni okvir in članstvo v evropskih institucijah. Agencija ugotavlja, da lahko z verodostojnim okvirom makroekonomske politike uravnotežimo posledice energetske krize.
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo po ocenah agencije do leta 2024 padel na 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) ali pod to mejo. Kljub temu da se je javni dolg med pandemijo covida-19 nekoliko zvišal, agencija opaža preudarno upravljanje z dolgom in ocenjuje, da bo do leta 2024 padel na 70 % BDP.
Agencija S&P podrobnejših utemeljitev potrditve ocene in obetov včeraj ni objavila. To bo storila prihodnji teden.
Glede na to, da so bonitetne agencije v zadnjih mesecih poslabšale obete za nekatere evropske države, na primer Avstrijo, Italijo, Francijo, Slovaško, Litvo, Latvijo, Estonijo in druge, je potrditev obetov in ocen Slovenije dokaz, da smo trdna in zaupanja vredna država.
Vir: Ministrstvo za finance, 12. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Davčni prihodki so v prvih enajstih mesecih dosegli približno 9,5 milijarde evrov in so za 13,7 % oziroma približno 1,1 milijarde evrov višji kot v enakem obdobju lani.
Prilivi iz davka na dodano vrednost so znašali približno 4,3 milijarde evrov in so bili za 14,1 % višji kot lani v enakem obdobju. Razlogi za tolikšno rast so v zaustavitvi gospodarske aktivnosti in potrošnje prebivalstva v času epidemije covid-19 in posledičnem učinku zadržane potrošnje v letošnjem letu.
Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so v prvih enajstih mesecih znašali približno 1,4 milijarde evrov, kar je za 40,8 % več kot lani v enakem obdobju. Višji priliv je odsev visokega proračuna za leto 2021 zaradi boljšega poslovanja podjetij v tem letu in posledično višjih letošnjih mesečnih akontacij.
Prilivi od dohodnine so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 2,4 % in so znašali skoraj 1,4 milijarde evrov.
Prihodki od trošarin so bili za 1,3 % oziroma 17,9 milijona evrov višji kot v enakem obdobju lani in so prav tako znašali skoraj 1,4 milijarde evrov.
Nedavčni prihodki so v prvih enajstih mesecih dosegli 701 milijonov evrov in so za 49,1 milijona evrov oziroma 6,5 % nižji kot v enakem obdobju lani. Lani smo prejeli 164 milijonov evrov prihodkov iz podeljenih koncesij za radijske frekvence, medtem ko letos tega priliva ne bo.
Iz Evropske unije smo prejeli dobrih 813 milijonov evrov, kar je za 42,6 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju lani.
Za stroške dela ožje državne uprave smo v prvih enajstih mesecih namenili približno 1,4 milijarde evrov oziroma 3,2 % manj kot v enakem obdobju lani. Nižji letni izdatki so v večji meri posledica neizplačila dodatkov za delo v posebnih pogojih in rizičnih razmerah.
Izdatki za obresti so znašali 642,9 milijona evrov in so za 71,2 milijona evrov nižji od primerljivega lanskega obdobja.
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo letos namenili približno 1,7 milijarde evrov oziroma 25,6 % manj kot lani v primerljivem obdobju. Za 29,8 milijona evrov ali 17,8 % so se zaradi nižjega števila brezposelnih znižali transferi tej skupini ljudi.
Za investicije je državni proračun v prvih enajstih mesecih namenil okoli 1,1 milijarde, kar je za skoraj 245 milijonov evrov oziroma 27,7 % več kot v istem obdobju lani.
Vir: Ministrstvo za finance, 8. 12. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Minister za finance Klemen Boštjančič, guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in vodja misije Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo Donal McGettigan | Avtor Banka Slovenije
V odzivu na poročilo je finančni minister dejal, da je poročilo MDS izredno pomembno za Slovenijo, saj ima pomemben vpliv tako na mednarodne trge kot na investitorje ter bonitetne ocene naše države.
Minister je poudaril, da je zagotovo najbolj spodbudna predvidena 1,8-odstotna rast bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2023, ki je višja od zadnjih napovedi Evropske komisije. Dejal je, da je pomembno, da napovedi MDS upoštevajo tudi vpliv načrtovanih ukrepov za blaženje krize. MDS predvideva še rast BDP tudi za leto 2027, in sicer v višini treh odstotkov.
Fiskalna politika je v letu 2023 usmerjena pretežno v ukrepe za spopadanje z energetsko krizo in za ohranitev ravni investicij. Ukrepi morajo biti ciljni, začasni in ne smejo vršiti dodatnega pritiska na inflacijo, izpostavlja minister.
Področje davkov že vrsto let ni bilo prevetreno. Nabrale so se sistemske neustreznosti in pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na vzdržnost javnih financ. Veliko teh pomanjkljivosti je bilo prepoznanih v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) in MDS.
Vlada pripravlja celovito strukturno davčno reformo, pri pripravi katere bo vključen najširši nabor deležnikov. Spremembe na davčnem področju se namreč dotikajo vseh nas. Glede tega minister napoveduje veliko dela, ne samo na samih rešitvah ampak tudi na širšem družbenem konsenzu, kam želimo kot družba in kakšni so potrebni ukrepi za dosego teh ciljev. Reforma ne bo izvedena na hitro in kot nujni ukrep, temveč po temeljitem posvetovanju in upoštevanju različnih vidikov, je zaključil minister.
Vir: Ministrstvo za finance, 22. 11. 2022Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letos obeležujemo evropski dan enakega plačila 15. novembra. Dan enakega plačila simbolično predstavlja tisti dan v letu, od katerega dalje Evropejke zaradi plačne neenakosti med spoloma prenehajo prejemati plačilo za svoje delo v primerjavi z moškimi. Kdaj ga obeležujemo, je odvisno od tega, kolikšna je po zadnjih podatkih povprečna razlika v urnem plačilu med ženskami in moškimi v Evropi Uniji.
Z evropskim dnevom enakega plačila Evropska komisija opozarja, da delavke v Evropi še vedno v povprečju zaslužijo manj kot njihovi moški kolegi. Podatki kažejo, da ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 13 odstotkov (v Sloveniji 3,1 odstotka) manj kot moški. To pomeni skoraj dve mesečni plači manj. V Sloveniji je najvišja plačna vrzel med spoloma v prid moškim na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti ter na področju zdravstva in socialne varnosti.
Dejavniki, ki vplivajo na razliko v plačilu med spoloma, so različni: odgovornost za oskrbo in nego nosijo predvsem ženske, ki posledično pogosteje delajo s krajšim delovnim časom; ženske so pogosto zaposlene v sektorjih, kjer so plače nižje ter delajo na slabše plačanih delovnih mestih znotraj sektorjev; soočajo se s problemom steklenega stropa in so za opravljanje enakega dela ali dela enake vrednosti plačane manj kot moški.
Vse to se posredno odraža tudi pri pokojninah žensk, ki so v povprečju nižje od pokojnin moških.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 15. 11. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predstavniki Ministrstva za javno upravo in Službe vlade za digitalno preobrazbo so gostom predstavili prioritete na področju digitalizacije | Avtor Ministrstvo za javno upravo
Z misijo so se srečali predstavniki Ministrstva za javno upravo in predstavniki Službe vlade za digitalno preobrazbo.
Oba resorja sta gostom predstavila svoje prioritete na področju digitalizacije, med drugim tudi načrtovane projekte in tiste, ki se že izvajajo. Tako je pogovor tekel tudi o izvajanju projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost do leta 2026, o Strategiji digitalnih javnih storitev, razvoju novih dinamičnih e storitev ter glede vzpostavitve informacijske infrastrukture nove generacije.
Del pogovora je bila tudi ocena rasti projektov in kakšen vpliv imajo na zaposlovanje.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agencija Fitch je včeraj potrdila bonitetno oceno Slovenije pri A s stabilnimi obeti.
Bonitetna agencija Fitch Sloveniji priznava gospodarsko in finančno stabilnost ter institucionalno moč, ki so podprte z njenima članstvoma v Evropski uniji in evroobmočju. Za letošnje leto Fitch Sloveniji napoveduje 5,5 % gospodarska rast, ki bo v prihodnjem letu zaradi vpliva energetske krize nekoliko nižja, in sicer 1,3 %. Agencija ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije pri 3,6 % bruto domačega proizvoda letos nekoliko nižji glede na lansko leto in s tem še naprej precej pod povprečjem evroobmočja. Glede javnofinančnega dolga Slovenije agencija ocenjuje, da bo ta v letu 2024 padel na 68,6 % bruto domačega proizvoda.
Vir: Ministrstvo za finance, 12. 11. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
S tem tretjim zaporednim večjim dvigom obrestnih mer je naredil velik korak naprej pri umikanju spodbud denarne politike. Svet ECB pričakuje, da bo obrestne mere še zviševal in bi se inflacija čim hitreje vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. O prihodnjih zvišanjih se bo Svet ECB odločal glede na to, kako se bodo razvijali obeti za inflacijo in gospodarsko rast, odločitve pa bo sprejemal na vsaki seji posebej.
Inflacija je še vedno daleč previsoka in bo dalj časa ostala nad ciljno vrednostjo. Septembra je inflacija v euroobmočju dosegla 9,9%. V zadnjih mesecih so naraščajoče cene energentov in hrane, ozka grla v ponudbi in okrevanje povpraševanja po pandemiji povzročili širitev cenovnih pritiskov in zviševanje inflacije. Cilj denarne politike Sveta ECB je zmanjšati podporo povpraševanju in preprečevati tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja vztrajno premikala navzgor.
Svet ECB je poleg tega sklenil spremeniti pogoje, ki veljajo v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Ta instrument je v akutni fazi pandemije igral ključno vlogo pri blažitvi navzdol usmerjenih tveganj za cenovno stabilnost, zdaj pa ga je treba rekalibrirati zaradi nepričakovanega in izjemnega zvišanja inflacije, da bi bil usklajen s širšim procesom normalizacije denarne politike. S tem se bodo zvišanja obrestnih mer denarne politike lahko močneje prenašala v obrestne mere za bančna posojila. Zato je Svet ECB sklenil prilagoditi obrestne mere, ki bodo v operacijah CUODR III veljale od 23. novembra 2022, ter bankam ponuditi dodatne datume prostovoljnega predčasnega odplačila.
Kot zadnje je Svet ECB za boljšo uskladitev obrestovanja obveznih rezerv, ki jih imajo kreditne institucije pri Eurosistemu, s pogoji na denarnem trgu sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve izenači z obrestno mero ECB za odprto ponudbo mejnega depozita.
Spremembe pogojev za operacije CUODR III so podrobno opisane v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času. Še eno tehnično sporočilo za javnost, v katerem so podrobneje predstavljene spremembe obrestovanja obveznih rezerv, bo prav tako objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Gre za pilotni razpis, ki zagotavlja kontinuiteto storitev dosedanjih Slovenskih poslovnih točk SPOT Svetovanje (v nadaljevanju: SPOT Svetovanje) in subjektov inovativnega okolja (v nadaljevanju: SIO) v obdobju do začetka črpanja sredstev nove kohezijske ovojnice 2021 – 2027. V dosedanji ukrep vnaša izboljšave pripravljene na podlagi spremljanja učinkov dosedanjega delovanja mrež SPOT Svetovanje in SIO.
Obe mreži sta namreč s strani podjetij dobro prepoznani. Regijska/lokacijska dostopnost in razpršitev mreže po celotni Sloveniji zagotavlja podjetjem prihranek časa in denarja. Da so storitve mreže zelo pomembne za podjetnike in je potrebno zagotoviti njihovo kontinuiteto, se je izkazalo tudi v času »izrednih razmer«, kot na primer v času epidemije COVID, ko je bila mreža ena izmed ključnih točk za pridobivanje nujno potrebnih informacij za podjetja (interventni ukrepi, odloki).
Javni razpis za zagotavljanje storitev podpornega okolja je razdeljen v dva sklopa.
Prvi sklop zajema storitve za potencialne podjetnike in podjetja, ki jih bodo izvajali svetovalci točk SPOT Svetovanje ter podjetniški mentorji v okviru 12 konzorcijev, po en iz vsake statistične regije. Tako bodo zagotavljali brezplačne storitve promocije podjetniške kulture ter celovitih podpornih storitev kot so svetovanja, usposabljanja, mentoriranje, organizacija dogodkov in podobno.
V okviru drugega sklopa bodo preko izbranega nacionalnega konzorcija izvajali storitve, ki so namenjene inovativnim posameznikom in inovativnim zagonskim podjetjem s potencialom hitre rasti. Izbran nacionalni konzorcij bo tako izvajal storitve, vezane na promocijo inovativne podjetniške kulture, mentorstvo zagonskim podjetjem, programe za zagonska podjetja, ekspertno svetovanje in druge storitve.
Skupna višina sredstev razpisa je 3 milijone evrov za obdobje 1. 1. 2023 do 31. 10. 2023, od tega je za prvi sklop na voljo 2.413.600 evrov, za drugi sklop pa 586.400 evrov. Rok za prijavo na razpis je 28. 11. 2022.
S storitvami podpornega okolja bodo prispevali h krepitvi podjetniškega potenciala, pospeševanju ustanavljanja novih podjetij in povečevanju števila novoustanovljenih podjetij, ki dosegajo višjo dodano vrednost v primerjavi s slovenskim povprečjem, povečevanju stopnje preživetja novoustanovljenih podjetij ter k premagovanju ovir na podjetniški poti. Povečati želijo tudi informiranost in znanje za reševanje izzivov na podjetniški poti v vseh fazah podjetniškega ciklusa ter splošno prispevati k večjemu nastajanju, izboljšanju, rasti in razvoju podjetij.
Ukrepa SPOT Svetovanje in SIO sta se do sedaj izvajala na podlagi ločenih večletnih javnih razpisov iz sredstev kohezijske ovojnice 2014 - 2020.
Delovanje mreže SIO na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, preko izvajalske institucije SPIRIT Slovenija, financirajo že od leta 2016. V okviru mreže SIO smo v letu 2021 financirali 21 lokacijsko razpršenih podjetniških inkubatorjev, univerzitetnih inkubatorjev in tehnoloških parkov. Samo v letu 2021 je bilo s pomočjo SIO ustvarjenih 646 novih inovativnih poslovnih idej, 414 podjetij oz. podjetniških vsebin sprejetih v inkubacijo in novoustanovljenih 85 podjetij.
Delovanje mreže SPOT Svetovanje pa na ministrstvu, preko SPIRIT Slovenija, financirajo od leta 2018. V okviru te mreže zagotavljajo storitve dvanajstih točk SPOT Svetovanje. Tako je dvanajst regijskih točk SPOT Svetovanja skupno v letu 2021 izvedlo 16.100 svetovanj s poslovnimi subjekti in drugimi zainteresiranimi, organiziralo 391 regionalnih delavnic, organiziralo 104 regionalna usposabljanja, organiziralo 60 izmenjav dobrih praks, zagotovilo informacije o 11 perspektivnih poslovnih priložnostih za spoštovana podjetja ter organiziralo 12 dogodkov mreženja regionalnih podpornih organizacij za podjetja.
Vir: SPIRIT, 28. 10. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Bankovci | Avtor Ministrstvo za finance
V prvih treh četrtletjih leta so prihodki državnega proračuna znašali približno 9,3 milijarde evrov, kar je za približno 1,3 milijarde evrov oz. 16,2 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so v prvih devetih mesecih znašali približno 9,6 milijarde evrov, kar je za dobrih 8 % oz. 841 milijonov evrov manj kot v letu 2021. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih treh četrtletjih 2022 znašal 318 milijonov evrov.
Poleg že znanih podatkov štirih blagajn javnega financiranja (državni proračun, zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna in proračuni občin) in skupne konsolidirane bilance štirih blagajn v prenovljeni publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi javnofinančne podatke v najširšem smislu, torej na ravni sektorja država, ki poleg štirih blagajn vključuje tudi tokove drugih enot, ki so, skladno z metodologijo ESA2010, uvrščene v sektor država. Četrtletne ocene prihodkov in odhodkov sektorja država so preračunane skladno z metodologijo GFS 2014 in temeljijo na denarnem toku. V tokratni publikaciji, poleg podatkov centralne države in skladov socialne varnosti za prva tri četrtletja letos, prikazujemo tudi podatke sektorja država za prvi dve letošnji četrtletji.
V publikaciji so predstavljeni tudi konsolidirani javnofinančni izdatki štirih blagajn javnega financiranja po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (COFOG).
V obliki serij so od leta 1992 dalje na mesečni ravni objavljeni tekoči podatki blagajn javnega financiranja.
>> Javnofinančna gibanja
- Četrtletni pregled javnofinančnih gibanj, oktober 2022
Vir: Ministrstvo za finance, 28. 10. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev (Ur. list RS, št. 53/2022) prične veljati 1. 1. 2023. S tem dnem morajo prek portala UJP JN Plačila zavezanci za javno naročanje mesečno poročati o izvršenih plačilih za pogodbe s področja javnega naročanja sklenjene po 1. 1. 2023. UJP podatke o izvršenih plačilih posreduje ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, ki jih javno objavi na portalu javnih naročil.
Več informacij je objavljenih na spletni strani Poročanje o izvršenih plačilih iz naslova pogodb s področja javnega naročanja prek portala UJP JN Plačila | GOV.SI.
V začetku oktobra 2022 je bil izveden spletni seminar, na katerem sta bila predstavljena prenovljen register pogodb na portalu javnih naročil in novi portal UJP JN Plačila, ki je namenjen poročanju o izvršenih plačilih.
Hkrati vas obveščamo, da bo dne 16. 11. 2022 ponovno izveden spletni seminar, na katerega se lahko prijavite na spletni strani Uradni list – Brezplačni seminar: Predstavitev projekta Napredni registri pogodb iz naslova javnega naročanja (uradni-list.si).
Dokumentacije: Projekt vpeljave naprednih registrov pogodb (predstavitev projekta)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agencija je pri potrditvi ocene Slovenije med drugim upoštevala odpornost gospodarstva na šoke, solidne srednjeročne obete za rast in spopadanje z energetsko krizo z vidika javnih financ. Likvidnostne rezerve Slovenije, ki predstavljajo 16,4 % bruto domačega proizvoda, agencija vidi kot dober podporni dejavnik javnih financ v teh kriznih časih.
Zaradi robustne gospodarske odpornosti, ustreznega vodenja politik in ugodnega dostopa do finančnih virov Slovenija ohranja tudi stabilne obete.
Vir: Ministrstvo za finance, 22. 10. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na podlagi sedanje ocene Svet ECB pričakuje, da bo na naslednjih sejah nadalje zvišal obrestne mere, da bi zavrl povpraševanje in preprečil tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj. Svet ECB bo redno ocenjeval prilagajanje denarne politike ob upoštevanju najnovejših informacij in spreminjanja inflacijskih obetov. Prihodnji sklepi Sveta ECB o obrestnih merah denarne politike bodo še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.
Svet ECB je današnjo odločitev sprejel zato, ker je inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad ciljno ravnijo, ter pričakuje, da bo obrestne mere še nadalje zvišal. Po Eurostatovi prvi oceni je inflacija avgusta dosegla 9,1%. Inflacijo še vedno potiskajo navzgor strmo naraščanje cen energentov in hrane, pritiski s strani povpraševanja v nekaterih sektorjih zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva ter ozka grla v dobavnih verigah. Cenovni pritiski se še naprej krepijo in širijo po celotnem gospodarstvu, inflacija pa bi se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zvišala. Ko bodo sedanja gonila inflacije sčasoma izzvenela in bo normalizacija denarne politike začela učinkovati na gospodarstvo in določanje cen, se bo inflacija znižala. Kar zadeva prihodnje obdobje, so strokovnjaki ECB projekcije inflacije precej popravili navzgor in sedaj pričakujejo, da bo inflacija v povprečju znašala 8,1% v letu 2022, 5,5% v letu 2023 in 2,3% v letu 2024.
Po odboju v prvi polovici leta 2022 najnovejši podatki nakazujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti v euroobmočju, pri čemer se pričakuje, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023 stagniralo. Zaradi zelo visokih cen energentov se zmanjšuje kupna moč dohodkov, medtem ko ozka grla v dobavnih verigah, ki sicer popuščajo, še naprej omejujejo gospodarsko aktivnost. Poleg tega neugodne geopolitične razmere, zlasti ruska neupravičena agresija proti Ukrajini, spodjedajo zaupanje podjetij in potrošnikov. Takšne obete kažejo tudi zadnje projekcije gospodarske rasti, ki so bile za preostalo tekoče leto in za celo leto 2023 opazno popravljene navzdol. Strokovnjaki sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 3,1% v letu 2022, 0,9% v letu 2023 in 1,9% v letu 2024.
Vztrajne ranljivosti, ki jih je povzročila pandemija, še vedno predstavljajo tveganje za nemoteno transmisijo denarne politike. Svet ECB bo zato še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil zvišati tri ključne obrestne mere ECB za 75 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 1,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 1,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 0,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 14. septembra 2022.
Po zvišanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita nad nič dvostopenjski sistem obrestovanja presežnih rezerv ni več potreben. Svet ECB je zato danes sklenil, da ukinja dvostopenjski sistem, in je kot večkratnik določil vrednost nič.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko je začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, se ponovno investirajo fleksibilno ter tako, da se obvladujejo tveganja za transmisijski mehanizem denarne politike, ki so povezana s pandemijo.
Operacije refinanciranjaSvet ECB bo še naprej spremljal pogoje bančnega financiranja in zagotavljal, da zapadle operacije v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Svet ECB bo tudi redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil, da se bo inflacija stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Na voljo je instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki predstavlja resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.
Vir: ECB, 8. 9. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Davčni prihodki so se v prvih osmih mesecih ustavili pri skoraj 7 milijardah evrov, kar je 17,5 % oziroma 1 milijarda evrov več kot v enakem lanskem obdobju.
Prilivi iz davka na dodano vrednost so v obravnavanem obdobju narasli za 20,3 % na približno 3,16 milijarde evrov. Tolikšno rast pripisujemo lanski zaustavitvi gospodarske aktivnosti in potrošnje prebivalstva v času epidemije covida-19 in posledičnemu učinku zadržane potrošnje v letošnjem letu. Na rast vpliva tudi visoka inflacija.
Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 46 % na približno 1,15 milijarde evrov. To je posledica visokega poračuna za leto 2021 zaradi boljšega poslovanja podjetij v tem letu in posledično višjih letošnjih mesečnih akontacij.
Prilivi od dohodnine so znašali okoli 966 milijonov evrov oziroma 0,6 % več kot v primerljivem lanskem obdobju, prihodki od trošarin pa so narasli za 2 % na približno 957 milijonov evrov.
Nedavčni prihodki so se ustavili pri približno 509 milijonih evrov, kar je 10,7 % manj kot v enakem obdobju lani. Lani smo prejeli 164 milijonov evrov prihodkov iz podeljenih koncesij za radijske frekvence, medtem ko letos tega priliva ne bo.
Iz Evropske unije smo prejeli 608 milijonov evrov sredstev oziroma približno 154 milijonov evrov več kot v primerljivem obdobju lani.
Za stroške dela ožje državne uprave smo v osmih mesecih namenili približno 1 milijardo evrov oziroma 6,5 % manj kot v enakem lanskem obdobju. Znižanje je v večji meri posledica neizplačila dodatkov za delo v posebnih pogojih in tveganih razmerah.
Izdatki za obresti so dosegli približno 470 milijonov evrov in so za slabih 90 milijonov evrov nižji od primerljivega obdobja v lanskem letu.
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo letos namenili približno 1,3 milijarde evrov oziroma 30,4 % manj kot lani. Za 27 milijonov evrov ali 21 % so se zaradi nižjega števila brezposelnih znižali transferi tej skupini ljudi.
Državni proračun je za investicije v osmih mesecih namenil okoli 638 milijonov evrov oziroma 21,6 % več kot v enakem obdobju lani.
Vir: Ministrstvo za finance, 5. 9. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Prejšnja vlada in državni zbor sta po sprejetju proračuna sprejela za več kot 1 milijardo evrov dodatnih obveznosti, pri čemer je bilo v proračunu za nepredvidene namene rezerviranih približno 330 milijonov evrov. Hkrati mora nova vlada sprejemati ukrepe za blažitev draginje. Obveznosti, ki nastajajo, želijo financirati z znanih proračunskih postavk.
Neurovnoteženost proračuna
Vlada je v sklopu izvajanja letošnjega državnega proračuna ugotovila, da je proračun neuravnotežen, zato je začasno zadržala njegovo izvrševanje oziroma prevzemanje nenujnih obveznosti ter sprožila postopek priprave rebalansa. Na to, da je proračun postal neuravnotežen, so vplivali protikoronski paketi in drugi ukrepi, ki sta jih že prejšnja vlada in državni zbor sprejela po potrditvi letošnjega proračuna, je spomnil minister Boštjančič.
Hkrati so se spremenile gospodarske in geopolitične razmere v povezavi z vojno v Ukrajini, priča smo negotovosti glede zagotavljanja preskrbe z energenti, blažiti moramo draginjo, zato tudi sedanja vlada sprejema zakone s finančnimi posledicami. "A želimo pri tem za razliko od prejšnje vlade delovati transparentno. Obveznosti, ki nastajajo, želimo financirati z znanih postavk," je povedal minister.
Odhodki državnega proračuna bodo letos znašali približno 14,6 milijarde evrov, kar je za dobrih 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za letošnje leto. Prihodki bodo glede na potrjeni proračun za leto 2022 višji za približno 1 milijardo evrov in bodo na ravni 12,5 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako kljub rasti odhodkov ostal v predvidenih okvirih – znašal naj bi nekaj več kot 2 milijardi evrov, kar je nekoliko manj kot v sprejetem proračunu za leto 2022. V njem je bilo načrtovanega za 2,4 milijarde evrov primanjkljaja.
Vir: Ministrstvo za finance, 2. 9. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Za namene izvajanja teh naložb sta Evropska unija in Republika Slovenija v začetku junija 2022 sklenili posojilno pogodbo, v kateri sta določili pogoje in način izvajanja teh sredstev. Podpisana pogodba je podlaga za izplačilo povratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (angleško Recovery and Resilience Facility – RRF).
Po trenutno veljavnem Izvedbenem sklepu Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (CID) bo Slovenija povratna sredstva črpala v šestih obrokih. Tako kot v primeru nepovratnih sredstev bo njihovo izplačilo pogojeno z doseganjem vnaprej dogovorjenih mejnikov in ciljev. Ročnost posameznega obroka posojila oziroma tranše posojila bo znašala 30 let, odplačilo glavnice posamezne tranše pa se bo začelo po preteku 10 let od datuma izplačila ter zapadlo v enakih delih do konca ročnosti tranše posojila.
Stroški posojila oziroma obrestna mera bodo določeni pred vsakim plačilnim dnem na podlagi metodologije razporejanja stroškov, ki je določena v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2021/1095 z dne 2. julija 2021 o vzpostavitvi metodologije razporejanja stroškov, povezanih z izposojanjem in upravljanjem dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU. Stroški posojil niso znani vnaprej, temveč bodo odvisni predvsem od stroškov instrumentov financiranja EU (predvsem obveznic in zakladnih menic EU), izdanih za financiranje zadevnih izplačil po posojilni pogodbi. Trenutno bi bili pogoji zadolževanja po posojilni pogodbi NOO bolj ugodni od pogojev zadolževanja, ki bi jih Slovenija dosegla za primerljivo zadolžitev.
Iz naslova posojil RRF bodo v Sloveniji predvidoma financirani sledeči ukrepi za okrevanje in odpornost:
Slovenija lahko do 31. avgusta 2023 zaprosi še za dodatna posojila v višini do 2,5 milijarde evrov. Ob pripravi NOO je bil namreč načrtovan le del razpoložljivih posojil.
Mejniki in cilji, ki jih zajema posojilo, bodo upravičeni do plačila, če bodo doseženi najpozneje do 31. avgusta 2026.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vrednosti so predstavljene v preglednici na povezavi.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agencija obvešča vse potencialne upravičence na ukrepih:
ki niso imeli na dan uveljavitve odlokov poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v višini, ki presega 50 evrov, da je bil skladno z zakonskim aktom sprejet dodaten datum za izpolnitev pogoja poravnanih davčnih in nedavčni obveznosti, in sicer 16. 8. 2022.
Agencija poziva vse potencialne upravičence, da poravnajo davčne obveznosti in nedavčne obveznosti do 16. 8. 2022, da bodo lahko upravičeni do pridobitve finančnih nadomestil za zgoraj navedene ukrepe.
Vse informacije glede omenjenih finančnih nadomestil pridobite v sklopu spodnjih storitev.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja | |
| Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja | |
| Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja |
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Znižanje DDV vlada predlaga za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo (lesna biomasa za ogrevanje). Predlagana je začasno nižja 9,5 % stopnjo DDV, in sicer za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023.
Finančni minister je tudi povedal, da vlada s tem ukrepom naslavlja posledice energetske draginje v času največje porabe energentov, to je med ogrevalno sezono, s čimer tudi dopolnjuje ukrep regulacije cen električne energije in zemeljskega plina. Predlog za znižanje DDV vključuje tudi daljinsko ogrevanje in lesno biomaso za ogrevanje.
Minister Boštjančič je poudaril, da bodo od nižjega davka na dodano vrednost imeli koristi vsi uporabniki, najbolj pa gospodinjstva. Z ukrepom vlada zajema tudi tiste, ki imajo že danes nizke cene električne energije in zemeljskega plina, prihranki na računih uporabnikov pa se lahko v devetih mesecih veljavnosti ukrepa gibljejo od nekaj sto do tisoč evrov na letni ravni.
Na kratko je minister tudi povedal, da predlog o znižanju DDV ne vključuje kurilnega olja in daljinskega ogrevanja, je pa vključena lesna biomasa. Pojasnil je, znižanje DDV ni možno pri kurilnem olju zaradi evropske direktive, a bo vlada v prihodnjih tednih pri tem energentu in na področju daljinskega ogrevanja ukrepala z regulacijo cen. »Ravno nasprotno pa vlada pri lesni biomasi za ogrevanje ne more regulirati cen, zato je na tem področju posegla po znižanju DDV«, je predstavitev te vladne odločitve zaključil finančni minister.
V odgovoru na novinarsko vprašanje je minister Boštjančič še povedal, da bo Slovenija zaradi znižanega DDV v proračunu zabeležila za 130 milijonov evrov manj prihodkov: približno 40 milijonov v letošnjem letu in 90 milijonov v naslednjem letu. Napovedal je tudi rebalans proračuna za letošnje leto, pripravljen pa bo v okviru priprave proračunov za leti 2023 in 2024.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 28. 7. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB je presodil, da je primerno, da je prvi korak k normalizaciji denarne politike večji, kot je bilo napovedano na prejšnji seji. Ta odločitev temelji na njegovi posodobljeni oceni inflacijskih tveganj in okrepljeni podpori, ki jo instrument TPI zagotavlja učinkoviti transmisiji denarne politike. Odločitev bo podpirala vračanje inflacije k srednjeročnemu cilju Sveta ECB s tem, da bo utrjevala sidranje inflacijskih pričakovanj in zagotavljala, da se razmere na strani povpraševanja prilagodijo tako, da se inflacija v srednjeročnem obdobju vrne na ciljno raven.
Na naslednjih sejah Sveta ECB bo primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer. Današnji zgodnejši dvig obrestnih mer iz negativnega območja hkrati omogoča Svetu ECB, da se bo v prihodnje o obrestnih merah odločal na vsaki seji posebej. Prihodnji potek denarne politike bo odvisen od podatkov in bo Svetu ECB pomagal, da v srednjeročnem obdobju doseže 2-odstotni inflacijski cilj. V okviru normalizacije denarne politike bo Svet ECB preučil možnosti za obrestovanje imetij presežne likvidnosti.
Svet ECB je presodil, da je oblikovanje instrumenta TPI nujno za podporo učinkoviti transmisiji denarne politike. Ko se bo normalizacija denarne politike nadaljevala, bo instrument TPI zagotavljal, da se naravnanost denarne politike nemoteno prenaša v vse države euroobmočja. Enotnost denarne politike Sveta ECB je predpogoj za to, da ECB lahko izpolnjuje svoj mandat cenovne stabilnosti.
Instrument TPI bo razširil nabor orodij denarne politike, ki so na voljo Svetu ECB, in se bo lahko aktiviral v primeru neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala transmisijo denarne politike po euroobmočju. Obseg nakupov v okviru instrumenta TPI bo odvisen od resnosti tveganj za transmisijo denarne politike. Nakupi niso vnaprej omejeni. Z varovanjem transmisijskega mehanizma bo instrument omogočal Svetu ECB, da učinkoviteje izpolnjuje mandat cenovne stabilnosti.
Vseeno prva obrambna linija za obvladovanje tveganj za transmisijski mehanizem, povezanih s pandemijo, še vedno ostaja fleksibilnost pri ponovnem investiranju glavnic zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP).
Podrobnosti o instrumentu TPI so na voljo v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil zvišati tri ključne obrestne mere ECB za 50 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 0,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 0,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 0,00%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 27. julija 2022.
Na naslednjih sejah Sveta ECB bo primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer. Današnji zgodnejši dvig obrestnih mer iz negativnega območja hkrati omogoča Svetu ECB, da se bo v prihodnje o obrestnih merah odločal na vsaki seji posebej. Prihodnje obrestne odločitve bo Svet ECB še naprej sprejemal na podlagi podatkov in tako, da v srednjeročnem obdobju doseže 2-odstotni inflacijski cilj.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Svet ECB namerava glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev iz programa PEPP se ponovno investirajo fleksibilno ter tako, da se obvladujejo tveganja za transmisijski mehanizem, ki so povezana s pandemijo.
Operacije refinanciranjaSvet ECB bo še naprej spremljal pogoje bančnega financiranja in zagotavljal, da zapadle operacije v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Svet ECB bo tudi redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni 2% v srednjeročnem obdobju. Novi instrument TPI bo varoval nemoteno transmisijo naravnanosti denarne politike Sveta ECB po vsem euroobmočju.
Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.
Vir: ECB, 21. 7. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Poročilo prikazuje skupine trajnostnih projektov, ki jih je država financirala s to obveznico, ter njihove učinke na trajnostni razvoj Slovenije. Poročanje se nanaša na proračunski leti 2020 in 2021 ter vključuje izvedene projekte v višini okoli milijarde evrov, ki so pripomogli k okoljevarstvenemu in socialnemu razvoju države.
Sredstva, zbrana s trajnostno obveznico, smo razdelili v skladu z Okvirjem Republike Slovenije za trajnostno obveznico, objavljenim v juniju 2021. Skladnost razdelitve sredstev s pogoji iz Okvirja Republike Slovenije za trajnostno obveznico je potrdil tudi zunanji revizor Sustainalytics, ki je eden od vodilnih na področju kazalnikov za trajnostne obveznice. Poročilo in mnenje revizorja sta dostopna na spletni strani Stiki z investitorji in imetniki vrednostnih papirjev.
Slovenija s financiranjem zelenega in socialnega prehoda s trajnostno obveznico sledi praksam naprednih držav ter najnovejšim evropskim smernicam.
Vir: MInistrstvo za finance, 12. 7. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Evropska centralna banka (ECB) in centralna banka Hrvatska narodna banka sta se dogovorili, da bosta gibanje hrvaške kune v razmerju do eura na deviznem trgu spremljali do 1. januarja 2023.
Z začetkom veljavnosti okvira za tesno sodelovanje med ECB in Hrvatsko narodno banko 1. oktobra 2020 je ECB postala odgovorna za neposredni nadzor osmih pomembnih institucij in za pregled nad nadzorom 15 manj pomembnih institucij na Hrvaškem.
Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Alexandrine Bouilhet, tel. +49 172 174 9366.
OpombeČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za finance je 5. julija 2022 izvedlo transakcijo upravljanja z dolgom, s katero je predčasno refinanciralo obveznosti, ki zapadejo marca prihodnje leto.
Izvedena je bila transakcija upravljanja dolga z zamenjavo obveznic RS 83 0,20% 3/2023 v nominalni višini 350.000.000 evrov pri ceni ponudbe 100,50 za obveznice, RS 88 0,125% 7/2031 v nominalni vrednosti 89.946.000 evrov pri ceni ponudbe 83,80, za obveznice RS 77 2,250 % 3/2032 v nominalni višini 200.919.000 evrov pri ceni ponudbe 100,040 in za obveznice RS 74 1,500 % 3/2035 v nominalni višini 89.090.000 evrov pri ceni ponudbe 89,090. Transakcija bo predvidoma zaključena 13. julija 2022, ko bodo obveznice v poslu zamenjave ukinjene oziroma izdane.
Slovenija tako nadaljuje z aktivnim upravljanjem z dolgom državnega proračuna, kar izboljšuje njen položaj na kapitalskih trgih. S predčasnim refinanciranjem obveznosti je Slovenija znižala tveganje refinanciranja in podaljšala ročnost portfelja dolga, izboljšala likvidnost obveznic ter dosegla pozitivno neto sedanjo vrednost transakcije.
Vir: Ministrstvo za finance, 11. 7. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada je tako izdala spremembe uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Gre za enega od ukrepov, s katerimi država blaži draginjo na področju pogonskih goriv. Višino zneska, do katerega se povračilo stroškov prevoza ne všteva v davčno osnovo, je tako prilagodila pričakovanemu trendu rasti cen goriva.
Spremembe se bodo začele uporabljati za povračila stroškov prevoza na delo in z dela oziroma za povračila stroškov prevoza na službenem potovanju za mesec julij, so sporočili z vlade.
Sprememba uredbe po prepričanju ministrstva za finance predstavlja nujen, komplementaren in začasen ukrep v povezavi z nedavno ponovno vzpostavitvijo reguliranja cen pogonskih goriv zunaj avtocestnega križa.
Zaostrene razmere na trgu pogonskih goriv po njihovih navedbah narekujejo urgentnost ukrepanja tudi na področju davčne obravnave povračila stroškov prevoza na delo, saj se vsaj v kratkoročnem obdobju nakazujeta tako okrepljena nihajnost kot nadaljnja rast cen.
Rešitev je začasne narave zaradi urgentnosti, nejasnosti glede prihodnjih gibanj in trenutno še nedelujočega Ekonomsko-socialnega sveta. Trajnejše rešitve za to področje, ki so zaradi rasti cen v zadnjih letih že nekaj časa želja sindikalne strani, naj bi, kot pravijo na ministrstvu, iskali v dialogu s socialnimi partnerji.
Vir: ZRS, 24. 6. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti je med drugim določil ukrepe za vključenost prebivalstva. Ciljnim skupinam ali delom skupin se podeli finančna spodbuda v obliki dobroimetja – digitalnega bona za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc. Vrednost digitalnega bona je določena med 100 in 200 evri, čas veljavnosti digitalnega bona pa je 12 mesecev.
Vir: Vlada RS, 14. 6. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Posledično in v skladu z zaporedjem ukrepov denarne politike namerava Svet ECB ključne obrestne mere ECB na julijski seji o denarni politiki zvišati za 25 bazičnih točk. Medtem je Svet ECB sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma −0,50%.
Gledano dlje v prihodnost Svet ECB pričakuje, da bo ključne obrestne mere ECB zopet zvišal septembra. Kalibracija zviševanja obrestnih mer bo odvisna od najnovejših srednjeročnih inflacijskih obetov. Če bodo srednjeročni inflacijski obeti vztrajali ali se poslabšali, bo večje zvišanje na septembrski seji ustrezno.
V obdobju po septembru na podlagi sedanje ocene Svet ECB pričakuje, da bo postopno vendar vztrajno nadaljnje zviševanje obrestnih mer ustrezno. V skladu z zavezanostjo Sveta ECB 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju bo hitrost, s katero bo Svet ECB prilagajal denarno politiko, odvisna od novih podatkov in ocen o tem, kako se bo inflacija gibala v srednjeročnem obdobju.
Vir: ECB, 9. 6. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2021
Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2021
Vir: AJPES, 1. 6. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Za plačilo, do vključno 50,00 evrov, na POS terminalu na prodajnem mestu v Sloveniji tako ne bo več potreben vnos PIN številke, kar pomeni, da bo vaše plačevanje z brezstičnimi karticami še hitrejše in enostavnejše.
Po novem bo vnos PIN številke potreben za potrjevanje brezstičnih plačil nad 50 evrov (izjemoma za brezstična plačila pod 50 evrov, kadar bo takšna zahteva POS terminala). Zaradi zagotavljanja dodatne varnosti pri brezstični uporabi kartic so nekatere banke in hranilnice že ob prvi uvedbi brezstičnih kartic postavile dodaten limit za kartice (t.im. skupni limit za izvajanje brezstičnih transakcij brez vnosa PIN-številke), ki omogočajo brezstično plačevanje. Le-ta je odvisen od posamezne banke oz. hranilnice in je določen kot seštevek zneskov zaporednih brezstičnih plačil, ki so bila izvedena brez vnosa PIN številke.
To pomeni, da ko boste dosegli skupni znesek predhodnih zaporednih brezstičnih plačil brez vnosa PIN številke, ki je pri vaši banki ali hranilnici določen kot limit, boste morali v nadaljevanju tudi pri plačilu zneska pod 50 evrov na prodajnih mestih na POS terminalu vpisati PIN številko vaše kartice.
Sprememba dviga limita pri brezstičnem poslovanju bo v praksi uvedena postopoma, predvidoma v roku dveh tednov od 1.6.2022 dalje in sicer v odvisnosti od časovnice nadgradenj posameznih POS terminalov.
Vir: Združenje bank Slovenije, 9. maj 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Primerjave z letom 2020 so izražene z indeksi, razen števila družb.
|
Število družb 69.076 |
+951 | |
|
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) 522.492 |
104 | |
|
Povprečna plača na zaposlenega 1.901 EUR | 107 | |
|
Prihodki 120.337 mio EUR | 124 | |
|
Prihodki na tujem trgu 51.327 mio EUR | 129 | |
|
Odhodki 113.535 mio EUR | 122 | |
|
Neto dodana vrednost 27.722 mio EUR | 116 | |
|
Neto dodana vrednost na zaposlenega 53.057 EUR | 112 | |
|
Neto čisti dobiček 5.701 mio EUR | 199 |
| Postavke poslovnega izida (zneski v tisoč EUR) | Gospodarske družbe | Samostojni podjetniki | ||
| 2021 | Indeks* 2021 2020 |
2021 | Indeks* 2021 2020 |
|
| Število subjektov | 69.076 | - | 50.054 | - |
| Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) | 522.492 | 104 | 40.538 | 102 |
| Prihodki | 120.336.855 | 124 | 5.376.413 | 119 |
| Prihodki na tujem trgu | 51.326.611 | 129 | 623.181 | 117 |
| Odhodki | 113.534.679 | 122 | 4.943.124 | 117 |
| Neto dodana vrednost | 27.721.995 | 116 | 1.553.482 | 114 |
| Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR** | 53.057 | 112 | 17.148 | 114 |
| Neto čisti dobiček oz. neto podjetnikov dohodek | 5.700.612 | 199 | 433.289 | 136 |
| Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev, v % | 49,5 | 99 | 56,7 | 98 |
* Podatki za leto 2020 so iz letnih poročil, predloženih za leto 2021.
** Za samostojne podjetnike je podatek izračunan na nosilca dejavnosti (samostojnega podjetnika) in njegove zaposlene.
Družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2021, so povečale število zaposlenih, prihodke, še bolj prihodke na tujem trgu, neto dodano vrednost kot tudi neto dodano vrednost na zaposlenega. Podvojile so neto čisti dobiček, podjetniki pa so neto podjetnikov dohodek povečali za dobro tretjino. V letu 2021 so družbe ponovno nadaljevale trend izboljševanja kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti, dohodkovnosti in imele tudi najugodnejše vrednosti kazalnikov financiranja z izjemo deleža kapitala v obveznostih do virov sredstev.
Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev je v primerjavi z letom 2020 nekoliko manjši, vendar so družbe v zadnjih petih letih imele najugodnejšo vrednost kazalnika dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog kot tudi vrednost kazalnika, izračunanega iz razmerja med finančnim dolgom in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA), ki nakazuje zmožnost poravnavanja finančnih dolgov v prihodnosti.
Na povečanje neto čistega dobička so najbolj vplivale družbe iz področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, nato iz področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter iz področja predelovalnih dejavnosti. Vsa področja so izboljšala neto čisti rezultat poslovanja z izjemo področja dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti in področja rudarstva, ki je kot edino leto 2021 zaključilo z neto čisto izgubo.
Število zaposlenih so najbolj povečale družbe iz področja predelovalnih dejavnosti, nato iz področja gradbeništva, področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil in iz področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
Na manjše število predloženih letnih poročil samostojnih podjetnikov (za leto 2020 je letno poročilo predložilo 50.834 podjetnikov) je vplivalo povečano število samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki niso zavezani za predložitev letnega poročila. Teh je bilo v letu 2021 55.118, v letu 2020 pa 47.284.
Letna poročila za leto 2021 je predložilo tudi 408 zadrug (3 zadruge manj kot leto prej), ki so skupaj ustvarile 803.767 tisoč evrov prihodkov ali 9 % več kot leto prej. Zaposlovale so 2.787 delavcev ali 93 več kot leta 2020. Zadruge so izkazale 4.290 tisoč evrov neto čistega dobička ali 54 % več kot v letu 2020.
V primerjavi s predhodnimi leti so družbe v letu 2021 dosegle največji delež neto čistega dobička v skupnih prihodkih družb. Neto čisti dobiček družb je znašal 5.701 milijon evrov ali 99 % več kot leta 2020.
Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah je znašala 1.901 evro. V primerjavi z letom 2020 (iz podatkov letnih poročil za leto 2021 - podatki za prejšnje leto) je bila realno višja za 5,0 %.
| Plačilna disciplina | 2.627 plačilno nesposobnih pravnih oseb v letu 2021 | ||
|
84 | Večletni trend upadanja dospelih neporavnanih obveznosti se je nadaljeval tudi v letu 2021. Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb in podjetnikov je bilo v dejavnosti trgovine, gradbeništvu, področju strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, predelovalnih dejavnostih ter gostinstvu. V letu 2021 je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) do sredine aprila 2021 opredelil odlog davčne izvršbe in odlog izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar je v mesecih od januarja do aprila vplivalo na zmanjšanje zneskov in števila tako pravnih oseb kot podjetnikov z likvidnostnimi težavami. | |
Vir: AJPES, 23. 5. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agencija v poročilu utemelji oceno A s stabilnimi obeti z več prednostnimi Slovenije. Kot prednosti agencija navaja članstvi v Evropski uniji in evroobmočju, ki podpirata ekonomsko in finančno stabilnost ter institucionalno moč države, ter visoko raven domačih prihrankov in zunanjo konkurenčnost, ki ugodno vplivata na presežek tekočega račun plačilne bilance. Kot prednosti poudari tudi robustno gospodarsko rast in močno fiskalno podporo v času med pandemijo, ki je ohranjala nizko stopnjo brezposelnosti. Omenjeni prednosti sta tudi precejšnja likvidnostna rezerva, s katero se bistveno izboljšata stanje neto dolga in finančna fleksibilnost, in nizek delež dolga v tuji valuti, ki je hkrati tudi zavarovan pred tveganjem tečajnih razlik.
Kljub temu da agencija kot šibkost omeni relativno visok javni dolg Slovenije, istočasno omeni, da je dolg krepko pod povprečjem evroobmočja in da Slovenija z njim preudarno upravlja. Na dolgi rok Slovenijo šibi pritisk stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva. V povezavi z vojno v Ukrajini agencija ugotavlja, da je največja ranljivost Slovenije oskrba z energijo.
Vir: Ministrstvo za finance, 23. 5. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Letna poročila političnih strank pa so že na voljo.
Več >> Seznam objavljenih LP
Vir: AJPES, 10.5. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sprejeti program stabilnosti do leta 2025 ne zagotavlja manjšega primanjkljaja
Fiskalni svet je v oceni programa stabilnosti za leto 2022, ki ga je vlada sprejela konec aprila, kritičen do zamude pri predložitvi programa, na kar so opozorili že v prvi polovici aprila. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi morala fiskalna politika predvsem zagotoviti vzdržno rast tekoče porabe ter nasloviti razvojne izzive in krepiti odpornost gospodarstva z učinkovitim izvajanjem naložb, financiranih v največji možni meri z večjim razpoložljivim obsegom evropskih sredstev.
"Gospodarstvo naj bi po trenutnih napovedih kljub povišani negotovosti v prihodnjih letih delovalo v ugodnih cikličnih razmerah z znaki preseganja ponudbenega potenciala. V takšnih razmerah je ključno ustvarjanje obsežnejšega manevrskega prostora za javne finance. Nasprotno bi dodatne javnofinančne spodbude z učinkom na večanje povpraševanja lahko povzročale makroekonomska neravnotežja. Slednja se že nakazujejo kot večanje omejitev pri zagotavljanju ustrezne delovne sile, inflacijski pritiski, ki ne izvirajo zgolj iz mednarodnega okolja in hitro krčenje presežka menjave s tujino," so zapisali.
Glede programa stabilnosti za letos poudarjajo, da bi morala fiskalna politika v danih razmerah brzdati previsoko načrtovano rast tekoče porabe, ki ne zajema izdatkov za obresti, investicije ter enkratnih izdatkov in porabe, povezane s protikoronskimi ukrepi. »Ta je bila lani najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povišala. Rast tekoče javne porabe bi morala ostati znotraj meja, ki jih omogoča dolgoročna rast prihodkov,« so podčrtali.
K ustreznemu naslavljanju razvojnih izzivov in krepitvi odpornosti gospodarstva naj bi prispevale zlasti v proračunskih dokumentih predvidene javne investicije, povzemajo. »Pri njihovem izvajanju pa je nujno upoštevati omejitve absorpcijske kapacitete administracije in gospodarstva, ki lahko med drugim slabšajo učinkovitost investicij oziroma dodatno poglabljajo inflacijske pritiske,« so ocenili.
Kot so dodali, bi morala fiskalna politika v danih razmerah brzdati previsoko načrtovano rast tekoče porabe, ki ne zajema izdatkov za obresti, naložbe ter enkratnih izdatkov in porabe, povezane s COVID-ukrepi. "Ta je bila v letu 2021 najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povišala. Rast tekoče javne porabe bi morala ostati znotraj meja, ki jih omogoča dolgoročna rast prihodkov. Pri tem je pomembno, da se prostor za bodoče prioritete oblikuje z večanjem učinkovitosti javnofinančnih izdatkov kot tudi s krepitvijo osnov na prihodkovni strani."
Scenarij nespremenjenih politik programa stabilnosti 2022 - to je po navedbah vlade skladno s prakso, da države v primeru bližajočih se volitev pripravijo programe brez opredelitve prihodnjih ukrepov - predvideva postopno izboljšanje javnofinančnega položaja. »Vendar bodo že sprejeti diskrecijski ukrepi to delno omejili in načrtovani primanjkljaj naj bi bil v letu 2025 brez upoštevanja covidnih ukrepov višji kot lani,« so zapisali.
Vir: Fiskalni svet, 10. 5. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V skladu s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči. V praksi to pomeni, da se je potrošnikom, ki preživljajo otroke že drugič letos znižala kreditna sposobnost.
Povezava na celotno sporočilo za javnost.
Vir: Združenje bank Slovenije, 14. 4.2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Posledično na navedena dneva ne bodo delovali tudi domači klirinški plačilni sistemi, ki so posredno vezani na poravnavo v sistemu TARGET2. Zato bo v petek, 15. aprila 2022, možna le izvedba internih plačil v okviru posamezne poslovne banke ali hranilnice.
Opisana omejitev velja tudi za direktne obremenitve SEPA (SDD). Nalogi za SDD z datumom plačila 15. april 2022 bodo tako poravnani v torek, 19. aprila 2022, kar pomeni, da bodo s tem datumom obremenjeni računi plačnikov in sredstva nakazana na račune prejemnikov plačil.
Banke in hranilnice bodo plačilni promet v polnem obsegu izvajale naslednji delovni dan, v torek, 19. aprila 2022.
Izvrševanje takojšnjih plačil bo med velikonočnimi prazniki potekalo nemoteno. Nemoteno bo delovala tudi storitev Flik, ki omogoča takojšnje, brezplačno in enostavno pošiljanje denarja med bančnimi računi fizičnih oseb, ki so odprti pri bankah in hranilnicah v Sloveniji.
Vir: Združenje bank Slovenije, 5. april 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Podjetja bodo lahko zaprosila za covid garancije v višini 80 odstotkov vrednosti kredita, za kredite v višini do 100.000 evrov (za srednja podjetja do 200.000 evrov), z ročnostjo do pet let in možnostjo koriščenja šestmesečnega moratorija, ki se šteje v obdobje ročnosti kredita. Gre za kredite, ki jih bodo predhodno odobrile banke.
Hkrati bodo podjetja z zelo ugodnim zavarovanjem bančnega kredita v obliki garancije Slovenskega podjetniškega sklada deležna tudi znižane obrestne mere, ki po razpisu znaša 6-mesečni EURIBOR + 0,35 %.
Razpisna dokumentacija razpisa P1 COVID 2022 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere
Vir: MGRT, 8. 4. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
ZRS je od AJPES pridobila naslednjo obrazložitev:
AJPES podpira e-izmenjavo dokumentov in zato tudi izdajo e-računov.
V letu 2020 so tako izdali 70 % računov za Nadomestilo za javno objavo letnega poročila v obliki e-računov preko UJP.
Tiskajo in pošiljajo po klasični pošti le tiste račune za nadomestilo za tiste zavezance, ki niso dali soglasja na UJP.
E-račun lahko AJPES posreduje na več e-naslovov, če so le-ti vpisani v obrazec na prvi strani oddaje letnega poročila.
Računovodski servis mora nato za vsako davčno številko stranke, na UJP potrditi pravilnost vpisanega e-naslova (prečiščene e-naslove AJPES posreduje na UJP).
Nekaj dodatnih klikov in potrditev vam bo prihranilo čas za iskanje računa od AJPES.
Vir: Zbornica računovodskih servisov, 29. 3. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skladno s tem Uprava Republike Slovenije za javna plačila v petek, 15. 4. 2022, ne bo izvajala:
bo pa v času uradnih ur sprejemala plačilne naloge z datumom valute od vključno 19. 4. 2022 dalje.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 29. 3. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Prilagajanje ključnih obrestnih mer ECB, ki bo postopno, se bo začelo potem, ko bo preteklo nekaj časa po koncu izvajanja neto nakupov v okviru programa APP. Spreminjanje ključnih obrestnih mer ECB bosta še naprej določali prihodnja usmeritev Sveta ECB glede denarne politike in njegova strateška zaveza, da inflacijo v srednjeročnem obdobju stabilizira na 2-odstotni ravni. Svet ECB tako pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju.
Vir: ECB, 10. 3. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
1. marca 2022 je bila za komitente nekdanje slovenske Sberbank banke sprejeta rešitev, ki vsem komitentom od 2. marca 2022 dalje ponovno omogoča nemoteno poslovanje in razpolaganje s sredstvi. Banko namreč prevzema Nova ljubljanska banka, ki se je odločila za nakup slovenske Sberbank banke.
V Banki Slovenije ob tem poudarjamo, da smo z omenjeno rešitvijo ohranili finančno stabilnost v Sloveniji, brez obremenitve drugih bank ali državnega proračuna.
V nastalih razmerah sta bili za reševanje slovenske Sberbank banke na voljo dve možnosti, in sicer da (i) preneha s poslovanjem in se varčevalce poplača v skladu s pravili jamstvene sheme ali (ii) dobi novega lastnika, kar omogoča ohranjanje vseh poslovnih odnosov tako kreditojemalcev kot varčevalcev.
Dosežen je bil dogovor o prodaji Sberbank banke največji bančni skupini v Sloveniji – Novi ljubljanski banki. S tem smo zagotovili, da bodo vsi komitenti slovenske Sberbank banke od 2. marca 2022 dalje poslovali nemoteno.
Ob tem ponovno poudarjamo, da je bila Sberbank banka edina banka v slovenskem bančnem sistemu z ruskim lastništvom. Vse ostale banke poslujejo stabilno.
Obrazložitev odločitve ter pojasnila glede matične banke in drugih hčerinskih bank lahko najdete na spletni strani Enotnega odbora za reševanje.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
MGRT je predstavila razvojne spodbude in javne razpise, na katerih bodo lahko kandidirala podjetja in drugi upravičenci. Slovenskemu gospodarstvu bo letos na voljo dobrih 646,5 milijonov evrov, ki jih upravlja ministrstvo.
Poleg tega bodo podjetjem na voljo še programi in ukrepi izvajalskih organizacij v višini 289 milijonov evrov njihovih lastnih sredstev. Razvojna sredstva bodo namenjena za dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega prehoda ter za enakomeren razvoj slovenskih regij. Prvi razpisi so že objavljeni, naslednji bodo objavljeni v prihodnjih tednih.
646,5 milijona evrov sredstev predstavlja višino sredstev gospodarskega ministrstva za razpise, ki so že ali pa še bodo objavljeni in na katera se lahko podjetja prijavijo v letošnjem letu. Od tega je 485 milijonov evrov nepovratnih in 161,5 milijona evrov povratnih sredstev. Izplačila bodo lahko sledila v več letih, odvisno od trajanja posameznega projekta.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je ob tem dejal, da se je slovensko gospodarstvo enako kot vsa gospodarstva po svetu v zadnjih dveh letih soočalo s krizo pandemije. »Naše gospodarstvo je danes močnejše in bolj robustno kot pred krizo. Praktično čez noč se je moralo prilagoditi novim razmeram na trgu in uspešno je vzdržalo pritisk krize.« Ob tem je spomnil, da je Vlada RS v 10 protikoronskih paketih samo gospodarstvu namenila okoli 2,3 milijarde evrov, od tega 1 milijardo evrov samo za turizem. Poleg tega je ministrstvo lani gospodarstvu ponudilo 616 milijonov evrov razvojnih sredstev preko razpisov, predvsem likvidnostnih.
Minister je izpostavil, da kljub nadpovprečni gospodarski rasti in rekordno visoki zaposlenosti prebivalstva »ne smemo zaspati. Ta moment transformacije moramo sedaj okrepiti in spodbuditi nadaljnjo rast podjetij.«
Glede usmerjenosti letošnjih razvojnih spodbud je minister Počivalšek poudaril: »Z letošnjimi spodbudami želimo v gospodarstvu intenzivno spodbuditi investicijski cikel za zeleni in digitalni prehod. Pri tem zasledujemo štiri glavne cilje: povečati želimo produktivnost in s tem položaj, moč in vpliv slovenskih podjetij v globalnih in domačih verigah vrednosti; spodbuditi medsebojno povezovanje podjetij in s tem prenos znanja, inovacij in razvojnih idej v prakso; ustvariti kakovostna delovna mesta v Sloveniji z višjo dodano vrednostjo ter zagotoviti skladen razvoj vseh slovenskih regij.«
V primerjavi z lanskim letom bo letos ministrstvo ponudilo gospodarstvu skoraj še enkrat več nepovratnih sredstev. Z ukrepi bo ministrstvo podprlo več področij – največ bo namenilo razvoj turizma 141,1 milijona evrov (21,8 % vseh sredstev), podjetništvu in internacionalizaciji 117,3 milijona evrov (18,1 %), raziskavam, razvoju in inovacijam 107,5 milijona evrov (16,6 %), investicijam za večjo produktivnost 88,5 milijona evrov (13,7 %) in regionalnemu razvoju 76 milijonov evrov (11,8 %). Digitalizaciji je namenjeno 56,5 milijona evrov (8,7 %), lesno predelovalni industriji 29,6 milijona evrov (4,6 %), energetski učinkovitosti 16,8 milijona evrov (2,6 %) ter krožno gospodarstvu 10,8 milijona evrov (1,7 %) in urbanemu razvoju 2,4 milijona evrov (0,4 %).
Razvojna sredstva za letošnje razpise prihajajo iz treh virov: največ iz Načrta za okrevanje in odpornost ter iz kohezijske ovojnice Operativnega programa 2014-2020, vključno s skladom React EU, v manjšem delu iz slovenskega proračuna.
Ukrepe bo ministrstvo izvajalo neposredno in preko izvajalskih organizacij: Javne agencije SPIRIT, Javnega sklada RS za podjetništvo (SPS), Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja (SRRS), SID banke in Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS (JŠRIS).
Poleg 646,5 milijona evrov, s katerimi upravlja MGRT, bodo gospodarstvu dodatno na voljo tudi programi in različne pomoči za podjetja s strani naših izvajalskih organizacij. Te bodo ponudile dodatnih najmanj 289 milijonov evrov in sicer iz svojega namenskega premoženja ali iz sredstev tekočega poslovanja.
Razvojna sredstva bo ministrstvo upravljalo na tri načine, in sicer preko: dodeljevanja sredstev podjetjem preko javnih razpisov; dveh novih programov podpornega ekosistema, kjer ministrstvo krepi center znanja in povezovanja podjetij na področju raziskav, razvoja in inovacij ter krožnega gospodarstva ter preko postopkov javnega naročanja, kjer bo vzpostavilo pilotne tehnološke rešitve, od katerih bodo imela koristi tudi podjetja (npr. hibridni oblak, kjer bodo vzpostavili e-identiteto podjetij in digitalizirali proces javnih razpisov).
Teh 646,5 milijona evrov ne vključuje spodbud iz naslova evropskih strukturnih skladov ter sklada za pravični prehod za obdobje 2021-2027. To bodo še dodatna finančna sredstva za gospodarstvo, glede katerih pa se Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko še usklajuje z Evropsko komisijo. Ministrstvo pričakuje, da bo letos zaključen proces priprave programa in pravnih podlag, zato da bi prihodnje leto že začeli s spodbudami tudi iz teh virov.
Dodatne informacije o razpisu je objavljenih na spletni strani javne agencije SPIRIT.
Javni razpis Eurostars 3 za leto 2022
Dodatne informacije o razpisu je objavljenih na spletni strani MGRT.
Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah
Cilji javnega razpisa, za katerega je na voljo 10 milijonov evrov, so trajnostno preoblikovanje javne turistične infrastrukture z vlaganji v obnovo in izgradnjo javne turistične infrastrukture ter izboljšanje funkcionalnosti, varnosti in kakovosti javne turistične infrastrukture ter dviga kakovosti storitev in doživetij turistov. Rok za prijavo je 20. 4. 2022.
Dodatne informacije o razpisu je objavljenih na spletni strani MGRT.
Javni razpis za podporo inovativnim ekosistemom ekonomsko-poslovne infrastrukture (EPC)
Namen razpisa, za katerega je na voljo 18 milijonov evrov, je krepiti konkurenčnost gospodarstva na regionalni ravni in ustvarjanje ekosistemov podjetij z visoko dodano vrednostjo preko sofinanciranja investicij v javno gospodarsko infrastrukturo, potrebno za delovanje ekonomsko poslovnih con. Roka za oddajo vlog sta 18. 4. 2022 in 19. 5. 2023.
Dodatne informacije o razpisu je objavljenih na spletni strani MGRT.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Velik del sankcij zaradi vojaškega napada Rusije na Ukrajino je usmerjen na finančno področje. Evropska centralna banka in Enotni odbor za reševanje sta odločila, da bančna skupina Sberbank Europa AG s sedežem na Dunaju preneha s poslovanjem. Ta bančna skupina ima odvisno banko tudi v Sloveniji. Pri tem je za slovensko Sberbank banko Enotni odbor za reševanje omogočil rešitve, ki bodo ohranjale finančno stabilnost in zagotavljale varnost varčevalcev.
Vir: MF, 28. 2. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Obveščamo vas, da je bilo v Uradnem listu EU L 421, z dne 23. 2. 2022, objavljenih več uredb (EU) , ki se nanašajo na spremembe Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajin ter Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini. Vse subjekte, ki poslujejo z Ukrajino in Rusijo, pozivamo, da spremljajo sprejete spremembe, še posebej tiste, ki se nanašajo na uvoz in izvoz blaga iz teritorijev, ki so pod nadzorom nevladnih organov (regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine).
Vir: FURS, 25. 2. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. januarja 2022, in znaša 8 odstotkov.
Vir: FinD-INFO; 14. 1. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V letu 2021 so vse štiri bonitetne agencije Sloveniji potrdile bonitetne ocene. Stabilnost bonitetnih ocen v obdobju pandemije kaže na to, da Slovenija pri vlagateljih uživa ugled trdne in zaupanja vredne države.
Trenutne ocene pri agencijah so sledeče:
Standard & Poor's AA- stabilni obeti
Moody's A3 stabilni obeti
Fitch Ratings A stabilni obeti
DBRS A (high) stabilni obeti
Pri agenciji Standard and Poor's ima Slovenija najvišjo bonitetno oceno AA-. S tem se uvršča v razred z visoko stopnjo zaupanja vlagateljev (»high grade rating«). Visoke bonitetne ocene te in ostalih agencij zagotavljajo Sloveniji nemoten dostop do financiranja na mednarodnih kapitalskih trgih po ugodnih obrestnih merah.
Vse agencije so v poročilih tekom leta 2021 poudarile pandemsko situacijo. Ob tem agencije navajajo, da so negativne posledice pandemije za Slovenijo obvladljive, saj je Slovenija v pandemsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami in dobro delujočim gospodarstvom. Poleg tega agencije v poročilih navajajo, da se je vlada s protikoronskimi ukrepi pravočasno in ustrezno odzvala na krizno situacijo.
Po mnenju agencij bonitetna moč Republike Slovenije izhaja iz:
V svojih poročilih o Republiki Sloveniji so agencije poudarile naslednje:
Tveganja, ki lahko vodijo v znižanje bonitetne ocene, so po mnenju agencij naslednja:
Na drugi strani agencije obetajo dvig bonitetne ocene Slovenije v prihodnosti, če:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cene življenjskih potrebščin rastejo
Da bo znesek minimalne plače v letu 2022 določen v višini, ki zagotavlja pravično plačilo in dostojno življenje delavk in delavcev, v ZSSS ministrstvo pozivajo, naj do konca letošnjega leta pristopi k izračunu ustreznih minimalnih življenjskih stroškov.
Upoštevaje okrevanje gospodarstva, podatke o napovedani rasti cen življenjskih potrebščin in ostale kazalnike, ki so podlaga za redno uskladitev zneska minimalne plače tudi sindikati pozivajo, da se znesek minimalne plače januarja 2022 poviša.
Usklajevanje minimalne plače teče vsako leto
Znesek minimalne plače se v skladu z zakonom vsako leto uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri tem se uporabi uradni podatek statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
Država je za subvencijo letošnjega dviga namenila 24 milijonov evrov, delodajalci bi v 2022 usklajevali z inflacijo, sindikati pričakujejo več.
Minister za delo Janez Cigler Kralj ima do 31. januarja 2022 čas, da določi in v uradnem listu objavi, koliko bo znašala minimalna plača v prihodnjem letu. Tako sindikati kot delodajalci bi radi sicer čim prej izvedeli, s čim lahko računajo, vendar bo šele okoli 15. januarja statistični urad objavil višino inflacije. Predstavniki gospodarstva pričakujejo, da se bo višina minimalne plače usklajevala le z rastjo cen življenjskih potrebščin, zastopniki delavcev pa seveda računajo na več.
Vir: FinD-INFO, 23. 12. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Glavni cilj zamenjave obveznic je upravljanje tveganja refinanciranja, ki v skladu z letnim programom financiranja predstavlja enega od ključnih strateških ciljev upravljanja z dolgom državnega proračuna. S to zamenjavo se je dolg državnega proračuna znižal za 33.418.000 evrov.
Odkup obveznic RS83 je bil izveden v nominalni vrednosti 183.540.000 evrov po ceni 101,47 %. Prodajna cena dodatne izdaje RS76 v višini 72.268.000 evrov je znašala 152,397 % in dodatne izdaje RS86 v višini 77.854.000 evrov 97,75 %.
Vir: Ministrstvo za finance, 14. 12. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Priporočila pozivajo k spodbujanju naložb v odporno in trajnostno okrevanje. Poudarjajo tudi pomen prehoda z izrednih ukrepov na ukrepe za okrevanje na trgih dela. Države članice evroobmočja bi morale ohraniti prilagodljivo fiskalno politiko, da se lahko odzovejo, če bi se pandemična tveganja ponovila. Ko gospodarske razmere to omogočajo, bi države morale izvajati fiskalne politike za doseganje preudarne srednjeročne fiskalne naravnanosti in zagotavljanje vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Priporočila pozivajo tudi k nadaljevanju prizadevanj za dokončanje bančne unije, krepitvi mednarodne vloge evra in podpori procesu oblikovanja digitalnega evra.
Del dokumentov predstavlja tudi Letni pregled trajnostne rasti, ki EU preusmerja od obvladovanja krize, ki jo je povzročila pandemija, k trajnostnemu in pravičnemu okrevanju, ki krepi odpornost gospodarstva EU. Letni pregled trajnostne rasti opredeljuje tudi kako bo mehanizem za okrevanje in odpornost vključen v novi cikel evropskega semestra. Način vključitve bo zagotovil medsebojno dopolnjevanje med obema procesoma in preprečil dodatno upravno breme za države članice. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo imel osrednjo vlogo pri oblikovanju odpornega gospodarstva. S prednostnimi nalogami EU, vključenimi v mehanizem, pa bo evropski semester lahko bolje usmerjal države članice k uspešni izvedbi zelenega in digitalnega prehoda ter oblikovanju odpornejšega gospodarstva EU.
Poročilo o mehanizmu opozarjanja predstavlja ukrep za odkrivanje morebitnih makroekonomskih neravnotežij. Ministrstvo za finance Republike Slovenije pozdravlja oceno Evropske komisije za Slovenijo. Za Slovenijo Komisija namreč ugotavlja, da je vstopila v krizo covid-19 brez ugotovljenih makroekonomskih neravnovesij. Čeprav presega dovoljene vrednosti na dveh kazalnikih, na splošno Evropska komisija meni, da v tej fazi ni potrebno opraviti nadaljnje poglobljene analize v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Priprava in sprejem vseh potrebnih dokumentov in pravnih podlag za novo Izjavo predstojnika o notranjem nadzoru javnih financ je še v teku, zato bodo proračunski uporabniki ob pripravi poročila o doseženih ciljih in rezultatih proračunskega uporabnika za leto 2021 pripravili in predložili dosedanjo Izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ, kot jo opredeljuje Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. l. RS, št. 12/2001, 10/2006, 8/2007 in 102/2010).
O sprejemu in uveljavitvi vseh potrebnih dokumentov in pravnih podlag za novo Izjavo predstojnika o notranjem nadzoru javnih financ bomo sproti obveščali.
Vir: Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, 26. 11. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih je imetnikom določil rok, da svoje vrednostne papirje iz registrskih računov pri centralno depotni družbi (KDD) prenesejo na trgovalne račune pri sistemskih članih KDD. Pravnim osebam je rok potekel 30. septembra 2016, fizičnim osebam pa 1. januarja 2017. Po tem roku so bili skladno z zakonom registrski računi ukinjeni. Sami vrednostni papirji zaradi varstva imetnikov niso bili izbrisani, temveč so bili imetniki omejeni v uresničevanju pravic iz teh vrednostnih papirjev.
Konec letošnjega leta bodo vrednostni papirji, ki so bili nekoč vpisani na registrskih računih, nepovratno preneseni na račun Kapitalske družbe. Po 31. decembru 2021 bo Kapitalska družba postala imetnica nematerializiranih vrednostnih papirjev in bo upravičena do izvrševanja določenih upravičenj v zvezi s prenesenimi vrednostnimi papirji.
Do 31. decembra 2021 lahko imetniki vrednostnih papirjev še vedno zahtevajo, da prevzamejo vrednostne papirje, ki so bili nekoč vpisani na registrskih računih, in jih prenesejo na račune pri sistemskih članih (trgovalni račun). Trenutno se ti vrednostni papirji nahajajo na skupnem namenskem računu, ki ga vodi KDD. Upravičenci bodo prejeli vrednostne papirje v stanju, v katerem bodo (brez nadaljnjih donosov ali drugih izplačil). Dodatne informacije za izvedbo omenjenih dejanj lahko imetniki vrednostnih papirjev najdejo pri KDD, članih centralno depotne družbe in pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Vir: Ministrstvo za finance, 5. 11. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Podatki so dostopni na strani Javna objava dodeljenih državnih pomoči in bodo dnevno osveženi.
Podatki o prejeti pomoči za posameznega prejemnika se pridobijo na podlagi vpisane matične številke podjetja ali matične številke kmetijskega gospodarstva (KMG MID).
Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči temeljijo na poročanih podatkih, ki so jih dajalci dolžni zagotoviti skladno s 5. členom Uredbe o posredovanju podatkov in poročanju dodeljenih državnih in "de minimis" pomočeh (Ur.l. RS, št. 61/04 in ostali), zato so podatki v bazi informativne narave. Podatki iz centralne evidence dodeljenih pomoči ne morejo nadomestiti izjav potencialnih upravičencev glede dejansko dodeljenih državnih pomoči, ki morajo temeljiti na njihovi lastni evidenci, jim bodo pa v veliko pomoč pri pripravljanju izjav, koliko pomoči in za kakšen namen so pomoč že prejeli.
Vir: Ministrstvo za finance, 8. 11. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V tem času je državni proračun zabeležil nekaj manj kot 7,97 milijarde evrov prihodkov, kar je 19,6 % več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so rasli po nižji stopnji, glede na prvih devet mesecev lanskega leta so narasli za 15,3 % na nekaj manj kot 10,42 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako dosegel okoli 2,45 milijarde evrov. Še vedno smo v fazi okrevanja in odpravljanja posledic epidemije.
V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni. Podatke o državnem proračunu lahko sicer spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.
Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih devetih mesecih zabeležila približno 15,53 milijarde evrov prihodkov in 17,61 milijarde evrov odhodkov.
Pregled javnofinančnih gibanj in podrobnejša realizacija državnega proračuna
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Državni zbor se je seznanil s predlogom sprememb Proračuna RS za leto 2022 in predlogom Proračuna RS za leto 2023. Skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti sta ju predstavila premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj, vsebinska razprava pa danes še ni predvidena, saj ju bodo najprej pretresli na sejah delovnih teles.
Opozicijski četverček je sejo o proračunu obstruiral.
Vir: FinD-INFO, 7. 10. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Proračunski primanjkljaj je v osmih mesecih tako dosegel približno 2,41 milijarde evrov., ker smo še vedno v fazi okrevanja in odpravljanja posledic epidemije.
V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni. Podatke o državnem proračunu lahko sicer spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.
Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih osmih mesecih zabeležila približno 13,75 milijarde evrov prihodkov in 15,82 milijarde evrov odhodkov.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Njeno dodatno spodbujevalno delovanje pa na podlagi zadnjih napovedi UMAR po ocenah Fiskalnega sveta ni utemeljeno. Obstoj izjemnih okoliščin predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla. Obstoj izjemnih okoliščin tudi v letu 2022 je sicer junija 2021 na ravni EU priporočila Evropska komisija, ki pa je ob tem pozvala k diferenciaciji fiskalnih politik držav članic ob upoštevanju razlik v doseženi stopnji okrevanja gospodarske aktivnosti ter različnih tveganj za srednjeročno in dolgoročno fiskalno vzdržnost posamezne države. Fiskalni svet ob tem ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij, večala možnosti za neučinkovito porabo javnih sredstev, krčila možnosti za ustvarjanje manevrskega prostora za ukrepanje v slabih časih in oteževala prehod v postopek popravljalnega mehanizma. Obsežno spodbudo gospodarski rasti bi zagotovila že ustrezna izraba razpoložljivih nepovratnih EU sredstev, ki ne poslabšuje salda javnih financ. Domače gospodarske razmere se sicer tudi zaradi podpornih ukrepov letos izboljšujejo, prav tako so ugodne napovedi, a je vzdržnost okrevanja izpostavljena mnogim tveganjem, ki so povezana zlasti z nadaljnjim potekom epidemije. Okrevanje je prisotno tudi na trgu dela, kjer nekateri kazalniki že nakazujejo določene omejitve na ponudbeni strani. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada, ko ne bo več izpolnjen nobeden od pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, skladno z zakonodajo pristopila k izvajanju popravljalnega mehanizma ter s strukturnimi ukrepi zagotovila pripravljenost na bodoče šoke in ustrezno naslovila izzive za dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Celoten dokument je na voljo na povezavi >> Izpolnjevanje pogojev za obstoj izjemnih okoliščin v letu 2022
Vir: Fiskalni svet RS, 23. 9. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada je aprila 2021 sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Ob upoštevanju, da gre za nekoliko drugačen sistem pridobivanja evropskih sredstev, se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 določajo pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito porabo evropskih sredstev.
Cilj novele zakona je torej zagotoviti ustrezne pravne podlage za učinkovito porabo evropskih sredstev za projekte, ki so vključeni v Načrt za okrevanje in odpornost. Načrt predvideva koriščenje okoli 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev, in sicer za ukrepe in projekte, ki so izvedljivi do konca leta 2026.
Vir: Ministrstvo za finance, 22. 9. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To ima lahko za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnjo.
Več informacij na povezavi: Sklepi o denarni politiki; 9. september 2021
Vir: ECB, 9. 10. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
"Agencija se je na podlagi polletnih podatkov o poslovanju zavarovalnic, pozavarovalnic in pokojninskih družb ter ob izboljšanju gospodarskih razmer v Sloveniji in evrskem območju v prvi polovici leta odločila, da priporočila ne bo podaljšala," je zapisala. Njihova kapitalska ustreznost v povprečju na visoki ravni, stresni testi pa v okviru lastnih ocen tveganj kažejo na odpornost zavarovalniškega sektorja na morebiten negativen razvoj dogodkov.
Agencija bo kljub temu še naprej na individualni ravni okrepljeno spremljala kapitalske in dividendne načrte teh družb. Od njih tudi pričakuje, da bodo pri načrtovanju izplačil dobičkov upoštevale posebnosti svojega poslovnega modela ter ravnale previdno.
Pred dnevi tudi Banka Slovenije ni podaljšala ukrepa omejitve za razdelitev dobičkov bank in hranilnic, ki se izteče konec meseca, enako priporočilo bo nehalo veljati tudi za lizinške družbe.
Vir: MMC, 8. 9. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je septembra 2020 s SID banko podpisalo sporazum o financiranju operacije FI COVID-19, s katerim so slovenskemu gospodarstvu v obdobju 2020-2023 na voljo finančni instrumenti za omilitev posledic ekonomske krize zaradi epidemije COVID-19, in sicer v višini 65 milijonov evrov evropskih sredstev, ki skupaj s slovensko udeležbo obsegajo kar 97,5 milijonov evrov sredstev. Ta so namenjena posojilom za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) v višini 7,5 milijonov evrov ter mikrokreditom za mala in srednje velika podjetja (MSP) v višini 90 milijonov evrov.
Evropska sredstva se SID banki izplačajo v štirih enakih tranšah, finančni instrumenti pa so na voljo do porabe sredstev.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je tako 10. avgusta 2021 izplačalo zadnjo, 4. tranšo evropskih sredstev skladu skladov SID banki za izvajanje finančnih instrumentov FI COVID-19 v višini 16,3 milijonov evrov, od tega za posojila za RRI 1,3 milijonov evrov in za mikrokredite za MSP 15 milijonov evrov.
Z izplačilom četrte tranše je podjetjem, samostojnim podjetnikom, socialnim podjetjem in zadrugam skupaj s slovensko udeležbo še zadnjič v tem letu na voljo novih 1,9 milijona evrov za posojila za RRI ter 22,5 milijonov evrov za mikrokredite za MSP - tako za investicije kot za financiranje obratnih sredstev.
Več informacij, pogoje pridobitve in vso dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo na spletni strani SID banke.
Vir: MGRT, 26. 8. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Uredba o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije v 13. členu določa merila za določitev glavne dejavnosti, in sicer je glavna dejavnost tista dejavnost, s katero poslovni subjekt ustvarja pretežni del dodane vrednosti. Če podatka o dodani vrednosti ni, se namesto tega upošteva dejavnost, s katero ustvarja največ prihodka ali zaposluje največje število oseb.
>> Postopek spremembe glavne dejavnosti
AJPES, 20. 08. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Slovenski regionalni razvojni sklad je objavil Javni razpis za dodeljevanje likvidnostnih posojil na obmejnih problemskih območjih – B5, na katerega lahko vlagatelji oddajo vlogo do 30. avgusta, če se prijavljajo na prvi rok, ali do 27. septembra 2021, če se prijavljajo na drugi rok razpisa.
Namen javnega razpisa je dodeljevanje likvidnostnih posojil v podjetništvu projektom na obmejnih problemskih območjih na območju Republike Slovenije. Sklad razpisuje dobrih 17 milijonov evrov posojil, sredstva pa se dodeljujejo brezobrestno, brez stroškov vodenja posojila in sklepanja posojilne pogodbe.
Rok za črpanje posojila je 31. januar 2022, vlagatelj pa lahko zaprosi za največ 25.000 evrov kredita.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V skladu z novo Uredbo (EU) 2018/1672 o kontroli gotovine, ki se vnaša v EU ali iznaša iz nje, je potrebno prenos gotovine v vrednosti 10.000 EUR ali več pisno prijaviti carinskim organom države članice, preko katere se vstopa v EU ali izstopa iz nje. V primeru izstopa iz EU preko Letališča Jožeta Pučnika se prijava predloži carinskemu organu na letališču.
Pisna prijava se nahaja na povezavi: eDavki - Prijava gotovine, ki se vnaša v EU ali iznaša iz nje (durs.si).
V primeru izstopa iz EU preko drugih držav članic, se prijava predloži carinskemu organu te države članice v njihovem uradnem jeziku.
Povezava do novice: Obveznost prijave prenosa gotovine - prijava prenosov švicarskih frankov
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z nekaterimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je znašala do 30. 6. 2021 bruto 751,77 evrov mesečno. Zakon o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je začel veljati 1. 7. 2021, je določil, da se znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek poviša na višino bruto minimalne plače mesečno, ki za leto 2021 znaša 1024,24 evrov.
V primeru, da eden od staršev ali druga oseba neguje in varuje dva ali več otrok s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z nekaterimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, se višina delnega plačila za izgubljeni dohodek poveča za 30 odstotkov.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek trenutno prejema 978 upravičencev. Prejemniki bodo v petek, 13. 8 .2021 prejeli nakazilo delnega plačila za izgubljeni dohodek v novi, višji višini, to je v višini (neto) minimalne plače. Prevedbene odločbe bodo upravičenci prejeli v kratkem.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada je v okviru finančnega načrta Ministrstva za zdravje prerazporedila dobrih 57 milijonov evrov. Sredstva bodo med drugim namenjena za dodatke po 123. in 125. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, za povrnitev stroškov izvajanja presejalnih testov po Uredbi o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS COV 2, za dodatke za študente po 88. členu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, za storitve cepljenja in prevozov nujne medicinske pomoči.
Ministrstvu za javno upravo in Uradu vlade z komuniciranje je vlada razporedila 280 tisoč evrov. Skladno s sklepom vlade se razporedijo sredstva splošne proračunske rezervacije ob ponovni vzpostavitvi klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Znotraj finančnega načrta Geodetske uprave Republike Slovenije je vlada prerazporedila 306 tisoč evrov. Sredstva bodo namenjena za stroške poštnin, in sicer zaradi zvišanja cen poštnih storitev ter za plačila stroškov v povezavi z obvladovanjem epidemije COVID-19.
V okviru finančnega načrta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vlada prerazporedila 110 tisoč evrov. Sredstva bodo namenjena za plačilo izpeljave javnega razpisa za sofinanciranje rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnosti organizacij upokojencev in delavnih invalidov v letu 2021.
Vlada je med drugim v okviru finančnega načrta Finančne uprave Republike Slovenije prerazporedila 22,5 milijona evrov, in sicer za izplačilo unovčenih bonov za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi ter izplačilo unovčenih turističnih bonov.
Znotraj finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je vlada prerazporedila skoraj sedem milijonov evrov. S prerazporeditvijo se začasno prerazporejajo pravice porabe za namen omilitve in odprave posledic epidemije COVID-19, v skladu z ukrepi interventnih zakonov, in sicer za financiranje zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov izvajalcem storitev na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti za mesec maj. Za ta namen se prerazporeja tudi ostanek sredstev za pokrivanje izpada prihodkov v študentskih domovih in za izplačilo dodatkov javnim uslužbencem.
Prav tako znotraj finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je vlada prerazporedila skoraj 3,5 milijona evrov. S prerazporeditvijo se začasno prerazporejajo sredstva za namen izplačila dodatkov po 18. členu Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Vir: Ministrstvo za finance, 30. 7. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V takšnih razmerah je Svet ECB v četrtek, 22. julija 2021 spremenil prihodnjo usmeritev o obrestnih merah. S spremembo želi poudariti svojo odločenost, da bo še dalj časa ohranjal spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi dosegel ciljno raven inflacije.
V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To lahko pomeni tudi prehodno obdobje, v katerem bo inflacija zmerno nad ciljno ravnjo.
Svet ECB je potrdili junijsko oceno pogojev financiranja in inflacijskih obetov ter še naprej pričakuje, da se bodo nakupi v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v tekočem četrtletju izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.
Svet ECB je potrdil tudi ostale ukrepe v podporo svojemu mandatu ohranjanja cenovne stabilnosti, namreč raven ključnih obrestnih mer ECB, nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), politiko ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Podrobneje so sklepi predstavljeni v nadaljevanju.
Ključne obrestne mere ECBObrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma –0,50%.
V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To lahko pomeni tudi prehodno obdobje, v katerem bo inflacija zmerno nad ciljno ravnjo.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP)Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.
Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.
Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Svet ECB bo neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR izvajal še vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi pandemije koronavirusa končana.
Ker so nove informacije potrdile skupno oceno pogojev financiranja in inflacijskih obetov, ki je bila sprejeta na junijski seji o denarni politiki, Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo nakupi v okviru programa PEPP v tem četrtletju izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.
Svet ECB bo nakupe izvajal fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da prepreči zaostrovanje pogojev financiranja, ki ni skladno s preprečevanjem navzdol usmerjenega vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej podpirala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo ugodne pogoje financiranja mogoče ohranjati s tokovi nakupov, ki v času izvajanja neto nakupov ne izčrpajo celotnega obsega programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Prav tako je mogoče obseg nakupov ponovno umeriti, če bi bilo to potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki bodo pomagali preprečiti negativni šok za gibanje inflacije zaradi pandemije.
Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investiral še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Operacije refinanciranjaSvet ECB bo z operacijami refinanciranja še naprej zagotavljal obsežno likvidnost. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR lII) ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.
Vir: ECB, 22. 7. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Za dobrih 26 milijonov evrov vreden projekt, ki ga bo izvajal Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 13 milijonov evrov. Gre za sedmo naložbo iz pobude React-EU v okviru Instrumenta NextGenerationEU, instrumenta za okrevanje po epidemiji.
Projekt bo prispeval k okrevanju gospodarstva po krizi epidemije covida-19, saj bo malim in srednje velikim podjetjem omogočil bistveno poenostavljen dostop do spodbud malih vrednosti, s pomočjo katerih bodo krepila konkurenčnost in kompetence. Projekt bo med drugim spodbujal inovativnost na področju digitalizacije, krožnega gospodarstva, certificiranja, zaščite intelektualne lastnine, prenosa lastništva in internacionalizacije.
Gre za sedmo naložbo iz pobude React-EU v zadnjih mesecih. Februarja je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3,6 milijona evrov za projekt »COVID19 - Preselitev Oddelka za pljučne bolezni na lokacijo UKC Maribor«, marca 4,5 milijona evrov za projekt »COVID19 – Ureditev prostorov za pridobitev dodatnih kapacitet Negovalne bolnišnice Ljubljana«, v začetku maja 1,5 milijona evrov za projekt »COVID19 - informacijska podpora naročanju (na cepljenje) na primarni ravni«, konec maja 93 milijonov evrov za »Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za krepitev odpornosti izvajalcev institucionalnega varstva, upoštevajoč deinstitucionalizacijo«, sredi junija pa 30 milijonov evrov za javni razpis »Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D React EU)« in 50 milijonov evrov za projekt »COVID19 – Celovita energetska sanacija stavbe UKC Hospital«.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Svet ECB meni, da se cenovna stabilnost najbolje vzdržuje s ciljanjem inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. Ta cilj je simetričen, kar pomeni, da so negativna in pozitivna odstopanja inflacije od ciljne ravni enako nezaželena. Ko gospodarstvo deluje blizu spodnje meje nominalnih obrestnih mer, so potrebni posebej odločni ali vztrajni ukrepi denarne politike, da se negativni odkloni od inflacijskega cilja ne utrdijo. To ima lahko za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnjo.
Svet ECB je nadalje potrdil, da sklop obrestnih mer ECB ostaja glavni instrument denarne politike. Drugi instrumenti, kot so prihodnja usmeritev, nakupi vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja, ki so v minulem desetletju pomagala blažiti omejitve, ki so obstajale zaradi spodnje meje nominalnih obrestnih mer, bodo ostali sestavni del nabora orodij ECB in se bodo uporabljali, kot bo ustrezno.
»Z veseljem sporočam, da je Svet ECB včeraj odobril novo strategijo denarne politike ECB. Medtem ko nismo posegali v primarni mandat ECB, da ohranja cenovno stabilnost, nam je pregled omogočil, da prevetrimo naše razmišljanje, se posvetujemo s številnimi deležniki, podrobno premislimo, prediskutiramo in dosežemo skupno stališče o tem, kako prilagoditi našo strategijo. Nova strategija je trdna opora, ki nas bo vodila pri izvajanju denarne politike v prihodnjih letih,« je dejala Christine Lagarde, predsednica ECB.
Svet ECB je potrdil, da harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) ostaja ustrezno merilo za ocenjevanje cenovne stabilnosti. Vendar pa se je strinjal, da bi inflacijo, ki je relevantna za gospodinjstva, bolje predstavljal indeks, ki vključuje stroške, povezane z lastništvom stanovanjskih nepremičnin, ter da je vključitev lastništva stanovanjskih nepremičnin v indeks HICP večletni projekt. Do takrat bo Svet ECB pri ocenjevanju denarne politike zato upošteval merila inflacije, ki vključujejo začetne ocene stroškov lastništva stanovanjskih nepremičnin, da bi dopolnil svoj nabor širših meril inflacije.
Svet ECB je potrdil, da imajo podnebne spremembe globoke posledice za cenovno stabilnost, in zato sprejel ambiciozen akcijski načrt ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami. O tej temi so izdali sporočilo za javnost.
Prva redna seja o denarni politiki, na kateri bo Svet ECB uporabljal novo strategijo, bo 22. julija 2021. Svet ECB namerava v rednih presledkih ocenjevati ustreznost svoje strategije denarne politike. Naslednja ocena bo predvidoma opravljena leta 2025.
Vir: ECB, 8. 7. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ni za posredovanje, objavo ali distribucijo, neposredno ali posredno, v ZDA ali katerikoli osebi, rezidentu ZDA, na področjih ali posesti ZDA, v katerikoli zvezni državi ZDA ali v zveznem okrožju Columbia (skupaj: »Združene države«), Avstraliji, Kanadi ali na Japonskem.
Republika Slovenija (izdajatelj), z boniteto A3 / AA- / A (vsi stabilni obeti) je bankam Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Goldman Sachs Bank Europe SE, J.P. Morgan in Nova KBM podelila mandat za organizacijo izdaje prve 10-letne trajnostne obveznice v višini 1 milijarde evrov. V odvisnosti od tržnih razmer bo sledila izdaja trajnostne obveznice Republike Slovenije denominirane v evrih, v nematerializirani imenski obliki in skladno izjemam iz Predpisa S (Regulation S). Banka Credit Agricole CIB je prevzela vlogo strukturnega svetovalca.
Na povezavi Stiki z investitorji in imetniki vrednostnih papirjev so objavljeni sledeči dokumenti izdajatelja:
Veljajo veljavne stabilizacijske uredbe vključujoč FCA/ICMA. Ciljni trg pripravljavca produkta (MiFID II upravljanje produktov) so primerne nasprotne stranke, profesionalne stranke in neprofesionalne stranke (vse prodajne poti).
Obveznice so v ponudbi in prodaji skladno izjemi glede zahteve za registracijo Zakona o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike za posle, izvedene izven Združenih držav Amerike na podlagi in skladno Predpisu S (Regulation S) Zakona o vrednostnih papirjih Združenih držav. Ta objava je bila pripravljena za uporabo v zvezi s ponudbo in prodajo Obveznic in ne predstavlja ponudbe katerikoli osebi v Združenih državah Amerike. Posredovanje tega sporočila katerikoli osebi v Združenih državah Amerike ni dovoljeno. V državah članicah EGP je ta objava namenjena samo osebam, ki so dobro poučeni vlagatelji, kot jih opredeljuje Uredba (EU) 2017/1129 ("EU Prospektna uredba"). V Združenem Kraljestvu je ta objava namenjena samo osebam, ki so dobro poučeni vlagatelji, kot jih opredeljuje Uredba (EU) 2017/1129 ("EU Prospektna uredba"), ki je del domačega prava Združenega kraljestva na podlagi Zakona o sporazumu o izstopu iz Evropske unije iz 2018 ("Prospektna uredba Združenega kraljestva"). To sporočilo se posreduje in je namenjeno samo osebam v Združenem kraljestvu v okoliščinah, v katerih 1. odstavek 21. člena Zakona o finančnih storitvah in trgih (Financial Services and Markets Act) iz leta 2000 ("FSMA"), FSMA ne velja.
Vir: Ministrstvo za finance, 22. 6. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V petek, 11. junija 2021, sta bonitetni agenciji S&P Global in DBRS Morningstar potrdili bonitetno oceno Slovenije.
Agencija DBRS je svoje stališče ob potrditvi ocene opisala v bonitetnem poročilu, v katerem navaja, da se kljub epidemiji covid-19, v Sloveniji odraža trden okvir makroekonomskih politik.
Agencija navaja tudi, da je Slovenija v krizo, ki jo povzroča epidemija covid-19, vstopila dobro pripravljena in, da bo moč okrevanja v letu 2021 odvisna tudi od tega, kako uspešno se bo odvijalo cepljenje proti virusu covid-19 ter kako dobro bosta tako Slovenija kot Evropa obvladovali ta virus.
Ves čas epidemije covid-19 so bonitetne agencije potrjevale bonitetno oceno Republiki Sloveniji, rating agencija Moody’s pa je oktobra 2020 njeno boniteto celo zvišala. Tokratni potrditvi bonitetne ocene ponovno dokazujeta, da Slovenija ostaja stabilna in zaupanja vredna država, ki se uspešno spopada z epidemijo covid-19.
Vir: Ministrstvo za finance, 11. 6. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Kot so sporočili iz AJPES je podaljšanje odprtja aplikacije za predložitev letnih poročil poslovnim subjektom omogočilo pravočasno oddajo podatkov. Izpostavili so, da bo množična javna objava predvidoma izvedena 20. maja 2021, letna poročila političnih strank pa so že na voljo.
Vir: AJPES, 12. 5. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cilj prenove je še naprej zagotavljati primernost strategije njenemu namenu, tako danes kot tudi v prihodnosti. Pregled strategije torej zajema vse vidike denarne politike, vendar v okviru mandata, ki je ohranjanje cenovne stabilnosti. Pregled je odprt za različne poglede in stališča, predvsem tudi za poglede državljanov in civilnodružbenih organizacij.
V ta namen vse centralne banke načrtujemo razprave pod skupnim naslovom ECB vas posluša. V Banki Slovenije jo načrtujemo v sredo, 25. novembra 2020, med 10. in 12. uro, in sicer v spletni izvedbi.
*****
10:00-10:10: Uvodni nagovor Boštjana Vasleta, guvernerja Banke Slovenije
10:10-11:00: Sekcija 1: Denarna politika in komunikacija
11:00-11.50: Sekcija 2: Globalni izzivi – vloga ECB in centralnih bank v prihodnje
11:50-12:00: Povzetek in zaključne besede Boštjana Vasleta, guvernerja Banke Slovenije
Za vsa dodatna vprašanja se lahko obrnete na pr@bsi.si ali telefonsko številko (01 47 19 780).
Vljudno vabljeni!
Vir: Banka Slovenije, 17. 11. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine
912,78 evra
Najvišja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine
3651,12 evra
Najnižja pokojnina za pokojnine, uveljavljene letos
246,45 evra
Zagotovljena pokojnina
566,88 evra
Najnižja osnova za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja
533,98 evra
Najvišji znesek nadomestila za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo letos
2135,91 evra
Zgornje meje za izplačilo dela vdovske pokojnine
za del vdovske pokojnine za letos uveljavljeno pravico 106,80 evra, za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljene v istem obdobju, pa 2135,91 evra
Vir: ZPIZ in FinD-INFO, 22. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Posredni nadzor bo potekal na način, da se bo določenemu številu zavezancev iz 4. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma posredovalo v izpolnitev Vprašalnik o aktivnostih poslovnih subjektov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, na podlagi katerega bo izveden inšpekcijski postopek.
Vir: UPPD, 23. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vlada vse amandmaje zavrača.
Vlada se mora po Poslovniku državnega zbora opredeliti do amandmajev, vloženih na predlog državnega proračuna.
Vir: Ministrstvo za finance
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sicer pa so do sedaj za ukrep čakanje na delo sredstva izplačali 29.319 podjetjem v skupni višini 281.997.863,15 evrov.
Vsem upravičencem se zahvaljujejo za razumevanje.
Vir: ZRSZ
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
IZVRŠBA NEDAVČNIH OBVEZNOSTI
8. 10. 2020
sprememba dokumenta.
Povezava do dokumenta: Izvršba nedavčnih obveznosti; 1. izdaja, september 2016
Vir: FURS, 8. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zahteve so naslednje:
Višina kredita lahko znaša med 100.000 EUR in 15.000.000 EUR, pri čemer je možen moratorij na odplačilo glavnice od dveh let pa do polovice ročnosti kredita. Ker je omenjeno financiranje možno pridobiti po enem izmed treh tipov državne pomoči - začasni okvir, pomoč ''de minimis'' in GBER, se razlikujejo tudi preostali pogoji za pridobitev oziroma koriščenje kredita. Možne ročnosti kredita so od 6 let do 8 let oziroma do 12 let. Ostale pogoje, ki so odvisni od izbrane državne pomoči, pa si lahko ogledate tukaj.
SID banka je dopolnila tudi ponudbo obstoječih programov z izvedbo, ki omogoča državno pomoč po ti. začasnem okvirju. Omenjeno je na voljo pri programih Neposredno financiranje podjetij v času izbruha COVID-19 (SDMKV – ZO) in Financiranje poslovanja MSP (MSP 9 – ZO), rok za sklenitev pogodb pa je do 31.12.2020. Financiranje v sklopu začasnega okvirja pomeni, da kredit skupaj z drugimi državnimi pomočmi ne sme preseči 2-kratnika letne mase plač ali 25% skupnega prometa kreditojemalca v letu 2019. V nasprotnem primeru kredit skupaj z drugimi državnimi pomočmi ne sme preseči 800.000 €.
Več podatkov o omenjenih programih financiranja in ostalih njihovih produktih najdete na spletni strani SID Banke.
Vir: ATI, 5. 10. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Poleg rasti odhodkov, zlasti sredstev za zaposlene, subvencij, transferov posameznikom in gospodinjstvom in drugih tekočih domačih transferov, je na tolikšen primanjkljaj vplival tudi padec prihodkov, predvsem zaradi hitrega izpada davčnih prihodkov, kot posledice omejevalnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s COVID-19.
V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni, od začetka letošnjega leta pa lahko podatke o državnem proračunu spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.
V Pregledu javnofinančnih gibanj pa so poleg podatkov o državnem proračunu objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v osmih mesecih zabeležila približno 12 milijard evrov prihodkov in 14,3 milijarde evrov odhodkov.
Več iz Pregleda javnofinančnih gibanj
- Pregled javnofinančnih gibanj, september 2020
- Državni proračun 1992–2020
Vir: Ministrstvo za finance, 30. 9. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pregled javnofinančnih gibanj in podrobnejša realizacija državnega proračuna
Prihodki državnega proračuna so v tem obdobju znašali nekaj manj kot 5,1 milijarde evrov, kar je, predvsem zaradi padca davčnih prihodkov v času epidemije COVID-19, 12,3 % manj od primerljivega obdobja lani. Dinamika upadanja proračunskih prihodkov se je julija sicer nekoliko upočasnila. Odhodki državnega proračuna so v tem obdobju znašali nekaj manj kot 7,3 milijarde evrov oziroma 25,2 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Državni proračun je tako v prvih sedmih mesecih izkazal primanjkljaj v višini približno 2,2 milijarde evrov.
V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljajo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni, od začetka letošnjega leta pa lahko podatke o državnem proračunu spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.
Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 10,4 milijarde evrov prihodkov in 12,6 milijarde evrov odhodkov.
Pordrobnejše informacije so na voljo v brošurah:
- Pregled javnofinančnih gibanj, avgust 2020
- Državni proračun 1992–2020
Vir: Ministrstvo za finance, 31. 8. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Posredni nadzor bo potekal na način, da bo določenemu številu zavezancev iz 4. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma posredovan v izpolnitev Vprašalnik o aktivnostih poslovnih subjektov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Vir: UPPD, 22. 7. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Banki Slovenije upravljajo sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb SISBON, ki omogoča vpogled v podatke o vaši zadolženosti. Po novem je to mogoče tudi preko mobilne aplikacije Moj SISBON. Preko nje lahko oddate tudi zahtevo za popravek podatkov. Na ta način so v Banki Slovenija fizičnim osebam omogočili, da se s svojimi podatki v sistemu SISBON seznanite kjerkoli in kadarkoli. Mobilna aplikacija je na voljo tako za uporabnike operacijskega sistema Android kot iOS in je brezplačna.
V skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov ima vsak komitent med drugim pravico do vpogleda in izpisa svojih podatkov v sistemu SISBON. Pravico imate tudi do informacije kdo, kdaj in s kakšnim namenom je vpogledoval v vaše podatke ter komu so bili vaši podatki posredovani in za kakšen namen. V Banki Slovenije, kot upravljalcu sistema, omogočamo vpogled tudi preko spletne aplikacije Moj SISBON, kjer posameznik za registracijo potrebuje osebno kvalificirano digitalno potrdilo izdajatelja SIGEN-CA, Halcom CA, POSTA@CA ali AC NLB.
Po novem pa lahko vse fizične osebe do svojih podatkov v sistemu SISBON dostopate tudi preko mobilne aplikacije. Ta omogoča pregled lastnih podatkov, izpis podatkov v PDF obliki, pregled izvedenih vpogledov v podatke in oddajo zahtevka za popravek podatkov. Mobilno aplikacijo je pred uporabo treba aktivirati v spletni aplikaciji Moj SISBON. Navodila za namestitev in za uporabo aplikacije so na voljo na spletnih strani SISBON.
Nespremenjeno pa ostaja, da lahko fizične osebe za izpis podatkov zaprosite tudi pri kateremkoli članu SISBON ali pri Banki Slovenije, in sicer s posebnim obrazcem. Enako velja tudi za popravek podatkov v omenjenem informacijskem sistemu. Izpis, informacije in pojasnila komitenti prejmejo v roku 15 dni. Dopolnitev, popravo ali izbris osebnih podatkov je dolžan član izvesti čimprej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od dneva, ko je prejel zahtevo.
Vir: Banka Slovenije, 20.07.2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Od izbruha pandemije COVID-19 je to že tretja potrditev bonitetne ocene Republike Slovenije; v aprilu je bonitetno oceno potrdila rating agencija Moody's (Baa1, pozitivni obeti) in v juniju Standard & Poor's (AA-, stabilni obeti).
Agencija Fitch Ratings s potrditvijo ocene Sloveniji priznava močno politično in institucionalno učinkovitost ter dobro osredotočenost na razvoj zdravstva, izobrazbe ter človeškega razvoja nasploh. Stabilni obeti ocene odsevajo odpornost slovenskega gospodarstva na vplive pandemije COVID-19, ki si jo je Slovenija zgradila v preteklih letih z uspešnim reševanjem zunanjih, finančnih in fiskalnih neravnovesij. Uspešni odzivi fiskalnih politik v preteklosti gradijo zaupanje, da bodo fiskalni primanjkljaji, ki so posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije, odpravljeni, ko bo kriza, ki jo je povzročil Covid-19 pričela pojenjati.
Gledano z vidika makroekonomskih kazalcev agencija predvideva, da se bo gospodarska rast skrčila za 7,1% BDP v letu 2020, v letu 2021 pa naj bi bila rast že pozitivna v višini 4,9%. Po projekcijah agencije naj bi bil javnofinančni primanjkljaj v letu 2020 zaradi protiepidemskih ukrepov 7,8% BDP, vendar naj bi ta že v letu 2021 začel upadati. Posledično se seveda ocenjuje, da bo javni dolg konec leta 2020 znašal 80,3% BDP in začel ponovno postopno upadati že v letu 2021. Dodatno agencija priznava, da je slovenski finančni sistem tokrat podprt z likvidnim in kapitalsko ustreznim bančnim sistemom, kar mu omogoča učinkovit spopad z epidemijo.
Razlogi za ugodne projekcije makroekonomskih kazalcev po navedbah agencije ležijo med drugim tudi v učinkovitih ukrepih vlade, zaradi katerih je bila zaustavitev gospodarstva relativno kratka, v obsežnih podpornih programih, ki zmanjšujejo posledice epidemije na trg dela in pomagajo vzdrževati financiranje gospodarstva.
Potrditev bonitetne ocene agencije Fitch Ratings je ponoven dokaz, da Slovenija, kljub težkim okoliščam ostaja stabilna in zaupanja vredna država.
Vir: Ministrstvo za finance, 18. 7. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Brošura: Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, julij 2020
Vir: Banka Slovenije, 16. 7. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Nove države na seznamu so:
Iz seznama so umaknjene:
Države, katerim se je spremenila višina tveganja navzdol, saj so bile umaknjene iz seznama visoko tveganih držav, še vedno pa v zvezi z njimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma:
Hkrati preklicujemo naš poziv z dne 13.9.2018 pod številko 4600-350/2014-24, ki smo ga posredovali nekaterim zavezancem, v zvezi s posredovanjem podatkov iz drugega odstavka 68. člena ZPPDFT-1 za transakcije povezane z Latvijo.
Več v dokumentu: Nov seznam tveganih držav
Vir: Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, 10. 7. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Prihodki državnega proračuna so znašali približno 3,56 milijarde evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja nižji za 15,8 %. Odhodki državnega proračuna so v tem obdobju znašali okoli 4,83 milijarde evrov, kar je 18,7 % več kot v primerljivem obdobju lani.
V Pregledu javnofinančnih gibanj vsak mesec objavljamo podrobne podatke o realizaciji državnega proračuna na mesečni ravni, od začetka letošnjega leta pa lahko podatke o državnem proračunu spremljate tudi na spletni strani proracun.gov.si, kjer je objavljen interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov državnega proračuna, ki se vsakodnevno osvežuje.
Poleg podatkov o državnem proračunu so v Pregledu javnofinančnih gibanj objavljeni tudi podatki o mesečni realizaciji ostalih blagajn javnega financiranja: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračunov občin.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih petih mesecih zabeležila približno 7,13 milijarde evrov prihodkov in 8,51 milijarde evrov odhodkov.
Pregled javnofinančnih gibanj in podrobnejša realizacija državnega proračuna prikazan še v brošurah:
- Pregled javnofinančnih gibanj, junij 2020
- Državni proračun 1992–2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sredstva kredita v višini od 100.000 € do 7 milijonov € lahko samostojni podjetniki, MSP in zadruge namenijo tako za kritje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, materiala, storitev, drobnega inventarja in trgovskega blaga kot tudi za stroške dela in stroške in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela podjetnika.
Z novim programom financiranja želijo financirati slovenska podjetja in jim olajšati poslovanje v času, ko se soočajo s posledicami epidemije COVID-19.
Več informacij in možnost oddaje vloge vam je dostopna na: https://www.sid.si/mala-srednja-podjetja/financiranje-poslovanja-msp-msp-9.
Vir: MGRT, 25. 6. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta -Seznam krovnih skladov, ki ga družbe za upravljanje vodijo na podlagi Pravilnika o sledljivosti prehodov med podskladi istega krovnega sklada.
DOHODNINA - DOHODEK IZ KAPITALA
15. 6. 2020
sprememba dokumenta.
Več na povezavi: Seznam krovnih skladov, junij 2020
Vir: FURS, 16. 6. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
S planom objave v maju in juniju 2020 pripravljajo nove nepovratne COVID -19 ukrepe, s katerim bodo financirali obratni kapital, spodbujali nove ali izboljšane razvojne projekte in proizvodne ter storitvene kapacitete z namenom ponovnega zagona in razvoja podjetja, ki je bilo prizadeto zaradi epidemije.
Planirani novi likvidnostni COVID-19 ukrepi v predvideni vrednosti 33,8 mio EUR nepovratnih sredstev so namenjeni MSPjem:
Nova posojila iz naslova evropskih sredstev (predvsem mikrokredite) v višini najmanj 80 mio EUR, bodo skupaj s SID banko na trg plasirali predvidoma letos poleti.
Dodatno si prizadevajo zagotoviti vse potrebne dodatne finančne vire (nacionalne in evropske), ki jim bodo omogočali izvedbo celotnega paketa finančnih spodbud za gospodarstvo, tako na področju povratnih, kot tudi nepovratnih spodbud.
S pogledom, usmerjenim naprej si prizadevajo zagotoviti še dodatna sredstva, med drugim tudi za področje digitalizacije. Digitalne vsebine kot so: elektronsko poslovanje, digitalni vavčerji (izdelava digitalne strategije, digitalni marketing, kibernetska varnost in dvig digitalnih kompetenc), ter digitalne vsebine usmerjene turistične produkte
Potencialne prijavitelje vabijo k ogledu obstoječih produktov:
Slovenski podjetniški sklad je ponovno aktiviral dva vavčerja in sicer Vavčer za digitalni marketing https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=85 in Vavčer za pripravo digitalne strategije https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=86.
Slovenski podjetniški sklad nudi mikrokredite na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih območjih v RS https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=99 v vrednosti 10 mio EUR.
Slovenski podjetniški sklad nudi garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere namenjeno MSP https://podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=106 v vrednosti 80 mio EUR.
SID banka nudi COVID-u prilagojen posojilni sklad za turizem, ki smo ga razširili tudi z nudenjem posojil za obratna sredstva (poleg investicij) ter razširili krog upravičencev v turizmu in gostinstvu, za kar je na voljo 160 mio EUR https://www.sid.si/mala-srednja-podjetja/financiranje-nalozb-obratnega-kapitala-za-trajnostno-rast-turizma-turizem-1
Vir: MGRT, 7. 5. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Čeprav so gospodarskim družbam za blažitev posledic epidemije COVID-19 že na voljo finančni produkti, ki jih omogočata SID banka in Slovenski podjetniški sklad, bodo za oživitev proizvodnje potrebovala še dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov. Poroštvo bo dano za kredite odobrene po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem.
V naslednjih paketih ukrepov se bo Vlada posvetila razvojni pomoči, ki bo ciljno usmerjena v panoge, podjetja in projekte z najvišjo dodano vrednostjo. Okrevanje gospodarstva bo v prihodnjih mesecih ključno.
Celotna novica je na voljo tukaj.
Vir: Ministrstvo za finance , 20. 4. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
1. Plačilni rok osem dni velja za račune, ki so prejeti od 11. aprila 2020 dalje (pomeni z dnem, ko zakon začne veljati oziroma naslednji dan po objavi zakona v Uradnem listu). Navedena ureditev se uporablja do 31. maja 2020, razen, če bodo ukrepi, skladno z 20. členom ZIUZEOP, podaljšani za 30 dni.
Glede na zgoraj navedeno se pri izdanih računih upošteva 60 dnevni plačilni rok za račune izdane od 11. aprila 2020 dalje do enega leta po razglasitvi konca epidemije.
2. Zasebni subjekti so opredeljeni glede na šifro institucionalnega sektorja, in sicer:
S.11002 Nacionalne zasebne nefinančne družbe
S.11003 Nefinančne družbe pod tujim nadzorom
S.12202 Nacionalne zasebne družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke
S.12203 Družbe pod tujim nadzorom, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke
S.12302 Nacionalni zasebni skladi denarnega trga (MMF)
S.12303 Skladi denarnega trga (MMF) pod tujim nadzorom
S.12402 Nacionalni zasebni investicijski skladi, razen MMF
S.12403 Investicijski skladi pod tujim nadzorom, razen MMF
S.12502 Nacionalni zasebni drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov
S.12503 Drugi finančni posredniki pod tujim nadzorom, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov
S.12602 Nacionalni zasebni izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti
S.12603 Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti pod tujim nadzorom
S.12702 Nacionalne zasebne lastne finančne institucije in posojilodajalci
S.12703 Lastne finančne institucije in posojilodajalci pod tujim nadzorom
S.12802 Nacionalne zasebne zavarovalne družbe (IC)
S.12803 Zavarovalne družbe (IC) pod tujim nadzorom
S.12902 Nacionalni zasebni pokojninski skladi (PF)
S.12903 Pokojninski skladi (PF) pod tujim nadzorom
S.14 Gospodinjstva
S.15 Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva
V aplikaciji MFERAC se bo naredila nastavitev, ki bo za poslovne partnerje, ki imajo enega izmed SKIS, ki so navedeni zgoraj, na odredbi zahtevala osem dnevni plačilni rok. V kolikor je osmi dan nedelovni dan, se valuta odredbodajalca izbere naslednji oziroma prvi delovni dan. Glede na to, da zaradi utemeljenih različnih razlogov lahko prihaja do zamika plačila bo na novo vzpostavljena kontrola le kot opozorilo.
3. Proračunskim uporabnikom ni potrebno sklepati aneksov k pogodbam, saj ta ukrep velja le začasno in upoštevanje osemdnevnega plačilnega roka zahteva zakon.
4. Neposredni proračunski uporabniki morajo dokumentacijo za izplačilo svoji računovodski službi predložiti najkasneje dva delovna dneva pred izplačilom.
To pojasnilo bo objavljeno tudi v temi Javno računovodstvo, v rubriki Navodila, gradiva.
Vir: Ministrstvo za finance, 10. 4. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
AJPES obvešča, da za omilitev gospodarskih posledic epidemije uvaja dodatne kroge večstranskega pobota in poskuša tako prispevati k blaženju likvidnostnih težav slovenskega gospodarstva.
V prvi aprilski krog boste lahko svoje obveznosti prijavljali od 6. do 8. aprila 2020 do 13. ure (spremenjen Urnik pobota).
Vir: AJPES
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Interventni zakon posega v Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v delu, ki se nanaša na pregled stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja.
Banke in hranilnice lahko izjemoma izvedejo ukrep ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke v roku enega meseca po sklenitvi poslovnega razmerja ali v roku enega meseca po preklicu epidemije virusa, če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.
Več v 7. členu Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK).
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja; 30. 3. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Smernice z naborom ukrepov za omilitev posledic "korona" epidemije za državljane in gospodarstvo
Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu izpostavil, da je vlada določila ukrepe za ohranjanje delovnih mest in ob tem izpostavil najpomembnejše:
- Uzakonjena bo nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju. Vse prispevke zaposlenih, ki so na čakanju, v obdobju dveh mesecev – veljavnost bo od dneva uveljavitve zakona do 31. maja 2020 z možnostjo podaljšanja, če se situacija ne spremeni –, ki jih je treba vplačati v obe blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država, pravice zavarovancev pa se ohranjajo. Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec. Sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije preko plačil dodatkov za nevarno delo in preko plač za dodatne obremenitve po odločitvi predstojnikov, v razponu od 10 do 200% osnovne plače.
- Določeni so ukrepi za izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej tiste kategorije starejših upokojencev, z nizkimi pokojninami, ki so tudi največja tarča te epidemije, je dejal premier in dodal, da se upokojencem z najnižjimi pokojninami izplača solidarnostni dodatek zaradi posledic koronavirusa.
- Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, zaradi varstva otrok in nezmožnosti prihoda na delo ter ostalih razlogov, povzročenih z epidemijo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost, je povedal premier in dodal, da bo določeno, da gospodinjstva in posamezniki javnih storitev, ki se ne izvajajo, v tem času tudi ne plačujejo, torej ne bo položnic.
- Sprejeta je bila tudi vrsta usmeritev za pripravo ukrepov za pomoč samozaposlenim. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo preko posebne aplikacije izrazili posebno prizadetost zaradi krize in ta izjava bo javno dostopna. Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70% neto minimalne plače, je dejal premier Janša. Nadaljeval je, da se prizadetim samozaposlenim v tem obdobju odpiše prispevke. Prispevke zanje v tem obdobju za zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta. Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine, je povedal premier.
- Vlada je sprejela vrsto ukrepov za ohranitev delovanja podjetij. Vsi prispevki za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranijo.
- Sprejeti so ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij in pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo. Z namenom reševanja likvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t.i. “finančni top”) in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo. Zamrzne se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na 8 dni. Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) se usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravilo, zaščitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa, je poudaril Janez Janša.
- Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se znižajo za 30 odstotkov. Znižajo se vse funkcionarske plače na državni ravni za 30% za čas trajanja epidemije. Sodna veja oblasti je zaradi odločitve Ustavnega sodišča iz zakona izvzeta, je pa pozvana, da se sama odpove 30% funkcionarskih plač za čas krize. Tisti, ki v tej veji oblasti in tudi drugod delajo v teh razmerah, ker nujni postopki zaradi zaščite temeljnih človekovih pravic iz ustave, morajo potekati, pa padejo v kategorijo dodatni nagrajenih, je glede znižanje sejnin in plač izpostavil premier.
- Vlada je sprejela tudi vrsto smernic za izdelavo ukrepov za pomoč kmetijstvu. Predsednik vlade je poudaril, da je samozadostnost pri pridelavi hrane v teh razmerah, strateškega pomena, zato bomo naredili vse, da se kmetom in kmetijstvu pomaga z enakimi ali sorazmerno enakimi ukrepi kot ostalemu gospodarstvu, je dejal Janša.
Premier Janša je priporočil tudi delodajalcem v gospodarstvu, da uberejo podoben pristop pri nagrajevanju tistih, ki se s tveganjem in postavljanjem nevarnosti soočajo s posledicami epidemije in priporoča, da se tudi v gospodarstvu nagradi zaposlene v razponu od 10 do 200%, predvsem tiste, ki so izpostavljeni in ohranjajo proizvodnjo in kritično infrastrukturo. Predsednik vlade je poudaril, da bo država izdatke vračala, ko bodo podatki o trenutnem ali bodočem možnem obsegu izplačil znani.
Po besedah predsednika vlade morajo vsa ministrstva te ukrepe in še nekatere, ki jih ni omenil in so tehnične narave ter so del tega zakona, poslati do četrtka do 23. ure vladni službi za zakonodajo. V petek bo vlada obravnavala osnutek tega mega zakonskega paketa.
Po premierjevih besedah je temeljna vsebina in namen protikorona zakonskega paketa, da »zamrznemo obstoječe stanje na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske potenciale, znanstveno-raziskovalne potenciale, potenciale v znanosti in kulturi, potenciale države in družbe nasploh, da bo lahko vse to normalno funkcioniralo po tem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana.«
Veliko naporov je danih v zdravila in cepivo, zdržati je treba v potrebni kondiciji, je opozoril. Vlada bo za to zagotovila vsa potrebna sredstva, evropski finančni okvir pa se vsak dan širi in za ta čas, ki ga ta zakon zajema, je zagotovljenih sredstev dovolj, je še povedal Janša.
Po besedah Janeza Janše je vlada tudi že začela z zbiranjem elementov za določitev smernic za že drugi takšen mega paket. Zahvalil se je tudi številnim pobudam, ki jih je vlada prejela od gospodarstva, sindikatov, združenj, od posameznikov, od znanstveno-raziskovalnih institucij, univerz in fakultet. Kot ocenjuje, je bilo upoštevanih 90% predlogov. Premier se je tudi zahvalil za izjemen trud, ki so ga v pripravo smernic vložili sodelavci po posamičnih ministrstvih. Še posebej hvala skupini strokovnjakov, ki jo je vodil Matej Lahovnik, je dejal.
Povedal je še, da bo danes zvečer seja vlade na temo prve celovite ocene ukrepov za upočasnitev in zajezitev širjenja epidemije.
Predsednik vlade se je zahvalil tudi vsem, ki upoštevajo uvedene ukrepe. Noben odlok, nobena prepoved, noben zakon ne more narediti več kot mi sami z upoštevanjem navodil zdravnikov in stroke, pa tudi z lastno samoiniciativo in ukrepanjem v vse možne smeri, s ciljem, da zaščitimo sebe in zavarujemo druge, je poudaril premier Janša.
Če bo ravnanje vseh nas tudi v prihodnje tako resno, z upoštevanjem pravil, potem zaostritev, ki jih lahko spremljamo v drugih državah, ki so reagirale teden dni za nami, v Sloveniji ne bo treba uvajati, je miril premier Janša, ki ocenjuje, da je Slovenija v zadnjih dneh kot celota z nevarnostjo epidemije soočila zelo resno in če bomo nadaljevali po tej poti, bo tudi končna cena bistveno nižja od tiste, katere smo se vsi bali na začetku.
Janša je opozoril tudi na ukrep s področja javnih naročil, ki v tem trenutku predstavlja oviro za hitro ravnanje, zato je predlagano, da se mejne vrednosti za uporabo zakona o javnem naročanju, ko gre za blago in storitve poveča na 40.000 evrov, ko gre za gradbene storitve pa na 80.000 evrov, občine pa lahko samostojno izvajajo javna naročila.
V nadaljevanju je vodja posvetovalne skupine Matej Lahovnik, ki je ponovil nekatere ukrepe, dejal, da posvetovalno skupino sestavljajo strokovnjaki različnih vrednost, prepričanj, pogledov. Vsi pa so bili pripravljeni sodelovati, ker so razmere zelo resne. Po njegovih besedah je vrednost paketa je 2 milijardi evrov. Gre za največji gospodarski intervencionizem po osamosvojitvi Slovenije.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je zatrdil, da vlada ne bo pozabila na nikogar. Gledamo vse zaposlene, vsa podjetja, je poudaril. Dejal je, da je vlada 1 mlrd evrov pomoči SID Banke in SPS dodala še nov paket za vse skupine zaposlenih, tudi najbolj ranljive, oblikovala je celovite socialne ukrepe in ukrepe za zagotavljanje likvidnosti. Pozval je, da slovenskim podjetjem pomagamo s kupovanjem domačih proizvodov. Počitnice doma bodo po tej epidemiji najlepše, pa tudi domača hrana in delo v lokalnem okolju.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je predstavila ukrepe, ki se dotikajo področja kmetijstva. Po njenih besedah je posebna pozornost namenjena nemoteni dobavi in pridelavi hrane. Pripravljeni so prvi zakoni za uravnavanje kmetijskih trgov.
Ministrica je dejala, da bo upokojencem s pokojnino do 700 evrov pripadal solidarnostni dodatek, ki ga bodo prejeli 15. aprila. Znašal bo od 130 do 300 evrov, določen pa bo glede na višino pokojnine.
Minister za finance Andrej Šircelj je zagotovil, da je finančni sistem stabilen. Viri so zagotovljeni, so realni in zanesljivi: EU skladi, Evropska centralna banka, domači skladi. ECB namenja Sloveniji preko poslovnih bank 2,5 mlrd evrov, ESM – 1,1 mlrd, ECC – 360 mio evrov, preusmerili bomo sredstva iz kohezijskih sredstev, v dogovoru smo tudi z MSD in Svetovno banko. Ustvarjena bo borza terjatev.
Država bo dala poroštva, da bodo poslovne banke spodbujene k razumevanju gospodarstva in težav ljudi in jim bodo pomagale pri odplačilu kreditov. Fiskalni svet je vladi omogočil, da prekorači je fiskalno pravilo, tako je možno zagotoviti večja sredstva za gospodarsko okrevanje in ukrepe na socialnem področju, je dejal Šircelj.
Uradni govorec Kriznega štaba Jelko Kacin je poudaril, da WHO opozarja, da hitrost širjenja narašča. Tudi slovenska veleposlaništva opozarjajo, da se situacija po državah zaostruje. Ponovno je pozval slovenske državljane, da je skrajni čas, da se vrnejo domov. Kacin je napovedal tudi odprtje posebnega transakcijskega računa za zbiranje humanitarne pomoči.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Odlog plačila kreditnih obveznosti
Zakon omogoča odlog plačila kreditnih obveznosti podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizičnim osebam (čistopis zakona). Sprejeti zakon omogoča sistemsko rešitev na ravni države.
Prestrukturiranea kredita
Zakon torej možnost prestrukturiranja kredita, ki je bila sedaj na voljo kot predmet dogovora med bankami in kreditojemalcem, spreminja v obvezo. Vsem, ki bodo izkazali težave zaradi izbruha krize, bodo banke morale omogočiti odlog odplačevanja. "S tem je odpadla negotovost pri podjetjih in prebivalstvu, kako bodo v teh posebnih razmerah reševali morebitno nezmožnost odplačevanja kredita," pojasnjujejo v Banki Slovenije.
Tisti, ki se že oziroma se boste soočili s težavami pri odplačevanju obveznosti zaradi izbruha krize, se torej obrnite na banko, pri kateri imate kredit.
Zdravje na prvem mestu
Pri tem v Banki Slovenije poudarjajo, da upoštevajte, da je na prvem mestu vaše zdravje in zdravje bančnih uslužbencev. Za ureditev vseh postopkov bo časa v prihodnjih mesecih dovolj, preverite pa tudi možnost urejanja postopkov prek spletnih poti, ki jih omogoča banka.
Vir: Banka Slovenije
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zaradi trenutnih razmer, ki zahtevajo veliko prilagoditev načina dela tudi na Uradu za preprečevanje pranja denarja, so bili pred današnjim dnem zadnji posodobljeni podatki o nakazilih v t.i. tvegane države nazadnje objavljeni 12. 3. 2020. Ne glede na to je sporočanje uradu s strani zavezancev za te podatke ves čas teklo nemoteno. Od danes naprej se bodo podatki posodabljali nemoteno.
Vir: UPPD, 23. 3. 2020Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Tabela: Plačnik plača / nadomestila 
Več v dokumentu: Uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščinzaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2
Vir: MDDSZ, 23. 3. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V okviru razpisa P1 plus 2020 letos skupno na voljo 79,2 milijonov evrov garancij s subvencijo obrestne mere, kar naj bi okrepilo okoli 430 projektov, ki zagotavljajo rast in razvoj MSP preko novih naložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanje obratnega kapitala v povezavi z razvojnimi investicijami. V okviru projektov se spodbuja tudi raba obnovljivih virov energije, naložbe v okoljsko in energetsko učinkovito tehnologijo ter spodbujanje prehoda v Industrijo 4.0.
Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus.
Zaradi premagovanja posledic širjenja koronavirusa so temu prilagojena merila za ocenjevanje vlog v primerih, ko podjetje potrebuje financiranje z obratnimi sredstvi.
Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki:
Upravičeni stroški projekta morajo nastati v obdobju od 01.01.2020 do 31.12.2021!
Rok za prijavo: 20. 10. 2020
Kontakt za več informacij:
>> Celotna dokumentacija in razpis.
Vir: Slovenski podjetniški sklad, 20. 3. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Nekateri so vezani na prilagoditve že uveljavljenih finančnih spodbud in instrumentov, prav tako pa bo uvedeni novi likvidnostni krediti. Predvideni paket ukrepov skupaj je trenutno načrtovan v višini 115 milijonov EUR.
Za podrobnejše informacije in pobude pišite na info@podjetniskisklad.si ali pokličite na INFO telefon 02 234 12 60.
Sklad bo ravno tako vse nove informacije v zvezi z ukrepi objavljal na svoji spletni strani ter prijavljene uporabnike e-novic obveščal z neposredno elektronsko pošto.
Posamezni instrumenti so navedeni na povezavi tukaj.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
S temi podatki se bo v četrtek seznanil tudi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ko bo obravnaval predlog poročila zavoda za lani.
Prihodki in odhodki Zpiza v višini približno 5,5 milijarde evrov
Prihodki in odhodki zavoda so bili lani po Papeževih besedah izenačeni v višini približno 5,5 milijarde evrov, kar je realno 2,5 odstotka več kot leto prej. Največji delež med prihodki so znašali prispevki za socialno varnosti, ki so predstavljali 81 odstotkov. To je največ od leta 1996, ko je bila dvakrat znižana prispevna stopnja delodajalca.
Zavod je lani iz državnega proračuna prejel 918,4 milijona evrov, kar je 88 milijonov evrov manj kot leto prej in 50,7 milijona evrov manj od predvidenega v finančnem načrtu, je izpostavil Papež. Od tega so sredstva za pokritje razlike med odhodki in prihodki po njegovih besedah znašali 672,2 milijona evrov, kar je 8,4 odstotka manj od načrtovanega zneska.
Med odhodki pa je največji delež odpadel na izplačilo pokojnin. Znašal je 84,2 odstotka.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja lani povprečno 620.459 na mesec
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so tudi starostne, je bilo lani povprečno 620.459 na mesec. To je 3160 prejemnikov ali 0,5 odstotka več kot leto prej. To po Papeževih besedah pomeni tretjo najnižjo rast v zadnjih 29 letih.
Samo starostnih upokojencev je bilo lani povprečno 451.499 na mesec, kar je v primerjavi z letom prej 1,4 odstotka več. To je višja rast kot v zadnjih štirih letih, vendar pa še vedno nižja od rasti, zabeleženih v obdobju od leta 1997 do 2014. Razloge je po Papeževi oceni iskati v strožjih upokojitvenih pogojih po pokojninski reformi iz leta 2012 in v uvedbi stimulacij za daljše ostajanje v zaposlitvi.
Po njegovih besedah je lani na enega upokojenca sicer statistično prišlo 1,55 zavarovanca, kar je 0,03 več kot leto prej.
Povprečna mesečna bruto starostna pokojnina lani skoraj 663 evrov
Povprečna mesečna bruto starostna pokojnina je lani znašala malenkost manj kot 663 evrov, kar je tri odstotke več kot v letu prej. Povprečna neto starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin je bila 65,3 odstotka povprečne neto plače. Povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe ali več pa je znašala 74,1 odstotka povprečne neto plače.
Največ oz. skoraj četrtina starostnih upokojencev, med katerimi pa niso upoštevani prejemniki sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin, je decembra lani prejemalo pokojnino v višini od malenkost nad 500 do 600 evrov. S 16,3 odstotka jim sledijo starostni upokojenci s pokojnino v višini od malenkost nad 600 do 700 evrov, 13,1 odstotka starostnih upokojencev pa je imelo pokojnino v višini od malenkost nad 700 do 800 evrov.
Prejemnikov delne pokojnine več, invalidskih upokojencev manj
Prejemnikov delne pokojnine, ki jo dobijo tisti, ki so v obveznem zavarovanju kljub izpolnjenim pogojem za predčasno ali starostno upokojitev, je bilo lani povprečno 530 več kot leto prej, kar pomeni več kot 20-odstotno povečanje. Konec decembra lani jih je bilo 3416. Med njimi je bilo približno tri četrtine samozaposlenih, približno četrtina pa zaposlenih.
Medtem je bilo invalidskih upokojencev lani povprečno 1851 manj, kar pomeni 2,3-odstotno zmanjšanje glede na leto prej. Njihovo število se zmanjšuje vse od leta 2001 z izjemo leta 2005, ko jih je bilo 0,1 odstotka več. Temu botruje denimo spremenjena zakonodaja, večja enotnost dela izvedenskih organov, boljše zdravstvo in napredek na področju varstva pri delu. Vzroki za invalidnost so predvsem bolezni in poškodbe zunaj dela, medtem ko je invalidskega upokojevanja zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni manj, ugotavljajo na Zpizu.
Ljubljana, 25. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V zvezi z redno uskladitvijo pokojnin, ki bo izvedena konec februarja, po objavi podatka Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o povprečni mesečni bruto plači, izplačani v letu 2019, je Svet zavoda 18. februarja 2020 odločal o uskladitvi pokojnin in potrdil povišanje v višini 3,2 odstotka. Uskladitev pokojnin se opravi pri izplačilu pokojnine za mesec februar, s poračunom za mesec januar.
Redna uskladitev pokojnin se po ZPIZ-2 izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Pri tem uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
Naslednja uskladitev pokojnin, ki bo izredna, bo konec leta. Po zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin bi vsi upokojenci prejeli znesek v višini 6,50 evra.
Državni svet pa je v zakonodajni postopek vložil predlog spremembe zakona, po katerem bi bila uskladitev izražena v odstotkih. Ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti bi bila izredna uskladitev tako v višini enega odstotka.
Vir: ZPIZ in FinD-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Lansko leto se je v Sloveniji skupna vrednost umaknjene ponarejene evrske gotovine že drugo leto zapored znižala. Gre predvsem za posledico števila odkritih ponarejenih bankovcev, ki se je zmanjšalo za slabo tretjino, medtem ko se je število odkritih ponarejenih kovancev povečalo za skoraj 60 odstotkov.
Lansko leto je bilo tako iz obtoka umaknjenih 1.236 ponarejenih evrskih bankovcev in 2.237 ponarejenih evrskih kovancev. Pri evrskih bankovcih je bilo umaknjenih daleč največ ponaredkov vrednosti 50 evrov (852 kosa), sledita bankovca za 20 (182 kosa) in 100 (94 kosov) evrov. Pri evrskih kovancih pa je bil najpogosteje umaknjen kovanec za 2 evra (1.743 kosov).
Skupna vrednost umaknjene gotovine se je tako v zadnjih dveh letih s 720.000 EUR znižala na nekaj več kot 76.000 EUR.
Ob tem v Banki Slovenije podobno kot v ECB poudarjamo, da verjetnost, da bi prejeli ponaredek evrske gotovine, ostaja relativno majhna. Delež ponaredkov v primerjavi z vsemi kovanci in bankovci v obtoku je namreč zanemarljivo majhen. Dodajamo pa, da je uporaba ponaredkov za plačilo kaznivo dejanje.
Skupaj z ECB in ostalimi nacionalnimi centralnimi bankami v evrskem območju poudarjamo, da lahko uporabniki pristnost evrskih bankovcev hitro preverijo s preprosto metodo »otip-pogled-nagib«, ki je podrobno opisana na spletnem mestu ECB in na spletni strani Banke Slovenije.
Če prejmete sumljiv bankovec ali kovanec, ga neposredno primerjajte z drugim, za katerega veste, da je pristen. Če se vaš sum potrdi, o tem nemudoma obvestite policijo.
Slika 1: Vrednost ponarejene gotovine, umaknjene iz obtoka v RS (v EUR)
Vir: Banka Slovenije
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
AJPES obvešča, da bo zaradi zviševanja nivoja varnosti spletnih storitev ukinila uporabo protokolov TLS 1.0 in TLS 1.1 na spletnem portalu www.ajpes.si, in sicer z dnem 1. 4. 2020.
Za nemoteno poslovanje si morajo vsi uporabniki, ki fizično dostopajo do spletnih aplikacij na portalu AJPES in dostopajo do AJPES spletnih servisov, namestiti operacijski sistem oziroma brskalnik s podporo TLS 1.2. Seznam podprtih operacijskih sistemov in brskalnikov je na spodnjih povezavah:
https://docs.microsoft.com/en-us/archive/blogs/kaushal/support-for-ssltls-protocols-on-windows
https://knowledge.digicert.com/generalinformation/INFO3299.html
https://caniuse.com/#feat=tls1-2
Za nemoteno elektronsko podpisovanje je potrebno namestiti eno izmed podpisnih komponent, ki so na voljo za prenos. Delovanje elektronskega podpisovanja lahko preizkusite tukaj. Od 1. 4. 2020 dalje uporaba spletnih aplikacij in servisov na portalu AJPES s staro podpisno komponento ne bo več mogoča.
AJPES je za uporabnike, ki dostopajo do AJPES spletnih servisov, omogočil testiranje servisov po protokolu TLS 1.2, in sicer na spletnem naslovu wwwt.ajpes.si.
Prosijo, da pravočasno preverite katero verzijo podpisne komponente, operacijskega sistema in brskalnika imate nameščeno za uporabo spletnih aplikacij in servisov na portalu AJPES ter se s tem izognete morebitnim težavam po 1. 4. 2020.
V primeru dodatnih vprašanj oziroma morebitnih težav, se obrnite na elektronski naslov: cpu.it@ajpes.si.
Vir: AJPES
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
AJPES obvešča zakonite zastopnike ali pooblaščene osebe, da preverijo veljavnost oz. nastavitve svojih kvalificiranih digitalnih potrdil in elektronsko podpišejo letno poročilo za 2019. Če niso zastopniki podjetja, naj si pravočasno uredijo pooblastilo. S tem znižajo stroške javne objave letnega poročila in se izognejo pošiljanju dokumentacije (obvestila) po pošti.
Pravice za predložitev:
Letna in druga poročila lahko predložijo izključno prek spletnih aplikacij na portalu AJPES, in sicer se morajo:
Predložitev letnega in drugega poročila lahko potrdijo:
Letno ali drugo poročilo lahko elektronsko podpišejo, če so:
V primeru, da imajo veljavno KDP in niso zakoniti zastopnik ter nimajo pooblastila za oddajo letnega ali drugega poročila na AJPES, je treba za elektronski podpis poročila pripraviti pooblastilo za vpogled/vnos/oddajo podatkov v sistemu Pooblastil AJPES, ki ga potrdi zakoniti zastopnik poslovnega subjekta. Pripravijo lahko:
Več o pripravi pooblastila je v Priročniku za uporabnike.
Podrobnejša navodila o elektronskem podpisovanju so objavljena na spletnem portalu AJPES v rubriki Elektronsko podpisovanje.
POMEMBNO: Pravočasna predložitev letnega poročila
AJPES prav tako poziva vse pravne osebe javnega prava in nepridobitne organizacije k predložiti letnega poročila do 2. 3. 2020. Aplikacija za vnos podatkov je na voljo že od 14. 1. 2020, zato vas prijazno vabijo, da svojo obveznost čim prej izpolnite. Več o predložitvi letnih poročil preverite na povezavi.
Vir: AJPES
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Banka Slovenije je izdala obvestilo glede zahtevka za izplačilo pavšalnega nadomestila na podlagi Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB).
Banka Slovenije je zaradi poenostavitve postopka za vlagatelje zahtevkov za izplačilo pavšalnega nadomestila pripravila osnovne informacije o pogojih, na podlagi katerih je posamezen vlagatelj upravičen do vložitve zahtevka, in kratek povzetek vsebine (in prilog), ki ga mora predložiti vlagatelj.
Pravica do vložitve zahtevka
Zahtevek lahko vloži vsaka fizična oseba (vlagatelj), ki je na primarnem trgu pri izdajatelju (Banka Celje, d. d., Factor banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Nova Ljubljanska banka, d. d. in Probanka, d. d.) kupila kvalificirane obveznosti banke drugega in tretjega reda (t. i. obveznice) in je bila imetnik teh obveznosti ob njihovem prenehanju.
Vlagatelj je upravičen do izplačila pavšalnega nadomestila, če njegovi bruto prihodki v letu 2013 niso presegali 18.278,16 evrov.
Vsebina zahtevka
Vlagatelj naslovi podpisan zahtevek za izplačilo pavšalnega nadomestila na Banko Slovenije (Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana).
Zahtevek, ki ga na Banko Slovenije naslovi vlagatelj, mora vsebovati:
Ne glede na navedeno, Banka Slovenije v skladu z ZPSVIKOB ne bo upoštevala morebitnih zahtevkov iz naslova dedovanja kvalificiranih obveznosti banke (obveznic).
Dodatne informacije: info.bs@bsi.si.
Pogosto zastavljena vprašanja
Kdo lahko vloži zahtevek za izplačilo pavšalnega nadomestila (v nadaljevanju zahtevek)?
Zahtevek lahko vloži fizična oseba (vlagatelj), ki je:
- na primarnem trgu (tj. ob izdaji) pri izdajatelju kupila kvalificirane obveznosti banke – t. i. obveznice (nekdanji imetniki delnic po zakonu niso upravičeni do pavšalnega nadomestila);
- bila imetnik teh obveznosti ob njihovem prenehanju na dan 17. 12. 2013;
- v letu 2013 prejela bruto dohodek, ki ni presegal 18.278,16 eurov.
Na koga se naslovi zahtevek?
Zahtevek se naslovi na Banko Slovenije.
Kako se lahko vloži zahtevek?
Vlagatelj lahko zahtevek vloži v pisni obliki, tj. priporočeno po pošti ali pa ga osebno dostavi na Banko Slovenije.
Naslov:
Banka Slovenije
Slovenska cesta 35
1000 Ljubljana
Ali se lahko zahtevek vloži v elektronski obliki (npr. po elektronski pošti)?
Zahtevka ni mogoče vložiti v elektronski obliki, pač pa le v pisni obliki.
Do katerega roka se lahko vloži zahtevek?
Zahtevek se lahko vloži do vključno 16. marca 2020.
Katere sestavine mora vsebovati zahtevek?
Zahtevek mora vsebovati sledeče podatke in dokumente:
- ime in priimek, naslov in davčno številko vlagatelja;
- kopijo pogodbe o nakupu na dan izdaje (lahko tudi kopijo potrdila o vpisu ob izdaji);
- identifikacijske znake instrumentov (izdajatelj, ISIN, število, vrednost ob izdaji);
- potrdila o izbrisu oziroma prenehanju instrumentov na podlagi odločbe Banke Slovenije (npr. kopija obvestila banke o izbrisu obveznic, kopija potrdila o izbrisu klirinško depotne družbe);
- podatek o bruto dohodku vlagatelja v letu 2013 (npr. letna odmera, dohodnine, informativni izračun dohodnine oziroma napoved za odmero dohodnine);
- številko transakcijskega računa vlagatelja;
- izjavo, da je vlagatelj seznanjen s kazenskimi posledicami predložitve ponarejene listine (izjava mora biti podpisana, lahko se jo poda ločeno ali v samem zahtevku).
Zahtevek mora biti lastnoročno podpisan.
Ali mora zahtevek vsebovati izvirne dokumente?
Zahtevek lahko vsebuje kopije potrebnih dokumentov, npr. kopijo pogodbe o nakupu obveznic na dan izdaje. Banka Slovenije pa lahko zahteva, da vlagatelj pokaže izvirno listino (do tega bi prišlo v primeru dvoma o verodostojnosti predloženega dokumenta).
Kje vlagatelj pridobi informativni izračun dohodnine oziroma letno odmero dohodnine?
Vlagatelj letno odmero dohodnine pridobi na Finančni upravi Republike Slovenije.
Kje vlagatelj pridobi potrdilo o izbrisu oziroma prenehanju obveznic?
Vlagatelj potrdilo o izbrisu pridobi na Centralni klirinško depotni družbi – KDD. Vlagatelj lahko predloži tudi potrdilo banke, da so bile njegove obveznice predmet izbrisa na podlagi odločbe Banke Slovenije.
Vir: Banka Slovenije, 11. 2. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Banki Slovenije v zadnjem obdobju zaznavajo povečano število primerov, ko poslovne banke tujim državljanom in slovenskim podjetjem v tuji lasti zapirajo plačilne račune. Ocenjujejo, da se poslovne banke za to odločajo predvsem na podlagi zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma(Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ZPPDFT-1). Posledično nekatere poslovne banke uvajajo strožje politike glede sprejemljivosti oz. nadaljnjega poslovanja s strankami, ki niso rezidenti Republike Slovenije oz. s pravnimi osebami, ki so v lasti nerezidentov.
V Banki Slovenije poudarjajo, da pri tem ne gre za navodila Banke Slovenije, kot se zmotno pojavlja pri navajanju razlogov za odločitve poslovnih bank. Sklepanje ali prekinitev poslovnega razmerja, kot je odpiranje ali zapiranje transakcijskega računa, je namreč izključno poslovna odločitev banke, razen kadar bi takšna sklenitev ali nadaljevanje poslovnega razmerja pomenila kršenje omejevalnih ukrepov, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Kot nadzornik pa v Banki Slovenije od bank pričakujemo spoštovanje veljavne zakonodaje, ki jo (tudi v okviru prenosa zahtev Direktiv EU) sprejema Državni zbor RS.
V tem okviru Banka Slovenije od bank torej pričakuje dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje tudi v primeru ZPPDFT-1. Ta pri poslovanju z nerezidenti določa strožje pogoje pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje tveganj na področju pranja denarja in financiranja terorizma (predvsem z nerezidenti iz visoko tveganih tretjih držav), ki pa ne vključujejo nujno zavrnitve oziroma prekinitve poslovanja.
Ob tem v Banki Slovenije izpostavljamo naslednje pravice nerezidentov, ki so urejene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED):
Ponudnik plačilnih storitev lahko odpove okvirno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, le z odpovednim rokom najmanj dva meseca (razen če pogodba določa daljši odpovedni rok). Pri tem pa uporabnik plača le sorazmerni delež morebitnih nadomestil v času do prenehanja okvirne pogodbe.
V Banki Slovenije so o problematiki (ne)odpiranja plačilnih računov že obvestili tudi pristojna ministrstva.
Informacije o odpiranju in zapiranju plačilnih računov so na voljo tudi na spletni strani Banke Slovenije.
Vir: Banka Slovenije, 7. 2. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pri sprostitvi v prosti promet je v skladu s 3. odstavkom 77. člena CZU dolžnik deklarant. Pri posrednem zastopanju je dolžnik tudi oseba, za račun katere je carinska deklaracija izdelana.
Zaradi večje jasnosti, se pri nacionalnih oznakah za zavarovanje, spremeni opis oznak, tako da glasi:
Kadar je predloženo zavarovanje osebe, ki ni carinski dolžnik (navedba šifre 3G004 v polje 44 deklaracije), mora biti k deklaraciji predložena tudi izjava imetnika zavarovanja, da se njegov instrument zavarovanja lahko uporabi za zavarovanje carinskega dolga v konkretnem carinskem postopku. Izjava mora vsebovati podatke o osebi iz polja 8 oz. 14 deklaracije ter mora biti ožigosana in podpisana s strani imetnika zavarovanja. Izjava se navedene v polje 44 deklaracije pod šifro 3I90.
Zaradi navedenega se spreminja tudi način izpolnjevanja carinske deklaracije pri neposrednem carinskem zastopanju.
Več na povezavi
Vir: FURS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pripravljen je novi obrazec zahtevka za izdajo listine o nadzoru-kovinski izdelki (verzija 5), ki vsebuje vse podatke, ki so potrebni za izdajo listine o nadzoru.
Da bo delo pri izdaji listin o nadzoru potekalo čim bolj tekoče, bo Oddelek za TARIC, kot pristojni organ za izdajo listin o nadzoru, od 30. 12. 2019 naprej sprejemal le zahtevke za izdajo listine o nadzoru na novem obrazcu (verzija 5).
Naslov uvoznika/prejemnika in deklaranta/zastopnika je lahko le uradni naslov družbe, to je naslov, ki je vpisan v registru EORI številk in davčnem registru. Polja s podatki o deklarantu/zastopniku se izpolnjuje le v primeru, ko zahtevek za listino o nadzoru namesto uvoznika vloži njegov pooblaščenec.
Vsebinsko se omenjeni izvedbeni uredbi nista spremenili - pogoji za izdajo listine o nadzoru za uvoz železnih in jeklenih izdelkov ter izdelkov iz aluminija so ostali enaki, kot do sedaj. Tudi postopek izdaje listin o nadzoru bo potekal enako, kot do sedaj.
Novi obrazec zahtevka za izdajo listine o nadzoru je dostopen na spletni strani Furs
Vir: Furs
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošni pogoji plačevanja dajatev z e-računom, maj 2025.
09.05.2025 00:00
Finančne institucije Slovenije, ki Finančni upravi RS, v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočajo informacije o računih ZDA, o katerih se poroča (FATCA sporočila) obveščamo, da so na podlagi 266.g člena ZDavP-2 dolžne oddati informacije za poročevalsko leto 2024 do 31. maja 2025. Finančna uprava RS preveri tehnično veljavnost prejetih FATCA sporočil in poročevalskim finančnim institucijam pripravi povratno informacijo o tehnični ustreznosti v obliki statusnega sporočila v roku nekaj dni oziroma v najkrajšem možnem času.
08.05.2025 11:25
V skladu z 20. členom Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je bila v Uradnem listu RS, št. 31/2025 z dne 30. 4. 2025 objavljena Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin.
07.05.2025 00:00
ZRSZ je v petek, 25. 5. 2025 objavil spremembo Javnega povabila za izbor programov javnih del za leto 2025, s katero se povečujejo sredstva za izvajanje programov javnih del na 24.755.484 evra.
29.04.2025 00:00
AJPES je na portalu objavil 121.696 letnih poročil gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug za leto 2024, kakor tudi 22.475 letnih poročil društev. Prav tako je bilo že objavljenih 2.885 letnih poročil pravnih oseb javnega prava, 84 letnih poročil političnih strank in 2.675 poročil o prostovoljstvu.
28.04.2025 00:00
Danes, 14. aprila 2025, bo izplačan dodatek za veliko družino. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 496,93 evra, za družino s štirimi ali več otroki pa 603,86 evra. Izplačan bo v enkratnem znesku.
14.04.2025 00:00
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki je v javni obravnavi.
10.04.2025 00:00
V Uradnem listu RS, št. 24/2025 z dne 8. 4. 2025 je bil objavljen nov Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), s katerim so nacionalno zakonodajo uskladili s prenovljenimi fiskalnimi pravili Evropske unije (EU). Zakon tako določa način izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja, izjemne okoliščine, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in način ravnanja ob njihovem nastopu.
09.04.2025 15:00
V Uradnem listu RS. Št. 22/2025 z dne 4. 4. 2025 je bil objavljen Sklep, ki ureja najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo od 1. januarja 2025 za v tem letu uveljavljene pokojnine. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2025 znaša 1.219,95 EUR, najvišja pa 4.879,80 EUR.
04.04.2025 15:00
#eDavki
V petek, 28. 3. 2025, je prišlo do napake pri obdelavi zahtevkov za vpogled na eDavki 
»Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih«.
FURS je izdal spremembe v dokumentu - Davčno obravnavanje obresti po ZDDPO-2, 3. izdaja, marec 2025.
28.03.2025 00:00
Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, 13. izdaja, marec 2025.
27.03.2025 12:23
V petek 21. marca se je zaključil vpis druge obveznice za fizične osebe v okviru katere bo Slovenija izdala za 250 milijonov evrov t. i. ljudskih obveznic. Obveznice bodo izdane 28. marca 2025, na Ljubljansko borzo pa bodo uvrščene 1. aprila 2025. Na borzi bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli.
24.03.2025 14:35
Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Zavezujoča informacija, 2. izdaja, marec 2025.
20.03.2025 10:44
FURS je izdal nov dokument Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo - Pojasnitev davčne obravnave, 1. Izdaja, marec 2025.
18.03.2025 07:00
Z odredbo je spremenjena višina prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki znaša na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 10,68 eura, za zdravstveno zavarovanje pa 3,05 eura. Nova višina vrednotnice s 1. aprilom 2025 znaša 13,73 evra (doslej 12,93 evra).
14.03.2025 16:16
Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Osnovne informacije na začetku podjetniške poti - Fizične osebe z dejavnostjo, 3. izdaja, marec 2025.
14.03.2025 13:38
V Uradnem listu RS, št. 14/2025 je bila objavljena Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji, ki za leto 2024 znaša 36,28 %.
10.03.2025 17:42
Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 11. izdaja, marec 2025.
07.03.2025 00:00
FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 10. izdaja, marec 2025.
06.03.2025 08:29
Namen novele Zakona o financiranju občin (ZFO-1E) je povečati delež sredstev občinam, zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji, z novimi kazalniki pa določiti objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin. Poleg tega novela občinam odpira možnost pridobitve dodatnih sredstev z izdajo občinskih obveznic in zadolževanjem v tujini.
05.03.2025 07:23
Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 16. izdaja, marec 2025.
04.03.2025 15:19
FURS je izdal nov dokument - Informacija zavezancem glede obveznosti ureditve rezidentskega statusa, 1. izdaja, marec 2025.
04.03.2025 15:00
V Uradnem list RS, št. 13/2025 z dne 28.2.2025 je objavljen Dodatek št. 19 h Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije s spremenjenimi tarifnimi prilogami, ki zvišujejo najnižje osnovne plače.
FURS je izdal nov dokument – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 1. izdaja, februar 2025.
03.03.2025 10:00
Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 13/2025 in na spletni strani objavil javni razpis P1 plus 2025 – Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo tudi letos s pomočjo garancij lažje, hitreje in ugodneje pridobila bančne kredite za izvedbo projektov.
01.03.2025 10:00
Vlada je na 143. redni seji določila besedilo predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), katere poglavitna je uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-414/20-13 z dne 3. 5. 2023.
28.02.2025 08:00
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v najnovejšem poročilu poslabšala letošnje obete gospodarske rasti za Slovenijo. Za Slovenijo je napoved skrčila z 2,6 na 2 odstotka. Za 2026 Sloveniji napoveduje 2,4-odstotno rast.
27.02.2025 13:04
Države članice so v okviru stalne zaveze EU spodbujanju davčne preglednosti in pravične obdavčitve na svetovni ravni posodobile seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.
27.02.2025 00:00
V Uradnem listu RS, št. 11/2025 z dne 21. 2. 2025 je bila objavljena Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2025, ki znaša 39,56 evra.
24.02.2025 00:00
Na 142. redni seji je Vlada RS sprejela predlog novega Zakona o javnih uslužbencih, ki je usmerjen v krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev.
21.02.2025 00:00
Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike, 8. izdaja, februar 2025.
19.02.2025 11:27
V Uradnem listu RS, št. 10/2025 z dne 18. 2. 2025, je objavljen Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti, ki ureja pravico do odklopa. Ta aneks začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
19.02.2025 00:00
Državni zbor se te dni na izredni seji ukvarja s dopolnitvami tujske zakonodaje, ki bi lahko prinesle spremembe tudi na področju sezonskega dela. Ključna novost? Možnost zaposlovanja tujih sezonskih delavcev se širi – poleg kmetijstva in gozdarstva bo zdaj vključevala tudi gostinstvo in turizem, panogi, ki vsako leto v poletni in zimski sezoni bijeta bitko s pomanjkanjem kadra.
18.02.2025 10:33
Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Brošura za sobodajalce – fizične osebe, ki pojasnjuje elektronsko davčno poslovanje, 10. izdaja, februar 2025.
14.02.2025 00:00
Pomagajte si s podrobnejšimi pojasnili Finančne uprave, ki vključujejo tudi pogosta vprašanja in odgovore.
V Uradnem listu RS, št. 7/2025 z dne 7. 2. 2025 je bil objavljen nov znesek najnižje bruto urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,34 evra. Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati 8. 2. 2025.
10.02.2025 00:00
Na eDavkih sporočajo, da so odpravili napake pri oddaji obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD, ki so se pojavile 6. 2. 2025. Prav tako sporočajo, da bo oddaja obračunov DDPO in DDD za leto 2025 omogočena predvidoma v drugi polovici februarja oziroma najkasneje do konca februarja.
07.02.2025 10:06
V skladu Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O) sta bili prenovljeni navodili št. 13/2016 in št. 3/2020.
05.02.2025 14:47
FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 10. izdaja, februar 2025.
05.02.2025 08:00
Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 12. izdaji z dopolnitvijo točke 3.5.1 Skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora.
05.02.2025 00:00
FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 7. Izdaja, januar 2025.
17.01.2025 00:00
FURS obvešča, da je na eDavkih objavil posebne sheme in tehnično dokumentacijo za Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV (KIR, KPR).
15.01.2025 12:00
V Uradnem listu RS, št. 2/2025 je bila objavljena Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, ki jo Ministrstvo za finance objavi dvakrat letno.
14.01.2025 16:42
FURS je izdal spremembo dokumenta Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, 16. izdaja, januar 2025.
10.01.2025 00:00
Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Računi, 6. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 11:17
FURS je izdal spremembo dokumenta - Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), 3. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 10:57
Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev, 5. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 10:47
FURS je izdal spremembo dokumenta - Tarifne opustitve, 22. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 10:42
Skladno s 3.odstavkom 545. člena ZGD-1 morajo odvisne družbe v prvih 3 mesecih poslovnega leta sestaviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. To je ločeno poročilo, ki ga družbe sestavljajo, poleg letnega (računovodskega) poročila. Katere družbe so odvisne, definira 54. člen ZGD-1.
08.01.2025 10:00
