c S
DNEVNI IZBOR

Fiskalni svet: Skladnost izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2023

18.06.2024 Fiskalni svet je podal oceno, da se je javnofinančni položaj lani izboljšal, fiskalna politika je bila v nasprotju z načrti vlade razmeroma restriktivno naravnana.

Znižanje primanjkljaja sektorja država pod maastrichtsko mejo so omogočile zlasti z vidika javnih financ ugodne makroekonomske razmere. Realizirana raven javne porabe je bila lani znotraj sprejetega triletnega okvira. Glede na to, da so bile ob njegovih spremembah določene ravni najvišjih dovoljenih izdatkov po oceni Fiskalnega sveta pretirane, je bilo to pričakovano. Korenito izboljšanje javnofinančnega načrtovanja je nujno zaradi prihajajočih sprememb sistema upravljanja v EU. Dosedanja praksa številnih in obsežnih sprememb najvišjih dovoljenih izdatkov v okviru v prihodnje ne bo več mogoča.

>> Več v dokumentu: Ocena 


Vir: Fiskalni svet, 14. 6. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bodite pazljivi pri nameščanju programske opreme na vaše računalnike in telefone

10.06.2024 Banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije (ZBS), v zadnjem času zopet opažajo porast števila napadov na mobilne telefone z namenom zlorab mobilnih bančnih aplikacij. Vsem ugotovljenim primerom oškodovanja je skupno to, da je bila na mobilne telefone oškodovancev nameščena programska oprema za oddaljen dostop in upravljanje nadzora nad telefoni oškodovancev. Nato so goljufi prek mobilnih bank opravljali nakazila finančnih sredstev oškodovancev na druge bančne račune, od tam pa je denar zelo pogosto potoval na kripto menjalnico.

Goljufije se pričnejo s telefonskim klicem osebe, ki se predstavi kot strokovnjak v finančnem oddelku. Po prijaznem uvodu klicatelju sporoči, da ima ta denarna sredstva v kripto denarnici, ki jih je treba odblokirati in nakazati na račun oškodovanca. Da pa se to lahko zgodi, goljuf potrebuje dostop do računalnika ali telefona žrtve. Prepriča jo, da sama namesti aplikacijo za oddaljen dostop do svoje naprave (pogosto sta to Anydesk, TeamViewer). Tako so lahko kriminalci nato v ozadju prevzeli nadzor nad napravo in brez vednosti žrtve, opravili nakazila denarja z njenega računa na drug račun ali kripto menjalnico. 

Članice ZBS, banke in hranilnice, strankam svetujejo, da:

  • redno nadgrajujete svoje naprave, tudi mobilne in imate nameščen protivirusni program,
  • ste pazljivi pri nameščanju programske opreme tudi z zaupanja vrednih spletenih mest,
  • ste pazljivi pri dodeljevanju pravic za dostop, saj tako posamezni programi pridobijo pravice za branje vsebine zaslona in izvajanje klikov brez uporabniške interakcije. Na ta način napadalci prevzamejo poln nadzor nad vašo napravo,
  • zavedajte se, da banke ali hranilnice nikoli od vas ne bodo zahtevale, da vnašate svoje prijavne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS sporočil. To je prvi znak, da gre za prevaro. Tako sporočilo je treba takoj zbrisati. Če ste v lažno spletno banko morebiti že vnesli svoje identifikacijske podatke, nemudoma kontaktirajte kontaktni center banke ali osebnega bančnika,
  • če opazite transakcije, ki jih niste opravili, o tem takoj obvestite svojo banko ali hranilnico,
  • uporabljajte programske opreme za zaščito pred virusi in zlonamerno kodo na svojih računalnikih ter na prenosnih napravah,
  • upoštevajte dobre prakse pri geslih,
  • poskrbite za varnost domačega omrežja,
  • poskrbite za varnostne kopije podatkov,
  • ozaveščajte družinske člane in svoje otroke glede varnosti na internetu,
  • zavedajte se in se zaščitite pred krajo identitete in svojih podatkov;
  • o morebitni zlorabi takoj obvestite policijo, banko ali hranilnico; incident pa prijavite na SI-CERT. 

Kateri so ostali aktualni načini spletnih goljufij

Goljufi občutljive in osebne podatke potencialnih žrtev najpogosteje pridobijo s pomočjo phishinga oz. kraje bančnih podatkov, ki jih oškodovanec sam vnese npr. na lažno spletno stran ali jih sporoči neznancu po telefonu. Po kraji sredstev storilci denar dejansko pridobijo s pomočjo denarnih mul. Te z dvigovanjem gotovine in posredovanjem preko Western Union oz. preko prenakazil na druge transakcijske račune in nakupom virtualnih valut ukradena denarna sredstva hitro razpršijo in preusmerijo največkrat v tretje države, kjer se za njimi izgubi sled. 

Ponovno gre izpostaviti investicijsko goljufijo, ki se običajno, kot rečeno, začne prek telefonskega klica, kjer goljuf prepriča oškodovanca, da si na svoj telefon namesti zlonamerno programsko opremo, ki ji v nadaljevanju sledi vdor v spletno/mobilno banko in odliv sredstev z računa. 

SI-CERT opozarja tudi na trend lokalizacije goljufij, saj napadalci vedno pogosteje za svoje krinke izrabljajo slovenske storitve in podjetja, ki so slovenskim uporabnikom blizu in tudi vzbujajo več zaupanja. Obenem je tudi slovenščina vedno boljša in prepričljivejša, kar je posledica zmogljivih prevajalskih programov. Podoben trend je tudi pri lažnih spletnih trgovinah, ki zavajajo, da gre za slovenske trgovce oz. slovenske distributerje, na način, da v imenu spletne trgovine uporabljajo ime Slovenija. 

Zaznati je tudi, da napadalci žrtvam posvetijo zelo veliko časa. Napadi so vse bolj personalizirani in prilagojeni posamezni žrtvi. Vse več je napadov z neposrednim stikom, torej napadalci žrtev pokličejo po telefonu ali kontaktirajo preko zasebnega sporočila (Viber, Telegram). Vzamejo si veliko časa za prepričevanja in pojasnila, izstopajo, kot že večkrat rečeno, predvsem kripto investicijske prevare, kjer za prepričljivejšo krinko organizirajo tudi spletne seminarje, video navodila, zaprte podporne skupine ipd. 

Napadi postajajo vse bolj prilagojeni telefonom in našim uporabniškim navadam. Na SI-CERTu beležijo velik skok v številu napadov prek SMS sporočil in aplikacij za hipno sporočanje (npr. Viber, WhatsApp). Nevarnosti se selijo na pametne telefone v obliki zasebnih sporočil, ki pod pretvezo “preverjanja podatkov”, “potrjevanja transakcij” ipd. želijo izvabiti podatke za dostop do elektronske banke in podatke kreditne kartice (t.i.smishing). Ti napadi prek SMS sporočil so za uporabnike lahko nevarnejši od napadov prek elektronske pošte, saj pred slednjimi ščitijo filtri na poštnih strežnikih, ki blokirajo večji del lažnih sporočil. V samem SMS sporočilu je težje preveriti, kam pelje povezava, kot to lahko storimo na računalniku. Nenazadnje je tudi način uporabe telefona veliko bolj oseben, pogosto ga uporabljamo v okolju, kjer si težje vzamemo trenutek miru, da natančno preverimo stran, kamor vnašamo podatke. 

Ne gre prezreti tudi porast oglasov, opozarja SI-CERT, ki vodijo neposredno v spletno zlorabo – lažno trgovino, phishing spletno mesto, kripto prevaro ipd. Oglaševalske platforme, npr. Meta, Google Ads ter oglaševalske mreže so spletni napadalci popolnoma usvojili in so, če karikiramo, postale že del običajne poslovne prakse. Uporaba (oz. natančneje zloraba) legitimnih oglaševalskih orodij za zvabljanje uporabnikov v različne spletne prevare ni novost, presenetljivo pa je, kako pogosti so postali tovrstni oglasi, kako dobro ciljajo uporabnike in kako malo vzvodov je na voljo, da bi se spletni uporabniki zaščitili. 

Živimo v dobi izrazite vsepovezanosti in kroženja informacij, pri čemer se je treba zavedati,  da imata strojna in programska oprema ranljivosti, ki se jim ne moremo izogniti. Najšibkejši člen pa je človek, ki je po naravi zaupljiv in pogosto premalo pozoren na podrobnosti (npr. prebiranje in odpiranje e-pošte), zaradi česar je ribarjenje najpogostejši uspešen način izvedbe goljufij. Umetna inteligenca pa bo z spear phishingom napadalcem delo še olajšala. Nobena še tako napredna oprema ne bo koristila, če sami ne bomo izvajali osnovnih korakov za zaščito pred kibernetskimi napadi. 

Ob zaključku gre dodatno in še enkrat poudariti pomen uporabe programske opreme za zaščito pametnih telefonov, ki še ni vsesplošno v uporabi in bi jo posamezniki morali namestiti na svoje pametne telefone, saj se tipologije zlorab prilagajajo ravno uporabi nezaščitenih pametnih telefonov.

Vir: Združenje bank Slovenije


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

ECB znižala vse tri ključne obrestne mere

07.06.2024 Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja znižala na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. junija 2024.

Svet ECB je 6. 6. 2024 sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene. Od seje Sveta ECB, ki je potekala septembra 2023, se je inflacija znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se izrazito izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, s čimer so se okrepili znaki, da so cenovni pritiski oslabili, zmanjšala pa so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Denarna politika je ohranjala restriktivne pogoje financiranja. To je z zaviranjem povpraševanja in dobro zasidranimi inflacijskimi pričakovanji pomembno prispevalo k zniževanju inflacije.

Obenem domači cenovni pritiski kljub napredku v zadnjih četrtletjih ostajajo močni, saj je rast plač povišana, inflacija pa bo verjetno ostala nad ciljno ravnijo tudi precejšen del naslednjega leta. Zadnje projekcije strokovnjakov Eurosistema glede skupne in osnovne inflacije za leti 2024 in 2025 so bile popravljene navzgor v primerjavi z marčnimi projekcijami. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Inflacija brez energentov in hrane bo po projekcijah v povprečju znašala 2,8% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 2,0% v letu 2026. Gospodarska rast se bo po pričakovanjih okrepila na 0,9% v letu 2024, 1,4% v letu 2025 in 1,6% v letu 2026.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere denarne politike bo ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da doseže ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Svet ECB je danes tudi potrdil, da bo Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v drugi polovici leta zmanjšal za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. Načini zmanjševanja imetij v okviru programa PEPP bodo večinoma skladni z zmanjševanjem imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP).

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja znižala na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. junija 2024.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investiral do konca junija 2024. V drugi polovici leta bo portfelj v okviru programa PEPP zmanjšal v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Operacije refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.

Vir: ECB, 6. 6. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Objavljeni sta informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2023

04.06.2024 AJPES je objavil podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2023.

Podatki o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov so dostopni na spodnjih povezavah:

Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2023

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2023


Vir: AJPES, 3. 6. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

UJP: Negotovinsko plačevanje obveznih dajatev

17.05.2024 Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP) omogoča na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam negotovinsko plačevanje vseh obveznih dajatev (navedenih v seznamu podračunov JFP-A) pravnih in fizičnih oseb do države in občin.

UJP omogoča na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam negotovinsko plačevanje obveznih dajatev kot so: 

davek na dodano vrednost, prihodki od premoženja, dohodnina, prispevki za socialno varnost, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, takse, globe in podobno, ki se plačujejo na račune javnofinančnih prihodkov.

Način izvedbe

Za negotovinska plačila obveznih dajatev potrebujete:

  • plačilno kartico (Mastercard, Maestro, Visa, Karanta, Diners Club) ali mobilno denarnico, ki podpira plačevanje s plačilno kartico;
  • obrazec UPN, izpolnjen s podatki za plačilo. 

Na Združenju bank Slovenije, je na voljo brezplačen program, prek katerega lahko izpolnite in natisnete obrazec UPN.

Na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam ne morete plačati drugih obveznosti (plačilo elektrike, telefona, komunale, oskrbnine v javnih zavodih, RTV-prispevka in podobno), ki se plačujejo na račune proračunskih uporabnikov ali pravnih oseb.

S plačevanjem na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam s plačilnimi karticami in mobilnimi denarnicami je zagotovljeno plačevanje obveznih dajatev brez stroškov plačilnih storitev, ki jih imate plačniki pri plačevanju prek spletnih bank ali na poštnih oziroma bančnih okencih.

>> Preverite, kje lahko opravite plačilo


Vir: Uprava RS za javna plačila, 16. 5. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Poslovanje gospodarskih družb v letu 2023

15.05.2024 AJPES je objavil podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2023.


Število družb
71.638
  +1.567
       
Število zaposlenih
(na podlagi delovnih ur) 547.873
  103
       
Povprečna plača na zaposlenega 2.218EUR   109 101*
       
Prihodki 146.500 mio EUR   100 93*
       
Prihodki na tujem trgu 59.786 mio EUR   94 87*
       
Odhodki 138.576 mio EUR   100 93*
       
Neto dodana vrednost 33.422 mio EUR   112 105*
       
Neto dodana vrednost na zaposlenega 61.003 EUR   109 101*
       
Neto čisti dobiček 6.699mio EUR   110 102*

*Realna vrednost glede na indeks cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december 2023 v primerjavi z obdobjem januar – december 2022, ki je znašal 107,4 (vir: Statistični urad RS)
       
Postavke poslovnega izida (zneski v tisoč EUR) Gospodarske družbe Samostojni podjetniki
2023 Indeks*
2023
2022
2023 Indeks*
2023
2022
Število subjektov 71.638 - 50.282 -
Število zaposlenih (na podlagi delovnih ur) 547.873 103 40.449 105
Prihodki 146.500 100 6.452 111
Prihodki na tujem trgu 59.786 94 742 106
Odhodki 138.576 100 5.941 110
Neto dodana vrednost 33.422 112 1.837 116
Neto dodana vrednost na zaposlenega, v EUR** 61.003 109 20.244 113
Neto čisti dobiček oz. neto podjetnikov dohodek 6.699 110 511 120
Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev, v % 49,8 102 57,2 101

* Podatki za leto 2022 so iz letnih poročil, predloženih za leto 2023.
** Za samostojne podjetnike je podatek izračunan na nosilca dejavnosti (samostojnega podjetnika) in njegove zaposlene.

Družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2023, so povečale število zaposlenih, neto dodano vrednost kot tudi neto dodano vrednost na zaposlenega (61.003 EUR), ki je bila za 9 % višja kot v letu prej. Število zaposlenih so najbolj povečale družbe s področja gradbeništva, nato s področja predelovalnih dejavnosti in s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Prihodki in odhodki so ostali na nivoju preteklega leta, prihodki na tujem trgu pa so se zmanjšali, tako na trgu EU (za 5 %) kot na trgih izven EU (za 10 %). Z vidika dobičkonosnosti je bilo leto 2023 uspešno, saj so družbe ustvarile za 6.699 tisoč EUR neto čistega dobička, kar je 10 % več kot v letu 2022. Na povečanje neto čistega dobička so najbolj vplivale družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, nato s področja gradbeništva ter s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Vsa področja dejavnosti so izkazala neto čisti dobiček, največ družbe s področja predelovalnih dejavnosti in področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. EBIT marža se je glede na leto 2022 povečala za več kot 0,7 % točke in je znašala 5,5 %, za odstotek višja pa je tudi EBITDA marža, ki je v letu 2023 dosegla 9,5 %. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se je povečala na 10,3 %.

Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2023 dosegel 49,8 % in je bil v primerjavi z letom 2022 ponovno višji. Finančne obveznosti družb so se glede na leto 2023 povečale za 3 %.

Na število predloženih letnih poročil samostojnih podjetnikov (za leto 2022 je letno poročilo predložilo 48.940 podjetnikov) je vplivalo povečano število samostojnih podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, in niso zavezani za predložitev letnega poročila. Teh je bilo v letu 2023 za 6 % več kot v letu 2022. Podjetniki so v letu 2023 poslovali uspešno in povečali neto podjetnikov dohodek za 20 %.

Letna poročila za leto 2023 je predložilo tudi 388 zadrug (9 manj kot leto prej), ki so skupaj ustvarile 974.274 tisoč EUR prihodkov, ki so ostali na ravni preteklega leta. Zaposlovale so 2.806 delavcev ali 28 več kot leta 2022. Zadruge so izkazale 1.683 tisoč EUR neto čistega dobička ali 61 % manj kot v letu 2022.

V primerjavi s predhodnim letom so družbe v letu 2023 dosegle višji delež neto čistega dobička v skupnih prihodkih družb.


Povprečna mesečna plača na zaposlenega v družbah je znašala 2.218 EUR. V primerjavi z letom 2022 (iz podatkov letnih poročil za leto 2023 - podatki za prejšnje leto) je bila realno višja za 1,2 %.

Plačilna disciplina 2.548 plačilno nesposobnih pravnih oseb v letu 2023
97  

V letu 2023 je za dospele neporavnane obveznosti (tako kot v letih pred 2022) značilen trend upadanja. Povprečno mesečno je bilo evidentiranih 2.548 pravnih oseb (72 manj kot leta 2022), ki so imele povprečno dnevno 120 milijonov EUR dospelih neporavnanih obveznosti oziroma za 11 milijonov EUR manj kot leta 2022. Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je bilo v dejavnosti (F) gradbeništvo, (G) trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, (M) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, (I) gostinstvo in (C) predelovalne dejavnosti.



Vir: AJPES, 9. 5. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V2 - Vavčer za patente, modele, znamke

13.05.2024 Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v sodelovanju z ministrstvom objavil javni poziv V2 – Vavčer za patente, modele znamke. Gre za drugi javni poziv v letošnjem letu v okviru vavčerskih spodbud malih vrednosti, ki jih lahko podjetja prejmejo hitro ter enostavno za različne poslovne storitve ter pridobijo do 60-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov.

Cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k zaščiti patentov, modelov in znamk. To bo prispevalo k rasti in ugledu podjetij in s tem h krepitvi konkurenčnosti oziroma njihovega tržnega položaja.

Podjetja bodo lahko s pomočjo vavčerja sofinancirala upravičene stroške, ki se nanašajo na:

  • pripravo prijave patenta, modela, znamke,
  • prijave, registracije, podelitve, vzdrževanja in širjenja patenta, modela, znamke v tujini,
  • prevod prijave.

MSP lahko hitro in enostavno pridobijo do največ 60-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov oziroma minimalno 500 evrov in največ 5000 evrov nepovratnih sredstev za zaščito patentov, modelov in znamk.

Če se podjetje odloči, da bo pri urejanju zaščite koristilo zunanjega izvajalca, mora le-tega izbrati po tržni ceni. Zunanji izvajalci po tem javnem pozivu so lahko:

  • patentni zastopniki in zastopniki za modele in znamke, vpisani v register zastopnikov, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino,
  • tuji patentni zastopniki in zastopniki, ki lahko delujejo pred posameznimi uradi,
  • prevajalci prijave za patent, model, znamko, za katerega ali katero se bodo uveljavili upravičeni stroški po tem javnem pozivu.

V okviru javnega poziva je za zaščito patentov, modelov, znamk do leta 2028 skupno na voljo dva milijona evrov sredstev.

MSP lahko uveljavljajo stroške, nastale v obdobju od 1. januarja 2024 do 30. septembra 2028. Do sofinanciranja bodo upravičene aktivnosti, ki bodo izvedene in plačane znotraj obdobja upravičenosti, določenega v pogodbi o sofinanciranju. Do predložitve zahtevka za izplačilo mora upravičenec izvesti vse aktivnosti.

Med upravičene stroške sodijo:

  • stroški priprave dokumentacije za prijavo, vzdrževanje in širjenje patenta, modela, znamke v tujino, 
  • stroški prijave, postopka registracije, podelitve in vzdrževanja za patent, model, znamko, 
  • stroški prevoda prijave.

Pri tem je potrebno upoštevati, da davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.

Na javni poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja in zadruge. 

Rok za oddajo vlog je 31. marec 2028 oziroma do porabe sredstev. 

Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.

Na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada so objavljene vse informacije o javnem pozivu preko vavčerjev za patente, modele znamke.


Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 10. 5. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bonitetne ocene AJPES in podatki iz letnih poročil za leto 2023 bodo na voljo v bonitetnih storitvah v mesecu maju 2024

24.04.2024

Bonitetne ocene in podatki iz letnih poročil za leto 2023 bodo v bonitetne storitve S.BON AJPES vključeni v prvi polovici meseca maja 2024.

Vir: AJPES, 22. 4. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

AJPES: Masovna javna objava letnih poročil za leto 2023

22.04.2024 Na portalu AJPES so danes objavili 120.352 letnih poročil gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug za leto 2023, kakor tudi 22.483 letnih poročil društev. Preverite poslovanje svojih partnerjev in konkurentov. Prav tako je bilo že objavljenih 2.863 letnih poročil pravnih oseb javnega prava, 87 letnih poročil političnih strank in 2.486 poročil o prostovoljstvu.

>> Preveritev JOPL (Javne objave letnih poročil)


Vir: AJPES, 22. 4. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Fitch in Moody's potrdila bonitetno oceno Slovenije

17.04.2024 Bonitetni agenciji Fitch Ratings in Moody's sta potrdili bonitetno oceno Slovenije pri A oziroma pri A3. Obeti so stabilni.

Na oceno Slovenije pozitivno vplivata članstvo v Evropski uniji in v območju evra ter mednarodna konkurenčnost gospodarstva. Agenciji pričakujeta, da bo Slovenija obvladovala javnofinančni primanjkljaj in tako svojo zadolženost v naslednjih dveh letih uspešno zniževala.

Po mnenju agencij se bo gospodarska rast naše države v naslednjih dveh letih zmerno krepila, obe pa opažata tudi napredek pri strukturnih reformah, ki naslavljajo staranje prebivalstva na dolgi rok.


Vir: Ministrstvo za finance, 16. 4. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bitcoin Halving – kaj to pomeni za vas?

17.04.2024 Do marca 2024 je bilo v obtoku približno 19,65 milijonov bitcoinov, kar pomeni, da je še približno 1,35 milijonov bitcoinov, ki bodo izdani prek rudarskih nagrad. Halving dogodek prinaša dramatično zmanjšanje novih Bitcoinov, kar je že v preteklosti vodilo v izjemne dvige cen kriptovalut.

Po prvem halvingu leta 2012 je cena narasla za 100-krat, po drugem leta 2016 za 67-krat, in po tretjem leta 2020 za 23-krat. Ta trend se lahko nadaljuje tudi po prihajajočem halvingu leta 2024. Velike finančne institucije, kot so Blackrock in Fidelity, vstopajo v trg, kar lahko še dodatno podžge rast cen.

Kaj je Bitcoin Halving?

O Bitcoin Halvingu govorimo, ko se nagrada za rudarjenje Bitcoinov razpolovi. Blockchain mreža potrebuje približno štiri leta, da odpre 210.000 novih blokov – standard, ki so ga postavili ustvarjalci blockchaina, da bi nenehno zmanjševali stopnjo, s katero se uvaja kriptovaluta.

Prva nagrada je bila 50 bitcoinov. Prejšnji datumi halvinga so pa bili:

  • 28. november 2012, na 25 bitcoinov,
  • julij 2016, na 12,5 bitcoinov,
  • maj 2020, na 6,25 bitcoinov.

Naslednji halving se pričakuje 20. aprila 2024, ko se bo nagrada na blok zmanjšala na 3,125 BTC.

Če trgujete ali vlagate v kriptovalute, lahko z našo pomočjo preverite, ali so vaše aktivnosti podvržene obdavčitvi.


Vir: Swan in Binance, 10. 4. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Svet ECB: Ključne obrestne mere ostajajo nespremenjene

12.04.2024 Svet ECB je sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Najnovejše informacije so na splošno potrdile njegovo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Zniževanje inflacije se je nadaljevalo, k čemur je največ prispevala nižja inflacija v skupinah hrane in blaga. Večina meril osnovne inflacije upada, rast plač se postopno umirja, v podjetjih pa dobički absorbirajo del višjih stroškov dela. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije. Vseeno so domači cenovni pritiski močni in v skupini storitev vzdržujejo visoko inflacijo.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri veliko prispevajo k sedanjemu procesu zniževanja inflacije. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno. Če bi s svojo posodobljeno oceno inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike dobil dodatna zagotovila, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti, bi bilo primerno, da zniža sedanjo raven restriktivnosti denarne politike. Vsekakor se bo Svet ECB o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike tudi v prihodnje odločal na podlagi podatkov na vsaki seji posebej in se vnaprej ne zavezuje k določenemu gibanju obrestnih mer.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava portfelj v okviru programa PEPP zmanjševati v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Operacije refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Vir: ECB, 11.4. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Poročanje o finančnih računih - strokovni posvet za finančne institucije

10.04.2024 9. aprila 2024 je na Finančni upravi potekal strokovni posvet v zvezi s poročanjem informacij o finančnih računih na podlagi OECD standarda in Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA.

Letos mineva 10 let od podpisa FATCA sporazuma med Vlado Republike Slovenije in ZDA ter prav tako 10 let od sprejetja OECD standarda ter podpisa Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih. Finančna uprava po eni strani tekoče zagotavlja visoko kakovostne informacije drugim pristojnim organom, po drugi strani pa pridobiva informacije iz tujine, ki jih uporabi v postopkih nadzora.

Posvet je bil namenjen domačim finančnim institucijam, ki letno poročajo podatke o finančnih računih za nerezidente. Posveta so se udeležili predstavniki bank, zavarovalnic, investicijskih skladov in družb za upravljanje, prav tako tudi predstavniki interesnih združenj. Udeležili so se ga tudi nadzorni organi in sicer predstavniki Urada za preprečevanje pranja denarja in Agencije za trg vrednostnih papirjev ter predstavniki Ministrstva za finance.

Glavno vodilo strokovnega posveta, ki ga je izvedla Finančna uprava, je skrb za zagotavljanje kakovosti izmenjanih informacij. Na srečanju so bile izpostavljene najpomembnejše vsebine, ki so pomembne za učinkovito izvajanje CRS standarda (Common Reporting Standard) in FATCA sporazuma. Posebej so bile predstavljene pomanjkljivosti, ki jih Finančna uprava zaznava v postopkih nadzora nad pravilnostjo izvajanja postopkov dolžne skrbnosti in poročanja.

Vir: FURS, 10. 4. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030

02.04.2024 Rezultati Javnega poziva za izbor projektnih predlogov za uvrstitev na indikativni seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030 (oznaka: JP MS 2023).

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo rezultate pregleda vlog na Javni poziv za izbor projektnih predlogov za uvrstitev na indikativni seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030 (JP MS 2023), ki je bil objavljen 27. julija 2023.

Do roka je na ministrstvo prispelo skupaj 113 vlog, skupna vrednost zaprošenih sredstev znaša 2,46 milijarde evrov. Strokovna komisija za vodenje in izvedbo postopka javnega poziva dodeljevanja sredstev za sofinanciranje projektov v okviru Sklada za modernizacijo je na podlagi pregleda in ocenjevanja vlog oblikovala indikativni seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030, ki ga sestavljajo trije seznami (liste) projektnih predlogov:

  • A lista – prednostni projektni predlogi;
  • B lista – rezervni projektni predlogi;
  • C lista – neuvrščeni projektni predlogi.

Na podlagi indikativnega seznama naložb ter aktualne alokacije sredstev Sklada za modernizacijo za Republiko Slovenijo bo ministrstvo periodično pripravljalo predloge posameznih naložb oziroma naložbenih shem in jih posredovalo v pregled Evropski investicijski banki (EIB) in Odboru za naložbe, z namenom pridobitve odločitve EIB oziroma priporočila Odbora za naložbe za financiranje. Na podlagi odločitve EIB o potrditvi prednostne naložbe oziroma priporočila Odbora za naložbe za financiranje neprednostne naložbe Evropska komisija sprejme odločitev o izplačilu, s katero določi znesek sredstev Sklada za modernizacijo, ki se izplača posamezni naložbi.

Prve predloge naložb oziroma naložbenih shem bo ministrstvo na EIB v odločanje predložilo predvidoma jeseni 2024.

Vse zainteresirane obveščamo, da bo ministrstvo 10. aprila 2024 ob 14.30 preko spleta izvedlo predstavitev rezultatov javnega poziva JP MS 2023 in javno posvetovanje z deležniki in zainteresirano javnostjo, na katerem bo možno izraziti stališča do indikativnega seznama naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo.

Več informacij o rezultatih javnega poziva in spletnem dogodku je na voljo na spletni strani Javni poziv za izbor projektnih predlogov za uvrstitev na indikativni seznam naložb za sofinanciranje s sredstvi Sklada za modernizacijo v obdobju 2024-2030 (JP MS 2023).


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Izvajanje plačilnih storitev na dan 29. marca 2024

19.03.2024 V petek, 29. marca 2024, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa.

V petek, 29. marca 2024, evropski plačilni sistem TARGET2 ne bo posloval, zato banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Skladno s tem Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP) v petek, 29. marca 2024, ne bo izvajala:

  • plačilnih storitev za proračunske uporabnike in
  • storitev negotovinskega plačevanja obveznih dajatev na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam,

Prilivi iz naslova takojšnjih plačil in Flik spletnih plačil bodo nemoteno potekali tudi v času velikonočnih praznikov in nedelovnih dni.

Obvestilo o izvajanju plačilnih storitev na dan 29. marca 2024 je objavljeno na spletni strani UJP.

Rok za izpolnitev obveznosti, ki zapadejo v petek, 29. marca 2024, se ne prenese na naslednji delovni dan. To pomeni, da je obveznost zavezanca, ki zapade pri Finančni upravi 29. marca 2024, pravočasno poravnana, če je plačana 28. marca 2024.

Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 18. 3. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nov seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranje terorizma

15.03.2024 Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Na seznam tretjih držav, ki ne sodelujejo z Evropsko unijo glede davčnih standardov je dodana država Antigva in Barbuda in umaknjene Bahami, Britanski deviški otoki, Kostarika, Marshallovi otoki in Turks in Caicos.

Antigva in Barbuda je tako na skupnem seznamu tveganih držav nova, Britanskih deviških otokov ter Turks in Caicos pa na skupnem seznamu tveganih držav ni več. Bahami, Kostarika in Marshallovi otoki so sicer umaknjeni s seznama nekokooperativnih jurisdikcij glede davčnih standardov, so pa zaradi njihove uvrstitve na druge sezname še vedno uvrščene na skupnem seznamu tveganih držav. 

Nov seznam tveganih držav


Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 15. 3. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

S Flikom lahko na spletu plačujete tudi proračunskim uporabnikom

14.03.2024 UJP sporoča, da se je v sistem Flik vključila tudi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP), kar pomeni, da lahko stranke odslej na spletu s Flikom plačujejo e-storitve proračunskih uporabnikov, med katerimi so tudi upravne enote, fakultete in knjižnice.

Flik je sodoben in preprost način plačil in nakazil med komitenti različnih bank v Sloveniji, ki je uporabnikom že dobro poznan.

Sprva je bil namenjen izvajanju enostavnih in takojšnjih plačil med strankami različnih slovenskih bank, sedaj pa omogoča tudi plačila na prodajnih mestih in na spletu.

Odslej je s storitvijo Flik tako omogočeno tudi plačevanje e-storitev proračunskih uporabnikov. Uporabniki sistema e-plačil UJP lahko s storitvijo Flik enostavno plačajo davke, sodne takse ali članarino za knjižnico. Na spletni strani UJP lahko uporabniki najdejo celoten nabor proračunskih uporabnikov, katerih storitve lahko na spletu plačajo s pomočjo Flika.

Uporabniki si želijo enostavnih digitalnih plačil

Hitra rast obsega spletnih plačil Flik dokazuje, da so uporabniki pričakovali enostavno obliko plačevanja. Flik je že v nekaj mesecih po uvedbi dosegel četrtinski delež vseh spletnih plačil v Sloveniji.

»UJP od leta 2012 upravlja sistem spletnih plačil, v katerem uporabniki z uporabo plačilnih kartic, spletne banke, mBills ter Valú Monete plačujejo storitve proračunskih uporabnikov. Želimo slediti in ustvarjati trende sodobnih plačil. Hitra rast uporabe kaže, da je bila odločitev pravilna. V UJP je delež Flik glede na druge načine plačil v mesecu februarju 2024 znašal 31,3 odstotka,« je ob tem povedala vršilka dolžnosti generalnega direktorja UJP Urška Kos.

Vključitev UJP v shemo Flik plačil pozdravljajo tudi v NLB, ki za UJP opravlja Flik plačila. »NLB je sistemska finančna institucija, ki med drugim stremi k poenostavitvi in digitalizaciji plačil. Delež gotovinskih plačil v Sloveniji je še vedno precej visok, zato si v NLB prizadevamo, da negotovinska plačila pridobijo enak status kot gotovinska. Večji delež negotovinskih plačil namreč prinaša številne prednosti, tako strankam, kot tudi prodajalcem in ne nazadnje tudi državi,« so zapisali v NLB.

Prednosti Flika

Sistem Flik omogoča zelo dobro uporabniško izkušnjo. Nudi hitro in zanesljivo plačevanje brez zamudnega vnašanja številk bančnega računa. Na podlagi podane telefonske številke ali elektronskega naslova plačnik v svojo Flik aplikacijo prejme zahtevek za plačilo, ki ga potrdi ali zavrne. S tem je postopek plačevanja zaključen, denar pa je v nekaj sekundah na računu prejemnika plačila.

Prednost Flika je, da je uporabnikom na voljo ves čas, saj ni vezan na delovni čas plačilnega prometa bank.

Kljub enostavnosti in hitrosti plačil je varnost vseskozi na prvem mestu. Plačevanje s Flikom je varno in izpolnjuje varnostne standarde Banke Slovenije in evropske direktive o plačilnih storitvah. Za varnost aplikacije Flik jamčijo slovenske banke.


Vir: Uprava RS za javna plačila


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

ECB ohranil visoke obrestne mere v evroobmočju

08.03.2024 Svet ECB je sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Od zadnje seje Sveta ECB, ki je potekala januarja, se je inflacija dodatno znižala. V najnovejših projekcijah strokovnjakov ECB je bila inflacija popravljena navzdol, zlasti za leto 2024, kar je predvsem odraz manjšega prispevka cen energentov. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo povprečna inflacija znašala 2,3% v letu 2024, 2,0% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Projekcije inflacije brez energentov in hrane so bile ravno tako popravljene navzdol in znašajo povprečno 2,6% za leto 2024, 2,1% za leto 2025 in 2,0% za leto 2026. Čeprav se je večina meril osnovne inflacije nadalje znižala, ostajajo domači cenovni pritiski močni, kar je deloma posledica visoke rasti plač. Pogoji financiranja so restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje, kar potiska inflacijo navzdol. Strokovnjaki so projekcijo gospodarske rasti za leto 2024 popravili navzdol na 0,6%, saj pričakujejo, da bo gospodarska aktivnost v bližnji prihodnosti ostala umirjena. Zatem pričakujejo, da se bo gospodarstvo okrepilo ter doseglo 1,5-odstotno rast v letu 2025 in 1,6-odstotno rast v letu 2026, k čemur bo sprva prispevala potrošnja, kasneje pa tudi investicije.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB določene na ravni, na kateri bodo, če jo bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava portfelj v okviru programa PEPP zmanjševati v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Operacije refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.



Vir: ECB, 7. 3. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Prevare na področju elektronskega bančništva

27.02.2024 Na Uradu RS za preprečevanje pranja denarja so zaznali povečano število prevar z uporabo zlonamernih aplikacij za pametne telefone.

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT (angleško Slovenian Computer Emergency Response Team - SI CERT)  je v zvezi z napadi na pametne telefone izdal opozorilo o kraji sredstev iz mobilnih bank preko okužbe z Anatsa trojanskim konjem.


Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 27. 2. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obveznice za državljane so izdane

23.02.2024 Po zaključku vpisa državnih obveznic za fizične osebe (RS94) je bila danes izvedena izdaja obveznic in njihova izročitev na trgovalne račune vlagateljev. 27. februarja 2024 bodo obveznice uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi.

Z obveznicami RS94 spodbujamo razvoj kapitalskega trga, ponujamo alternativo drugim naložbam, hkrati pa sledimo strateškim ciljem upravljanja javnega dolga.

Republika Slovenija je prvič izdala obveznice za fizične osebe, zato nas veseli, da je bil vpis obveznic uspešen. Po najnovejših podatkih jih je vpisalo 9352 državljanov v skupni nominalni vrednosti 258,4 milijona evrov, odprtih pa je bilo 5659 novih trgovalnih računov. Državljani so torej prepoznali ponujeno alternativo drugim naložbam, s čimer smo dosegli enega ključnih ciljev – večje zanimanje za kapitalski trg – kar nas še posebej veseli.

Celoten skupni nominalni znesek izdaje obveznic RS94 sicer znaša 261 milijonov evrov, saj smo za vzdrževanje likvidnosti na Ljubljanski borzi in zunajborznem trgu uradnemu vzdrževalcu likvidnosti zakladnih menic in državnih obveznic, to je banki NKBM, dodelili dodatne obveznice v višini 1 odstotka zneska izdanih obveznic.

Poleg razvoja kapitalskega trga, ki predstavlja eno od strateških prioritet ministrstva, s to izdajo zasledujemo tudi druge cilje:

  • Dodatno vlagateljsko zaledje za zagotavljanje proračunskih sredstev v obdobju, ko bo izvajanje obnove Slovenije po poplavah najbolj intenzivno.
  • Z višjim donosom ponujamo alternativo bančnim vlogam. Z naložbo v državne obveznice lahko državljani dosežejo večjo razpršenost in raznovrstnost svojih naložb ter zmanjšajo tveganje.
  • Izboljšanje finančne pismenosti. S pridobivanjem izkušenj z obveznicami mali vlagatelji krepijo finančno znanje, kar jim omogoča boljše finančne odločitve in upravljanje osebnih financ.
  • Spodbuditi želimo trajno participacijo fizičnih oseb v takšnih instrumentih, ne zgolj priložnostno oziroma enkratno.

Ko bodo obveznice uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi, bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli, tudi pravne osebe. Obveznice bodo vodene ter poplačane skladno z najvišjimi standardi transparentnosti in zaščite vlagateljev, kot vse doslej izdane obveznice Republike Slovenije.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

S 1. marcem se bodo transferji posameznikom in gospodinjstvom uskladili z inflacijo

22.02.2024 Na podlagi objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta, se za 4,2 odstotka zvišajo meje dohodkov za letne pravice iz javnih sredstev, zneski otroškega dodatka, državne štipendije ter denarne socialne pomoči in prag za upravičenost do denarne socialne pomoči (na podlagi povišanja osnovnega zneska minimalnega dohodka).

Meje dohodkov za letne pravice ter zneski otroškega dodatka, državne štipendije in dodatkov k državni štipendiji se uskladijo s 1. marcem 2024.

Nova meja za pridobitev otroških dodatkov in državne štipendije bo od 1. marca 2024 dalje 1.269,24 evra povprečno mesečno na osebo.

Najvišji otroški dodatek bo znašal 169,36 evra na mesec, najvišji osnovni znesek državne štipendije bo znašal 269,74 evra.

Nove meje dohodkov se uporabljajo od prve naslednje odločbe dalje. Višji zneski otroškega dodatka, državne štipendije in dodatkov k državni štipendiji se samodejno izplačajo v mesecu aprilu, zato ni treba oddajati nove vloge.

S 1. marcem se uskladi tudi subvencija študentske prehrane, in sicer iz 3,86 evra na 4,02 evra.

Za 4,2 odstotka bodo višji tudi naslednji prejemki:

  • dodatek za nego otroka bo znašal 123,46 evra, za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, pa 246,92 evra,
  • dodatek za veliko družino s tremi otroki bo znašal 487,66 evra, dodatek za veliko družino s štirimi ali več otroki pa 592,60 evra,
  • pomoč ob rojstvu otroka bo znašala 421,97 evra,
  • materialni stroški za otroka v rejništvu znašajo 359,59 evra,
  • plačilo dela rejniku znaša 163,58 evra. 

Višja bosta tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek

Zaradi uskladitve osnovnega zneska minimalnega dohodka se s 1. aprilom 2024 ustrezno zviša višina dodeljene denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Zvišajo se tudi zneski pogrebnine, posmrtnine in izredne denarne socialne pomoči ter prag za upravičenost do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in posmrtnine. 

Osnovni znesek minimalnega dohodka (OZMD) se uskladi tako, da znaša 484,88 evra (do zdaj 465,34 evra). Največja višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki živi sama, bo znašala 227,89 evra.

Višina pogrebnine bo po novem 969,76 evra in višina posmrtnine 484,88 evra.  

Novi znesek OZMD se uporablja s 1. aprilom 2024, kar pomeni, da velja za vloge, vložene v mesecu marcu 2024, oz. odločanje po uradni dolžnosti za pravice, ki potečejo v mesecu marcu 2024.

V primeru že dodeljene pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka se višji zneski samodejno izplačajo meseca marca 2024, zato ni treba oddajati nove vloge.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 21. 2. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nov seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranje terorizma

13.02.2024 Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Državi Jordanija in Kajmanski otoki sta črtani s seznama držav z visokim tveganjem (Delegirana uredba (EU) 2023/2070).

Kajmanski otoki so s tem v celoti črtani s seznama držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, Jordanija pa ostaja na seznamu kot država s povečanim tveganjem.

Nov seznam tveganih držav.


Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 12. 2. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Objavljeni javnofinančni podatki za leto 2023

01.02.2024 Ministrstvo za finance je objavlilo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljajo predhodne podatke štirih blagajn javnega financiranja za leto 2023 ter podatke sektorja država (po metodologiji denarnega toka) za prva tri četrtletja 2023. Rast odhodkov državnega proračuna je bila višja od rasti prihodkov, k čemur so prispevale predvsem investicije ter odziv države na draginjo in poplave.

Po predhodnih podatkih so prihodki državnega proračuna v letu 2023 znašali 13 milijard evrov ali 5,5 odstotka več kot leto prej. Odhodki so bili višji za 12 odstotkov in so presegli 15 milijard evrov, predvsem zaradi izdatkov za investicije, kakor tudi odziva države na draginjo in poplave. Primanjkljaj državnega proračuna je konec leta 2023 tako znašal 2,3 milijarde evrov. Več informacij o tem je na voljo v novici o lanskih gibanjih v državnem proračunu.

Po preliminarnih podatkih občin so se prihodki v letu 2023 v primerjavi s predhodnim letom povečali za 18,7 odstotka, zlasti na račun prejetih sredstev iz državnega proračuna za investicije. Odhodki pa so bili višji za 10,1 odstotka, in sicer zaradi investicij in prenosa neporabljenih sredstev iz državnega proračuna za sanacijo po poplavah na proračunsko rezervo občin. Presežek prihodkov nad odhodki občin znaša 126 milijonov evrov.

Tako prihodki kot tudi odhodki pokojninske blagajne so se v letu 2023 povečali za dobrih pet odstotkov na 7,1 milijarde evrov. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 8,5 odstotka.

Zdravstvena blagajna je imela po predhodnih podatkih za leto 2023 ob skoraj desetodstotni rasti prihodkov in 8,5-odstotni rasti odhodkov za 33 milijonov evrov manjši primanjkljaj kot leto prej. Okrepljena rast prihodkov je v največji meri rezultat devetodstotne rasti socialnih prispevkov in za 17,7 odstotka ali okoli 54 milijonov evrov višjih transfernih prihodkov iz državnega proračuna, namenjenih financiranju zdravstvenih storitev oziroma zagotavljanju stabilnosti zdravstvenega sistema.

Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so po preliminarnih podatkih v letu 2023 znašali 25 milijard evrov, kar je za 7,4 odstotka več kot leto prej. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 27,3 milijarde evrov, predvsem na račun investicijskih odhodkov in transferjev. Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal nekaj manj kot 2,3 milijarde evrov oziroma 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

Enote sektorja država so v tretjem četrtletju leta 2023 ustvarile 369 milijonov evrov primanjkljaja, saj je bila letna rast prihodkov za tri odstotne točke nižja od rasti izdatkov, ki je znašala 11 odstotkov. Glavni pospeševalec rasti prihodkov ostajajo prispevki za socialno varnost, ki so v prvi treh četrtletjih skupaj porasli za dobrih devet odstotkov na 7,3 milijarde evrov, kar predstavlja 37 odstotkov vseh prihodkov sektorja država. Visoka rast izdatkov je posledica pospešene rasti sredstev za zaposlene in se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju 2023, ko je bila 12,8-odstotna.

V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno preliminarnih javnofinančnih izdatkov za leto 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je namenjen področju socialne varnosti, in sicer več kot 9,5 milijarde evrov oziroma 35 odstotkov vseh odhodkov.

V publikaciji objavljamo še letno stanje dolga in poroštev ter preliminarno oceno prihodkov in odhodkov po denarnem toku za leto 2023 za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je po predhodnih podatkih konec lanskega četrtega četrtletja glede na prejšnje četrtletje povečal za 81 milijonov evrov na 39,8 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,2 milijarde evrov.

Javnofinančna gibanja
 
>>Četrtletni pregled javnofinančnih gibanj, januar 2024


Vir: Ministrstvo za finance, 31. 1. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pričenjajo se redna posvetovanja z misijo Mednarodnega denarnega sklada

18.01.2024 Danes se pričenjajo redna posvetovanja z misijo Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v skladu s 4. členom Statuta MDS. Predstavniki MDS bodo v Sloveniji od 18. do 30. januarja 2024. Ob zaključku bodo predstavljene tudi prve ugotovitve misije.

Namen posvetovanj je pregled zadnjih gospodarskih gibanj, delovanja finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzivov za prihodnje. Med prioritetnimi področji v okviru letošnjih posvetovanj se izpostavljajo tudi ključni vzvodi rasti in določanje meje produktivnosti v posameznih gospodarskih sektorjih, trg dela, tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ter pogled na prihodnje izzive Slovenije. Na podlagi pogovorov z vsemi vključenimi institucijami bo v naslednjih mesecih pripravljeno poročilo za Slovenijo s pogledi in priporočili MDS o ustreznih finančnih, fiskalnih in strukturnih politikah za Slovenijo.

Vodja misije za Slovenijo Donal McGettigan in člani misije Rossen Alexandrov Rozenov, Magali Pinat, Saioa Armendariz in Dmitriy Kovtun se bodo v okviru posvetovanj srečali s predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance RS, drugih resornih ministrstev, UMAR, Fiskalnega sveta, GZS, Združenja delodajalcev, Slovensko-nemške gospodarske zbornice, ZPIZ, Državnega zbora RS, Združenja bank Slovenije, izbranih poslovnih bank, sindikatov ter predstavniki zavarovalniškega sektorja.

Vodja misije Donal McGettigan bo prve ugotovitve misije ob zaključku posvetovanj skupaj s Klemnom Boštjančičem, ministrom za finance, in Boštjanom Vasletom, guvernerjem Banke Slovenije, predstavil 30. januarja 2024, ob 13.30, na novinarski konferenci v prostorih Banke Slovenije.

VIr: Banka Slovenije, 18. 1. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ministrstvo za finance je pristopilo k izdaji obveznic za državljane

11.01.2024 Ministrstvo za finance je pripravljeno na izdajo obveznic za državljane. Izdane bodo v začetku februarja z ročnostjo treh let, obseg izdaje pa je predviden v višini 250 milijonov evrov.

Izdaja obveznice je namenjena polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Slovenije. Z osredotočenjem na takšno bazo investitorjev zasledujemo tudi cilj opismenjevanja in seznanjanja fizičnih oseb o varnih naložbenih priložnostih - alternativah bančnim depozitom, s poudarkom na varčevanju, pa tudi cilj zaupanja, razvoja in oživitve kapitalskega trga z novimi instrumenti in novo vrsto vlagateljev.

Hkrati poskušamo vzpodbuditi trajno participacijo fizičnih oseb v takšnih instrumentih, ne zgolj priložnostno oziroma enkratno.

Minimalni znesek vpisa bo 1000 evrov, maksimalni pa 100.000 evrov, pri čemer bo v primeru presežnega vpisa lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska, vendar ne manj kot 1000 evrov.

Obrestno mero bomo določili pred objavo obvestila o zbiranju ponudb za vpis obveznice, na podlagi ekstrapolacije krivulje donosnosti zakladnih menic in s pribitkom okvirne premije za novo izdajo.

Izdaja je bila sicer načrtovana že v lanskem letu, vendar je bila zaradi novih okoliščin glede ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2023, prilivov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, višine likvidnih sredstev proračuna ter zaradi doseganja ciljne višine dolga sektorja države v višini 69,9 odstotka BDP za leto 2023 sprejeta odločitev o zamiku izdaje v letošnje leto.

S sprejetjem Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se bodo obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v vrednostne papirje države, tako za zakladne menice kot tudi za obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Iz proračuna lani rekordna sredstva za investicije

10.01.2024 Državni proračun je po predhodnih podatkih lani zabeležil 15,36 milijarde evrov odhodkov in 13,02 milijarde evrov prihodkov, primanjkljaj pa je bil nekoliko nižji od načrtov. Investicije kljub blaženju draginje in pomoči po naravnih nesrečah niso zastale – zanje smo namenili največ sredstev v zgodovini, to je več kot dve milijardi evrov.

Proračunski odhodki

Odhodki državnega proračuna so bili lani za 1,6 milijarde evrov ali 12 odstotkov višji kot leto prej. Dosegli so 94,2 odstotka načrtovanih odhodkov v rebalansu.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo lani namenili 2,1 milijarde evrov oziroma pet odstotkov več kot predlani. Zvišali so se družinski prejemki in starševska nadomestila (med drugim smo izplačali draginjski dodatek za otroke) ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti (povečala so se sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci). Hkrati smo izplačali energetski dodatek za najbolj ranljive, draginjske dodatke upokojencem ter izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po naravnih nesrečah. So se pa zaradi ugodnih razmer na trgu dela lani znižali transferji brezposelnim.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun lani prispeval 1,5 milijarde evrov, kar je 3,2 odstotka manj kot predlani. Največji  transfer je bil v pokojninsko blagajno v višini 1,1 milijarde evrov, kar je 8,7 odstotka manj kot predlani, ko smo med drugim izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. Državni proračun je zdravstveni blagajni lani financiral tudi storitve, opravljene nad rednim programom dela, s ciljem dviga dostopnosti zdravstvenih storitev za vse.

Lani smo izplačali 945 milijonov evrov subvencij, kar je 49,4 odstotka več kot leto prej. Za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 834 milijonov evrov, kar vključuje pomoč gospodarstvu in kmetijstvu zaradi energetske krize, draginje in naravnih nesreč. Na vladni spletni strani o poplavah so objavljeni aktualni podatki o izplačilih iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih.

Investicije in investicijski transferji so bili lani najvišji v zgodovini, zanje smo skupaj odšteli 2,2 milijarde evrov oziroma 32 odstotkov več kot leto prej. Vlagali smo v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode in raziskovalno razvojne dejavnosti, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje in odpravo naravnih nesreč.

Proračunski prihodki

Proračunski prihodki so bili glede na leto prej višji za 678 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka, dosegli pa so 99,1 odstotka prihodkov, načrtovanih v rebalansu proračuna.

V celotnem lanskem letu so davčni prihodki dosegli 10,9 milijarde evrov, kar je 547 milijonov evrov oziroma 5,3 odstotka več kot leto prej. Največji delež zbranih davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost – z njim smo lani po predhodnih podatkih, ki se lahko še spremenijo, zbrali približno 5,1 milijarde evrov oziroma 8,2 odstotka več kot leto prej.

Z dohodnino smo zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 7,4 odstotka več kot leto prej. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, sta njihovo rast poganjali visoka zaposlenost in rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine; del, ki pripada njim, se je zvišal za 8,6 odstotka.

S trošarinami smo prav tako zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 14,5 odstotka več kot leto prej. Višji prihodki v segmentu trošarin od energentov so posledica lanskega plačila odloženih obrokov iz leta prej in prilagajanja višjih trošarin na motorna olja, beležimo pa tudi višje prihodke trošarin na tobačne izdelke.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so lani dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je 11,1 odstotka manj kot leto prej.

Iz Evropske unije smo lani prejeli 1,1 milijarde evrov, kar je 13,7 odstotka več kot leto prej.


Vir: Ministrstvo za finance, 10. 1. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. 1. 2024

08.01.2024 Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je v 2. členu Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) (Uradni list RS, št. 11/07 - UPB) določena kot vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. januarja 2024, in znaša 12,5 odstotka.

Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja. Skladno z zakonom, ki določa referenčni dan za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, lahko ministrstvo predpisano obrestno mero zamudnih obresti izračuna šele dan pred obdobjem, za katerega le-ta velja. Metoda izračuna predpisane obrestne mere zamudnih obresti sledi dikciji določbe (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih.

Sama objava predpisane obrestne mere zamudnih obresti nima konstitutivnega značaja. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti namreč določa sam zakon in ne objava Ministrstva za finance. Objava ima namreč zgolj informativni značaj. Vsi podatki, potrebni za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, so tudi javno dostopni. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti si tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki, upoštevajoč dikcijo ZPOMZO-1, lahko izračunajo sami. Višina referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, ki se prišteje zakonsko določenim osmim odstotkom, je objavljena na naslovu: www.ecb.int/stats/monetary/rates/html/index.en.html

(Objavljeno 5.1.2024)


Vir: Uradni list RS, št. 1/2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Objava mandata za organizacijo nove izdaje 10-letne obveznice

03.01.2024

Republika Slovenija objavlja mandat za organizacijo nove izdaje 10-letne evrske obveznice.

Republika Slovenija (»Izdajatelj«) z bonitetno oceno A3 (stabilni obeti) (Moody’s)/AA- (stabilni obeti) (S&P)/A (stabilni obeti) (Fitch) je bankam Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank, Erste Group, Goldman Sachs Bank Europe SE in Nova KBM podelila mandat za organizacijo izdaje nove 10-letne evrske obveznice z zapadlostjo leta 2034, skladno izjemam iz Predpisa S (Regulation S), v nematerializirani imenski obliki. Izvedba izdaje se pričakuje v bližnji prihodnosti, v odvisnosti od razmer na finančnih trgih.

Veljajo veljavne stabilizacijske uredbe vključujoč FCA/ICMA.

Ni za posredovanje, objavo ali distribucijo, neposredno ali posredno, v celoti ali delno, katerikoli osebi, ki je rezident ZDA ali se nahaja v ZDA ali v katerikoli jurisdikciji, v kateri bi bilo to protipravno.

Obveznice so v ponudbi in prodaji skladno izjemi glede zahteve za registracijo Zakona o vrednostnih papirjih Združenih držav Amerike za posle, izvedene izven Združenih držav Amerike na podlagi in skladno Predpisu S (Regulation S) Zakona o vrednostnih papirjih Združenih držav. Ta objava je bila pripravljena za uporabo v zvezi s ponudbo in prodajo Obveznic in ne predstavlja ponudbe katerikoli osebi v Združenih državah Amerike. Posredovanje tega sporočila katerikoli osebi v Združenih državah Amerike ni dovoljeno. V državah članicah Evropskega gospodarskega prostora je ta objava namenjena samo osebam, ki so dobro poučeni vlagatelji, kot jih opredeljuje Uredba (EU) 2017/1129 ("EU Prospektna uredba"). V Združenem Kraljestvu je ta objava namenjena samo osebam, ki so dobro poučeni vlagatelji, kot jih opredeljuje EU Prospektna uredba, saj je ta uredba del domačega prava Združenega kraljestva v skladu z Zakonom o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije iz leta 2018 (tako imenovani "UK Prospectus Regulation"). To sporočilo se posreduje in je namenjeno samo osebam v Združenem kraljestvu v okoliščinah, v katerih 1. odstavek 21. člena Zakona o finančnih storitvah in trgih (angleško Financial Services and Markets Act – FSMA) iz leta 2000 ne velja.

Bonitetna ocena ni priporočilo za nakup, prodajo ali posedovanje vrednostnih papirjev in jo lahko bonitetna agencija kadar koli revidira, zadrži ali umakne.

Ciljni trg pripravljavca produkta (MiFID II upravljanje produktov) so primerne nasprotne stranke, profesionalne stranke in tudi neprofesionalne stranke (vse prodajne poti).


Vir: Ministrstvo za finance, 2. 1. 2024


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Svet ECB: Že drugič zapored brez dviga obrestnih mer

14.12.2023 Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Inflacija se je v zadnjih mesecih sicer znižala, vendar bo v bližnji prihodnosti verjetno zopet začasno porasla. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje se bo inflacija tekom naslednjega leta predvidoma postopoma zniževala, preden se bo leta 2025 približala 2-odstotni ciljni ravni Sveta ECB. Gledano v celoti strokovnjaki pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 2,7% v letu 2024, 2,1% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. To v primerjavi s septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za leto 2023 in še posebno za leto 2024.

Pretekli dvigi obrestnih mer se še vedno intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Strožji pogoji financiranja zavirajo povpraševanje, kar prispeva tudi k zniževanju inflacije. Strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo gospodarska rast v bližnji prihodnosti umirjena. Zatem bo gospodarstvo predvidoma okrevalo zaradi vse višjih realnih dohodkov – k čemur bo prispevalo zniževanje inflacije in naraščanje plač – in zaradi vse boljšega zunanjega povpraševanja. Strokovnjaki Eurosistema tako predvidevajo, da se bo gospodarska rast okrepila z 0,6% v povprečju leta 2023 na 0,8% v letu 2024 ter na 1,5% v letih 2025 in 2026.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jo bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB so glavno orodje pri določanju naravnanosti denarne politike. Svet ECB je danes tudi sklenil, da bo pospešil normalizacijo Eurosistemove bilance. Tako namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava zmanjševati portfelj v okviru programa PEPP, in sicer v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava zmanjševati portfelj v okviru programa PEPP, in sicer v povprečju za 7,5 milijarde EUR na mesec. Svet ECB namerava ponovno investiranje v okviru programa PEPP končati ob koncu leta 2024.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Operacije refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.


Vir: ECB, 14. 12. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Finančni ministri še brez dogovora o reformi fiskalnih pravil, delo se bo nadaljevalo

08.12.2023 Svet Evropske unije (EU) za ekonomske in finančne zadeve je danes v Bruslju nadaljeval politično razpravo o zakonodajnih predlogih za reformo ekonomskega upravljanja oziroma fiskalnih pravil EU. Ministri dokončnega dogovora o tem še niso dosegli, zato se bo delo na tem dosjeju nadaljevalo.

Predlogi za reformo fiskalnega okvira EU, ki jih je aprila objavila Evropska komisija, bodo po načrtih odpravili pomanjkljivosti sedanjih pravil in okrepili konkurenčnost EU. Upoštevali bodo posebnosti glede trenutnega oziroma izhodiščnega dolga držav članic, hkrati pa ohranjali dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Ministri bodo kompromis in dogovor o spremembi pravil poskušali doseči do konca tega leta, po potrebi na izrednem srečanju Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve med 18. in 21. decembrom. V tem primeru bodo leta 2024 že veljala nova pravila, v nasprotnem primeru pa bi veljala stara pravila.

Ministri so se seznanili tudi z napredkom v zvezi z zakonodajnimi predlogi, ki bi okrepili položaj evrske gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva, hkrati pa omogočili izdajo evra kot digitalne valute. S tem bi med drugim prispevali h krepitvi odpornosti gospodarstva EU v digitalni dobi. Slovenija te predloge podpira, pri čemer poudarjamo, da bi morebitna uvedba digitalnega evra predstavljala dopolnilo evru kot gotovini, ne bi pa ga nadomestila. Na Ministrstvu za finance smo o tem že objavili podrobnejše pojasnilo o položaju gotovine.

Predsedstvo je predstavilo tudi napredek pri obravnavi predloga posodobljenega svežnja novih lastnih virov za proračun Evropske unije, ki ga je pripravila Komisija. Predlog poleg prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami in prihodkov iz mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah začasno predvideva še nov statistični vir lastnih sredstev, ki temelji na dobičku podjetij. To ne bi bil davek za podjetja, temveč nacionalni prispevek, ki bi ga plačale države članice na podlagi statističnih podatkov o dobičku podjetij. Slovenija podpira razpravo o predlogu Komisije, pri presoji ustreznosti novih virov pa bomo upoštevali tudi njihov učinek na nacionalni proračun.

Ministri so razpravljali tudi o ekonomskih in finančnih posledicah vojne v Ukrajini in izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost, potrdili so spremembe še 13 načrtov za okrevanje in odpornost, izmenjali pa so tudi mnenja o svežnju dokumentov novega cikla evropskega semestra – procesa usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik na EU ravni.

Vir: Ministrstvo za finance, 8. 12. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vsa z rebalansom predvidena sredstva za posojila po poplavah ne bodo potrebna

01.12.2023 Vlada se je po avgustovskih poplavah hitro odzvala in z rebalansom zagotovila dodatne vire za sanacijo in pomoč pri odpravi posledic ujme. Sredstva za nepovratno pomoč so bila v celoti porabljena, sredstva za pomoč prek ugodnih posojil pa ne bodo v celoti porabljena. To rešitev je namreč nadgradil zakon o obnovi.

Septembra 2023 je bil sprejet že drugi rebalans državnega proračuna za leto 2023 z namenom zagotovitve dodatnih virov v višini 520 milijonov evrov za sanacijo in pomoč pri odpravi posledic poplav, ki so prizadele Slovenijo 4. avgusta. S tem so se zagotovila sredstva za nepovratno pomoč prizadetim v višini 220 milijonov evrov, 300 milijonov evrov pa se lahko porabi za pomoč v obliki ugodnih posojil.

Največja škoda je nastala na javni infrastrukturi, odpravo te škode pa financira država neposredno iz proračuna, zato so bila z rebalansom zagotovljena dodatna sredstva že v celoti porabljena (do 26. novembra že 435 milijonov evrov). Sredstva, ki so bila načrtovana za ugodna posojila, bodo do konca leta delno porabljena za oblikovanje posebnega posojilnega sklada v višini 100 milijonov evrov pri SID banki, od česar bo država prispevala 30 milijonov evrov. SID bo prizadetemu gospodarstvu omogočil ugodna posojila za odpravo neposredne škode, skladno z določili Zakona o odpravi naravnih nesreč.

Predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju določa drugačno obliko finančnih instrumentov, in sicer bodo podjetjem in občanom na voljo posojila poslovnih bank s poroštvom države in subvencijo obrestne mere, ki so zanje še ugodnejša. Poslovne banke bodo lahko ta finančni instrument zaradi poslovne mreže zlasti malim in srednjim podjetjem še približala. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere so načrtovana v državnem proračunih za leti 2024 in 2025. Na ta način država nadgrajuje ukrep pomoči v obliki ugodnih posojil, načrtovan v letu 2023, kjer pa bo preostanek sredstev, namenjen posojilom, ostal ob koncu leta neporabljen.


Vir: Ministrstvo za finance, 1. 12. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij

20.11.2023 V letu 2022 je storitvena menjava Slovenije s tujino dosegla 3,5 mrd EUR presežka, pri tem je bilo za 11,1 mrd EUR izvoza ter 7,6 mrd EUR uvoza storitev. Majhna podjetja so prispevala četrtino presežka storitvene menjave s tujino. Med tovrstnimi podjetji se približno polovico celotnega uvoza in izvoza storitev pripiše podjetjem iz dejavnosti prometa in skladiščenja.

>> Več v dokumentu: Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij v 2022



Vir: Banka Slovenije, 17. 11. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

BS: Gospodarska aktivnost se v skladu s pričakovanji upočasnjuje

15.11.2023 Gospodarska aktivnost v Sloveniji se, skladno z napovedmi, upočasnjuje; v tretjem četrtletju se je tekoče zmanjšala, medtem ko na letni ravni beležimo zmerno rast. Nižja aktivnost v tretjem četrtletju je posledica ohlajanja izvoznega in domačega povpraševanja, ki vse bolj omejuje poslovanje podjetij in poslabšuje kratkoročne gospodarske obete. Aktualni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta. Ob tem pa razmere na trgu dela ostajajo spodbudne.

Po podatkih Statističnega urada se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem letos zmanjšal za 0,2 %, v primerjavi s tretjim četrtletjem lani pa je bil višji za 1,1 %, oziroma desezonirano za 1,6 %. V povprečju evrskega območja je BDP četrtletno nadalje stagniral (–0,1 %).

Na medletno rast BDP sta v tretjem četrtletju spodbudno delovala zlasti investicijska aktivnost, po prvih ocenah predvsem države, in še naprej pozitiven prispevek zunanjetrgovinskega presežka. Ta je ob močnem medletnem upadu mednarodne menjave posledica relativno močnejšega zmanjšanja uvoza glede na izvoz. V primerjavi z enakim četrtletjem lani se je izvoz znižal za 9,2 %, uvoz pa za več kot 12 %. Padec slednjega je v precejšni meri posledica manjše končne potrošnje gospodinjstev, ki se kaže v nižji aktivnosti v trgovini in storitvah.

Mesečni kazalniki nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi v preostanku leta. Predelovalne dejavnosti se soočajo z vse večjim upadom izvoznih naročil, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. Kot velik omejitveni dejavnik pa podjetja navajajo pomanjkanje delovne sile. Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov sicer ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost, ki jo na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajoče finančne perspektive.

Vir: Banka Slovenije, 14. 11. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Za obnovo po poplavah izplačanih že 410 milijonov evrov

13.11.2023 Vlada Republike Slovenije po avgustovskih ujmah izvaja vrsto ukrepov na različnih ravneh, ključna prioriteta pa je pomoč prebivalcem. Do 9. novembra je bilo prebivalcem, občinam in gospodarstvu skupaj izplačanih že 410 milijonov evrov.

Sredstva so bila namenjena tako za neposredno odpravo posledic poplav, sanacijo posameznih objektov ter nujne občinske in državne infrastrukture, kot za ohranjanje delovnih mest, kar neposredno vpliva na življenje slehernega posameznika na prizadetih območjih.

Ena izmed prioritet je tudi urejanje voda, z izrednimi ukrepi je Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) skupaj s koncesionarji začela 4. avgusta 2023, oziroma takoj, ko so razmere to dopuščale. Na terenu dela potekajo intenzivno, z vsemi razpoložljivimi ekipami in vso razpoložljivo mehanizacijo za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. V sklopu izrednih ukrepov prioritetno poteka čiščenje naplavin, plavja ter stabilizacije dna in brežin strug vodotokov z namenom pretočnosti in odvajanja zalednih voda.

Na območju Slovenije je bilo od 5. avgusta 2023 do 9. novembra 2023 v okviru interventnih ukrepov po poplavah delo zaključeno na 590 deloviščih. V okviru interventnih ukrepov na vodotokih je bilo delo zaključeno na več kot 400 kilometrih vodotokov, pri čemer je šlo na nekaterih odsekih za zahtevna in obsežnejša dela, kot je vračanje vodotokov v struge. Na dan 9. novembra 2023 je delo potekalo na 240 deloviščih. Na deloviščih izredne ukrepe izvaja več kot 1500 delavcev z več kot 1000 delovnimi stroji.

Izredni ukrepi se izvajajo tudi na Savi v Sneberjah. Prebivalce Sneberškega nabrežja je državni sekretar Boštjan Šefic, vodja Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, obiskal že 23. avgusta 2023. Že takrat je zagotovil, da bo država v sodelovanju z občino pomagala na vse načine, ki so na voljo. Za medije je Služba Vlade Republike Slovenije že pojasnila, da z njimi vodi reden dialog. Tako kot druga prizadeta področja, tudi Snebersko nabrežje skrbno spremljamo, skrbi prebivalcev jemljemo resno in pristojne službe opozarjamo, da se izvedejo vsi ukrepi s ciljem zagotavljanja njihove varnosti in varnosti njihovega premoženja.

Vsa opozorila, ki so jih na Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah naslovili prebivalci, smo odstopili Direkciji Republike Slovenije, ki si je na terenu stanje večkrat ogledala. Prav tako je bila Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih v rednem stiku z Mestno občino Ljubljana s ciljem, da se preverijo potrebe za sprejetje dodatnih ukrepov v luči zadnjih padavin, ki so bile napovedane za 3. november 2023. Na območju Sneberij je bilo tako v četrtek, 2. novembra, ob napovedi izredno povečanih vodostajev Save za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje, zdravje ljudi ter premoženja izvedena postavitev začasnega obrambnega nasipa za zaščito naselja. Končno odločitev, da so se začela dela na nasipu, je v skladu z njenimi pooblastili sprejela Direkcija Republike Slovenije na vode.

Dolžina novega nasipa je približno 350 m. Na lokacijo je bilo pripeljane približno 4500 m3 zemljine. Stroški za izvedbo intervencijskega nasipa bodo plačani iz državnih proračunskih sredstev, ki so namenjeni za izvajanje izvedbi nujnih ukrepov po poplavah. Trenutna ocena stroškov znaša 350.000 evrov.

V tem primeru gre za izredni ukrep za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. Tovrstni ukrepi se izvedejo, kadar je potreben hiter odziv za preprečitev nastanka škode zaradi škodljivega delovanja voda. Prav tako so tovrstni ukrepi začasne in ne stalne rešitve. Nasip je bil umeščen na odsek, kjer je brežina reke Save najnižja.

Mag. Neža Kodre, direktorica DRSV, je pred kratkim javno podrobneje pojasnila problematiko in izvedene ukrepe na področju Sneberskega nabrežja. Večkrat so bili opravljeni ogledi terena, brežine Save so še vedno v dobrem stanju. Ocena o tem se ni spremenila.

Služba vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih bo tudi v prihodnje v skladu z njenimi pristojnostmi spremljala potek del na vseh vodotokih in predlagala interventne ukrepe, če bo to potrebno. Te naloge bo še naprej opravljala v tesnem sodelovanju z občinami in lokalnim prebivalstvom, kar velja tudi za območje Sneberskega nabrežja in Mestne občine Ljubljana, s katero je že do sedaj sodelovala dobro in konstruktivno.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Slovenija pristopila k skupni izjavi o izvajanju mednarodnega okvira za poročanje o kriptosredstvih

10.11.2023 Slovenija je v luči potrebe po učinkovitem globalnem sistemu avtomatične izmenjave informacij o kriptosredstvih, ki bo prispeval tudi k zajezitvi davčnih goljufij, pristopila k skupni izjavi glede izvajanja novega mednarodnega standarda o avtomatični izmenjavi informacij na tem področju.

Omenjeni standard, ki ga je razvila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD), je del okvira za poročanje o kriptosredstvih (angleško Crypto-Asset Reporting Framework – CARF), isto vsebino pa določa tudi pravkar sprejeta novela direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja.

CARF je bil razvit ob upoštevanju hitre rasti trga kriptosredstev in predvideva sporočanje davčnih informacij o transakcijah v kriptosredstvih na standardiziran način. Tako se te informacije vsako leto avtomatično izmenjujejo z jurisdikcijami rezidentstva davčnih zavezancev.

Namen skupne izjave jurisdikcij, h kateri je pristopila tudi Slovenija, je hiter prenos CARF v nacionalno zakonodajo ter dosledno in pravočasno izvajanje CARF s pričetkom izmenjave teh informacij v letu 2027. To bo prispevalo k pravilnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti in zajezitvi davčnih utaj, ki zmanjšujejo javne prihodke in povečujejo breme za tiste, ki plačujejo davke.


Vir: Ministrstvo za finance, 10. 11. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Finančni ministri nadaljevali razpravo o reformi fiskalnih pravil

10.11.2023 Svet Evropske unije (EU) za ekonomske in finančne zadeve je danes v Bruslju nadaljeval politično razpravo o zakonodajnih predlogih za reformo ekonomskega upravljanja oziroma fiskalnih pravil EU.

Predlogi za reformo fiskalnega okvira EU, ki jih je aprila objavila Evropska komisija, bodo po načrtih odpravili pomanjkljivosti sedanjih pravil in okrepili konkurenčnost EU. Upoštevali naj bi posebnosti glede dolga in strukturnega položaja držav članic, vse z namenom ohranjanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Ministri še naprej stremijo k cilju, da bi kompromis in dogovor o spremembi pravil dosegli do konca tega leta. V tem primeru bi leta 2024 že veljala nova pravila, v nasprotnem primeru pa bodo še naprej veljala stara pravila.

Slovenija pozdravlja zakonodajne predloge in se strinja, da so spremembe fiskalnih pravil potrebne, vendar do dokončnega soglasja tudi na tokratnem srečanju ni prišlo. Predsedstvo bo še v novembru sklicalo izredni sestanek, na katerem bodo ministri poskušali doseči rešitev, s katero bodo "vsi enako nezadovoljni", kot se je izrazil eden od razpravljavcev.

Ministri so razpravljali tudi o izvajanju in dosedanjih izkušnjah evropskega semestra, to je procesa usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik držav članic EU, ter o njegovem poteku v letu evropskih volitev (2024).

Seznanili so se tudi s stanjem na področju izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost ter potrdili spremembe nacionalnih načrtov za okrevanje za štiri države (Avstrijo, Dansko, Litvo in Švedsko), nadaljevali so redno razpravo o posledicah vojne v Ukrajini in obravnavali redna letna poročila s področja statistike, fiskalnih pravil in izvrševanja proračuna EU za leto 2022.

V sredo pa se je sestala Evroskupina, ki je nadaljevala razpravo o izzivih kapitalskih in finančnih trgov, izvajanju bančne unije ter konkurenčnosti in makroekonomskem položaju območja skupne evropske valute.


Vir: Ministrstvo za finance, 9. 11. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Evropska centralna banka ne nasprotuje uvedbi davka na bilančno vsoto bank

09.11.2023 Ministrstvo za finance je glede osnutka določb glede začasnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic izvedlo uradno posvetovanje z Evropsko centralno banko (ECB). Dana priporočila so pričakovana, ob tem pa poudarjamo, da ECB ne nasprotuje uvedbi davka na bilančno vsoto bank.

Uvodoma želimo pojasniti, da ECB uvedbi predlaganega davka ne nasprotuje, podala pa je stališče z vidika denarne politike, finančne stabilnosti in bonitetnega nadzora ter tako na določenih mestih podala priporočila oziroma svetuje previdnost, kar je tudi njena vloga in je bilo pričakovano.

ECB na primer priporoča, naj se predlagani določbi priloži analiza možnih negativnih posledic za bančni sektor, da se lahko oceni, ali bi se z uporabo te določbe povzročilo tveganje za finančno stabilnost. V tej zvezi pa ECB ugotavlja, da predlog zakona že navaja predhodne analize skupnega neto učinka predlagane določbe na slovenski bančni sektor, vezano na prihodnje učinke pa pozitivno ocenjuje to, da bo Banka Slovenije enkrat letno preverila vpliv davka na stabilnost bančnega sistema v Sloveniji. ECB razume, da bo vlada ugotovitve in priporočila Banke Slovenije na podlagi tega letnega preverjanja upoštevala.

ECB glede bonitetnega nadzora bank opozarja, da bi morali paziti, da davek ne bi pomenil dodatnega bremena za manj dobičkonosne banke ali banke, ki so v zadevnem davčnem obdobju beležile izgubo. Ob tem na ministrstvu ugotavljamo, da morda predlagane določbe niso bile povsem pravilno interpretirane, zato bomo, kot naproša tudi ECB, podali ECB dodatna pojasnila glede davčne obravnave v primeru, ko je dobiček banke enak ali manjši od nič. Konkretno, ECB bomo pojasnili, da v tem primeru banka ne bi plačala davka. Enako bomo podali dodatna pojasnila glede razumevanja medsebojne interakcije tega davka in davka od dohodka pravnih oseb.

Zato znova poudarjamo: ECB torej uvedbi davka na bilančno vsoto bank ne nasprotje, kar je pričakovano, glede na to, da smo pri pripravi rešitev upoštevali pripombe, ki jih je ECB podala v podobnih primerih – namenskost, začasnost davka, varovalke glede presežka, mehanizmi za varovanje finančne stabilnosti in tako naprej.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada določila dopolnjen predlog državnega proračuna za leto 2025

09.11.2023 Vlada je včeraj na 149. dopisni seji Vlade določila dopolnjen predlog državnega proračuna za leto 2025.

Od septembra potrjenega predloga proračuna se razlikuje v dodatno zagotovljenih sredstvih za investicije v cestno infrastrukturo v višini 21,5 milijona evrov. Načrtovani prihodki, odhodki in proračunski primanjkljaj ostajajo nespremenjeni.

Vlada se mora v 30 dneh po predstavitvi predloga državnega proračuna na seji državnega zbora opredeliti do vloženih amandmajev in na podlagi teh opredelitev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripraviti dopolnjen predlog državnega proračuna.

Vlada je zavrnila vse vložene amandmaje na predlog proračuna za leto 2025, je pa v dopolnjenem predlogu proračuna zagotovila dodatna sredstva za investicije v cestno infrastrukturo, katerih cilj je med drugim povečati prometno varnost in zmanjšati stroške vzdrževanja. Sredstva je zagotovila Ministrstvu za infrastrukturo, in sicer iz splošne proračunske rezervacije.

Načrtovani prihodki, odhodki in proračunski primanjkljaj ostajajo nespremenjeni. Prihodki so načrtovani v višini 14,56 milijarde evrov, odhodki v višini 15,82 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa v višini 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda.

Vir: Ministrstvo za finance, 8. 11. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V proračunu po pomoči zaradi energetske krize in draginje že vidni tudi izdatki zaradi poplav

06.11.2023 Državni proračun je od januarja do oktobra letos zabeležil 10,5 milijarde evrov prihodkov in 11,6 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj pa je znašal 1,1 milijarde evrov. Potem ko je k okrepljenim izdatkom letos najprej vplivala pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in draginje, se zdaj v proračunu že odražajo tudi ukrepi po nedavnih naravnih nesrečah. Rastejo tudi investicije.

Rast odhodkov je bila v prvih desetih mesecih višja od rasti prihodkov. Odhodki so se glede na enako lansko obdobje zvišali za 9,8 odstotka, prihodki pa za 1,8 odstotka. Odhodki so kljub višji rasti nekoliko nižji od načrtovanih, v desetih mesecih so dosegli 71,1 odstotka načrtovanih za celotno leto, prihodki pa so z 79,7-odstotno realizacijo skoraj skladni z načrtovanimi v rebalansu.

Odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo letos že namenili 1,6 milijarde evrov oziroma 3 odstotke več kot lani. Medtem ko so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferji tej kategoriji posameznikov, so se zvišali družinski prejemki in starševska nadomestila (tudi zaradi izplačila draginjskega dodatka za otroke) ter sredstva za izvajanje Zakona o osebni asistenci, izplačali pa smo tudi energetski dodatek za najbolj ranljive in izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po nedavnih naravnih nesrečah. Rast skupnih transferjev je poleg nižjega obsega sredstev za brezposelne ublažila tudi odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so se lani še odrazili v državnem proračunu.

Za subvencije smo v obravnavanem obdobju izplačali 724 milijonov evrov oziroma 55,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. To med drugim vključuje pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in draginje ter sredstva za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v gospodarstvu. Na vladni spletni strani o poplavah lahko sicer sproti spremljate aktualne podatke o izplačilih iz državnega proračuna za pomoč po poplavah in plazovih

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v prvih desetih mesecih prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po znesku prednjači transfer v pokojninsko blagajno, ki je dosegel 982 milijonov evrov, kar je sicer 9,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. Rast skupnih transferjev je tako posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno; državni proračun letos med drugim financira zdravstvene storitve, opravljene poleg rednega obsega dela.

Državni proračun je za investicije v prvih desetih mesecih namenil 1,3 milijarde evrov oziroma 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med drugim vlagamo v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.

Prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. Ti so v desetih mesecih dosegli 9 milijard evrov in so za 3,3 odstotka višji od primerljivih v enakem obdobju lani.

Največ so k temu prispevali prilivi od davka na dodano vrednost; dosegli so 4,2 milijarde evrov oziroma 5,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na višje prilive sta v večji meri vplivali dejavnosti gradbeništva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro ob spremljajočih inflacijskih pritiskih v večini dejavnosti. 

Dohodnina je dosegla 1,4 milijarde evrov oziroma 9,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, njihovo rast poganjajo visoka zaposlenost in pritiski na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine; del, ki pripada njim, se je v obravnavanem obdobju v medletni primerjavi zvišal za 8,6 odstotka. 

Tudi prihodki od trošarin so dosegli 1,4 milijarde evrov, kar je 12,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ta rast je posledica višjih prihodkov od trošarin od energentov, k čemur so prispevali lanskoletni odlog plačila, letošnja plačila zapadlih obrokov in prilagajanje trošarin na pogonska goriva, in višjih trošarin na tobačne izdelke. 

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,2 milijarde evrov in so bili za 12,4 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju. 

Iz Evropske unije smo prejeli 691 milijonov evrov, kar je 8,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko predstavljajo sredstva, ki jih prejmemo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Letos smo zaenkrat prejeli 50 milijonov evrov, lani pa 118 milijonov evrov.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nov seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranje terorizma

06.11.2023 Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) je dodana Bolgarija ter umaknjene Albanija, Jordanija, Kajmanski otoki in Panama.

Bolgarija je tako na skupnem seznamu tveganih držav novaAlbanije pa na skupnem seznamu tveganih držav ni več. Jordanija, Kajmanski otoki in Panama so sicer umaknjene s seznama FATF, so pa zaradi njihove uvrstitve na druge sezname še vedno uvrščene na skupnem seznamu tveganih držav.  

>> Več o tem: Nov seznam tveganih držav


Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2. 11. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vpis v register zunanjih izvajalcev pooblaščenih za notranje revidiranje uporabnikov

30.10.2023 Informacija za zunanje izvajalce notranjega revidiranja – vpis v Register zunanjih izvajalcev pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov.

Zunanje izvajalce notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov obveščamo, da je 27. julija 2023 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, s katerim je bila:

  • vzpostavljena pravna podlaga za vzpostavitev in vodenje registra zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov (register) ter
  • določeni pogoji, pod katerimi lahko zunanji izvajalci, pooblaščeni za notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov (zunanji izvajalci), izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih PU.

V skladu z omenjeno spremembo ZJF lahko zunanji izvajalci izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov, če:

  • za njih notranje revidiranje pri neposrednih in posrednih uporabnikih v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 100. člena ZJF izvajajo notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor, in
  • če so vpisani v register.

Pravilnik o vlogi za vpis in obvestilu o spremembi podatkov v registru zunanjih izvajalcev notranjega revidiranja, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (Pravilnik) določa vsebino in obliko vloge, dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v register ter vsebino in obliko obvestila o spremembah podatkov v registru.


Zahtevani strokovni nazivi za opravljanje notranjega revidiranja pri PU

Z uveljavitvijo Pravilnika je prenehala veljati prva alineja 12. člena Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ, ki je med drugim dovoljevala, da lahko zunanje izvajanje notranjega revidiranja pri PU izvajajo tisti zunanji izvajalci, kjer ima vsaj vodja revizijske skupine enega od možnih nazivov: preizkušeni notranji revizor Slovenskega inštituta za revizijo in/ali potrdilo za naziv državni notranji revizor, ali potrdilo za naziv preizkušeni državni revizor ali državni revizor.

Novo sprejeti 100. b člen ZJF-I in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik, določata, da lahko zunanji izvajalci, izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov le, če zagotovijo, da za njih notranje revidiranje v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 100. člena tega zakona izvajajo notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor.


Pogoji za vpis v register

V register se, na podlagi vloge, vpiše pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, če:

  • razpolaga z notranjimi revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor, ki zanj v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 100. člena ZJF izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov,
  • oseba, pooblaščena za zastopanje zunanjega izvajalca, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo.

Šteje se, da je pogoj iz prve alineje zgornjega odstavka izpolnjen, če so notranji revizorji pri zunanjih izvajalcih, zaposleni ali zanje na podlagi pogodbe izvajajo storitve notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov.

UNP bo register, ki bo javno dostopen in objavljen na spletni strani UNP, v skladu s prehodno določbo, vzpostavil najkasneje do 27. januarja 2024.

Oddaja vloge za vpis v register

Vlogo za vpis v register je potrebno podati na obrazcu »Vloga za vpis v register zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov«  iz Priloge 1 k Pravilniku ter k vlogi priložiti naslednja dokazila iz drugega ostavka 2. člena Pravilnika in sicer:

  • dokazila o tem, da so pri njem zaposleni oziroma zanj na podlagi sklenjene pogodbe izvajajo notranje revidiranje neposrednih in posrednih uporabnikov notranji revizorji z nazivom državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor;
  • dokazilo, ki ne sme biti starejše od enega meseca, da oseba, pooblaščena za zastopanje zunanjega izvajalca, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo (potrdilo o nekaznovanosti);
  • pooblastilo, da UNP za potrebe preverjanja izpolnjevanja pogojev v času vpisa zunanjega izvajalca v register pridobiva potrdila o nekaznovanosti osebe, pooblaščene za zastopanje zunanjega izvajalca, iz kazenske evidence.

Dodatno pojasnjujemo, da kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev iz prve alineje ne zadostuje predložitev pogodbe o zaposlitvi ali M-1 obrazec (prijava v zavarovanje), saj iz omenjenih dokazil ne moremo ugotoviti ali je pogodba v času podaje vloge še veljavna ali pa je delovno razmerje po tej pogodbi že prenehalo.

Kot verodostojno dokazilo o trenutnem statusu zaposlitve notranjega revizorja pri zunanjem izvajalcu bomo upoštevali potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije »Izpis zavarovanj v Republiki Sloveniji« ali ekransko sliko iz Informativne osebne evidence iz portala Moj eZPIZ, kjer so vidna obdobja zavarovanja. Vlogo za omenjeni izpis je mogoče podati elektronsko preko spletne strani ZPIZ (ZPIZ) in jo tudi digitalno prevzeti (e Predal).

Obenem opozarjamo, da je pogodba o zaposlitvi (z opisom del in nalog) potrebno dokazilo za ugotavljanje izpolnjevanja dodatnega pogoja za vpis v register, in sicer, da državni notranji revizor, s katerim razpolaga zunanji izvajalec, dejansko tudi izvaja storitve notranjega revidiranja neposrednih in posrednih uporabnikov.

Vlogo z zgoraj navedenimi dokazili, je potrebno oddati na UNP po elektronski pošti (mf.unp@gov.si) ali v fizični obliki (Fajfarjeva ulica 33, 1000 Ljubljana).

UNP, bo v skladu z zakonom, ki določa splošni upravni postopek, o pravici zunanjega izvajalca do vpisa v register, odločil z odločbo.


Obveščanje o spremembah podatkov v registru s strani zunanjih izvajalcev

Zunanji izvajalci so dolžni vsako spremembo podatkov iz drugega in četrtega odstavka 100.b člena sporočiti  UNP najkasneje v osmih dneh po nastanku spremembe, in sicer na obrazcu »Obvestilo o spremembi podatkov v registru zunanjih izvajalcev, pooblaščenih za notranje revidiranje neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov« iz Priloge 2 k Pravilniku. Navedeno obvestilo se posreduje na enak način, kot to velja za posredovanje vloge za vpis v register.


Vir: Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, 27. 10. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Svet ECB: Ključne obrestne mere ostajajo tokrat nespremenjene

27.10.2023

Svet Evropske centralne banke je na zasedanju v Atenah po pričakovanjih ustavil več kot poldrugo leto trajajoč niz agresivnih zviševanj obrestnih mer. Prvič po juliju 2022 tako ni spremenil vseh treh ključnih obrestnih mer in ostajajo na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.

Še vedno se pričakuje, da bo inflacija predolgo ostala previsoka, domači cenovni pritiski pa ostajajo močni. Po drugi strani je septembra inflacija izrazito upadla, med drugim tudi zaradi močnih baznih učinkov, in večina meril osnovne inflacije se še naprej znižuje. Pretekli dvigi obrestnih mer, ki jih je izvedel Svet ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v pogoje financiranja. To vse bolj zavira povpraševanje in prispeva k zniževanju inflacije.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB na ravni, na kateri bodo, če jih bo ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.


Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 4,50%, 4,75% oziroma 4,00%.


Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.


Operacije refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Vir: Svet ECB, 26. 10. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Objavljena javna razpisa BIZI likvidnost poplave in BIZI likvidnost energija

24.10.2023 Objavljena sta javna razpisa BIZI likvidnost poplave in BIZI likvidnost energija, ki sta namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem, in sicer za projekte?odprave posledic poplav v avgustu 2023 in/ali za projekte s ciljem zniževanja porabe energije zaradi energetske oziroma ukrajinske krize in draginje.

Skupaj je po obeh javnih razpisih na voljo 20.000.000 evrov, od tega 10.000.000 evrov za BIZI likvidnost poplave ter 10.000.000 evrov za BIZI likvidnost energija.

Višina posojila: od 80.000 evrov do 500.000 evrov

Namen javnega razpisa je zagotavljanje likvidnosti gospodarskih subjektov zaradi poplav in posledic energetske krize (izboljšanje likvidnosti tekočega poslovanja, dvig konkurenčnosti in produktivnosti, vlaganje na področju varstva okolja in spodbujanja učinkovite rabe virov, vlaganje na področju učinkovite rabe energije, obnova proizvodnega potenciala podjetij po poplavah).

Vlagatelji so lahko subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah (pravna oseba: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, evropska delniška družba; fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost; subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o zadrugah, registrirani kot, zadruga).

Upravičeni stroški so oprema in druga opredmetena sredstva, neopredmetena sredstva ter obratni stroški.

Cilji projekta so obnova proizvodnega potenciala zaradi poplav in/ali energetske krize; izboljšanje likvidnosti, doseganje večje konkurenčnosti; izvedba ukrepov za obvladovanje porabe oziroma izgub energije.

Oddaja vloge preko elektronskega prijavnega obrazca, preko aplikacije eRsklad, razpis bo odprtega tipa.

Zaključek razpisa: od 30. oktobra 2023 do 8. decembra 2023


***
Več o razpisih je dostopno na spletni strani Slovenskega regionalnega razvojnega sklada:

- Razpis BIZI LIKVIDNOST poplave 

- Razpis BIZI LIKVIDNOST energija 



Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, 23. 10. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Svet sprejel zakonodajo, ki omogoča varnejše sklepanje pogodb o finančnih storitvah prek spleta ali telefona

23.10.2023 Svet je danes sprejel direktivo o pogodbah o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo. To je zadnji korak v postopku odločanja.

Z dogovorjenim besedilom se poenostavlja obstoječa zakonodaja, krepi varstvo potrošnikov in ustvarjajo enaki konkurenčni pogoji za finančne storitve, sklenjene prek spleta, telefona ali drugih oblik trženja na daljavo.

"Danes prilagajamo pravila EU o finančnih storitvah digitalni dobi. Zdaj bodo potrošniki na enotnem trgu bolje zaščiteni pri dostopanju do novih finančnih produktov in storitev prek telefona ali računalnika."
Alberto Garzón Espinosa, vršilec dolžnosti španskega ministra za varstvo potrošnikov.



Digitalni trg, digitalna zaščita

Danes sprejeta direktiva razveljavlja direktivo iz leta 2002 in uvaja nove določbe za pogodbe o finančnih storitvah, sklenjene na daljavo, kot dodatno poglavje direktive o pravicah potrošnikov, ki slednje ščiti pred raznovrstnimi poslovnimi praksami. Pri tem poenostavlja zakonodajni okvir, nekateri členi direktive o pravicah potrošnikov pa se bodo uporabljali tudi za finančne storitve, ki se prodajajo na daljavo.

Končno besedilo direktive:

  • pojasnjuje področje uporabe in elementa varnostne mreže za finančne storitve
  • izboljšuje pravila o razkritju informacij in posodobljene obveznosti glede predpogodbenih informacij (ohranjena je možnost, da države članice uvedejo strožja nacionalna pravila na tem področju)
  • določa pravico potrošnikov, da na spletnih mestih, na katerih se uporabljajo avtomatska informacijska orodja, kot so avtomatizirano svetovanje ali klepetalni boti, zahtevajo s stik s človekom
  • olajšuje pravico do odstopa od pogodb, sklenjenih na daljavo, in sicer z vključitvijo „funkcije za odstop od pogodbe“ v vmesnik ponudnika storitev, ki jo je mogoče zlahka najti
  • uvaja dodatno varstvo potrošnikov pred temnimi vzorci (uporabniški vmesnik, zasnovan tako, da uporabnike zavede, da naredijo nekaj, česar niso načrtovali, na primer kupijo izdelke, ki jih niso iskali)
Ozadje

Pregled direktive o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo iz leta 2002 je del nove agende Komisije za potrošnike, ki jo je Svet podprl v zadevnih sklepih z dne 21. februarja 2021.

Naslednji koraki

Svet je danes odobril stališče Evropskega parlamenta, zato je zakonodajni akt sprejet.

Ko bosta direktivo podpisala predsednica Evropskega parlamenta in predsednik ali predsednica Sveta, bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa bo začela dvajseti dan po objavi.

Svet in Parlament dosegla začasni politični dogovor glede pogodb o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo (sporočilo za javnost, 6. junij 2023)


Vir: Svet EU, 23. 10. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Predložitev revidiranih letnih poročil

11.10.2023 Po zadnji javni objavi 2. oktobra 2023 je na portalu AJPES na voljo 1.812 revidiranih in 219 konsolidiranih letnih poročil največjih slovenskih podjetij, kot so Petrol, d.d., GEN-I, d.o.o., Gorenje d.o.o. in drugi. Za poslovno leto 2022 je bilo do sedaj objavljenih 4 % več revidiranih letnih poročil kot v enakem obdobju lani.

>> Več - Javna objava LP


Vir: AJPES Informator, 11. 10. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Fiskalni svet: Državni proračun z nerealističnega proračunskim načrtovanjem

05.10.2023 Državni proračun je imel v prvih devetih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-764 mio EUR), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov znašal -57 mio EUR.

Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih devetih mesecih slabša kot v enakem obdobju lani. Večji je bil skupni primanjkljaj (za 445 mio EUR), t. i. »očiščeni« saldo (brez interventnih ukrepov) pa se je po lanskem presežku v enakem obdobju (540 mio EUR) poslabšal za 597 mio EUR. Prihodki po lanski visoki rasti praktično stagnirajo, rast »očiščene« porabe pa se nadaljuje. Rast je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani, a ostaja precej visoka, kar je v največji meri posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora.

Realizacija v devetih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev. Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je Fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, da naj bi primanjkljaj v zadnjih treh mesecih letošnjega leta znašal kar 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in okoli trikrat več kot v zadnjih treh mesecih leta 2020 v času pandemije.

Fiskalni svet je 29. 9. od Ministrstva za finance prejel predloga spremembe Odlokov o pripravi proračunov za sektor država za obdobji 2022-2024 in 2024-2026 ter predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predlog državnega proračuna za leto 2025. S tem je začel teči 15-dnevni rok za pripravo ocene Okvira, določen z Zakonom o javnih financah, oceno predlogov državnih proračunov pa mora Fiskalni svet pripraviti do 20. oktobra. Ob tem Fiskalni svet še ni prejel spremljajočih projekcij za sektor država po metodologiji ESA za leto 2025. Brez teh priprava ocene spoštovanja fiskalnih pravil v predlogu proračuna za leto 2025, ki bi bila skladna z Zakonom o fiskalnem pravilu, za to leto ne bo mogoča.

Več v dokumentu >> Mesečna informacija  - oktober 2023


Vir: Fisklani svet, 5. 10. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novi Splošni pogoji poslovanja s SDD za proračunske uporabnike

02.10.2023 UJP je objavil nove Splošne pogoje poslovanja s SEPA direktno obremenitvijo za proračunske uporabnike, ki začnejo veljati 30. oktobra 2023.

Novi splošni pogoji poslovanja s SEPA direktno obremenitvijo za proračunske uporabnike so usklajeni z izstopom Banke Slovenije iz medpodjetniške sheme SDD dne 30. 10. 2023. Banka Slovenije bo za vračila v medpodjetniški shemi SDD dosegljiva do 7. 11. 2023.

Proračunski uporabniki od 30. 10. 2023 dalje lahko poslujete izključno po osnovni shemi SDD.

Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 2. 10. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Dodatna pojasnila o začasnem odlogu bančnih posojil

21.09.2023 Vlada se je takoj po avgustovskih uničujočih poplavah in plazovih odzvala ter začela pripravljati ukrepe za odpravo posledic škode. Med sprejetimi ukrepi je tudi začasni odlog bančnih posojil. Da bodo uporabniki čim bolje obveščeni o tem ukrepu, smo pripravili dodatna pojasnila.

V dodatnih pojasnilih med drugim pojasnjujemo, komu je odlog namenjen, kakšen rok odloga je možen in ali se v obdobju odloga plačujejo obresti.

Dodatna pojasnila o začasnem odlogu bančnih posojil so dostopna v dokumentu >> Dodatna pojasnila o odlogu bančnih posojil


Vir: Ministrstvo za finance, 19. 9. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Razpis za podjetniško likvidnostna posojila ob energetski krizi se predčasno zapira

19.09.2023 Slovenski podjetniški sklad bo predčasno zaprl javni razpis, ki je mikro, malim in srednjim podjetjem, ki jih je prizadela energetska kriza, omogočal pridobitev ugodnega likvidnostnega posojila.

Razpisanih je bilo deset milijonov evrov za posojila do sto tisoč evrov. Na skladu so ob objavi razpisa ocenili, da bodo sredstva zadoščala za posojila okoli 200 podjetjem.

Na prvem prijavnem roku 15. septembra je sklad prejel 782 vlog, s čimer ocenjujejo, da bodo dodeljena vsa razpoložljiva sredstva. Zato bodo razpis predčasno zaprli in drugega prijavnega roka, ki je bil predviden za 15. november, ne bo. Zaprtje razpisa bo objavljeno v uradnem listu v petek, 22. septembra.

Podjetniški sklad je sicer napovedal objavo novih likvidnostnih posojil za odpravo škode po poplavah, in sicer konec septembra ali oktobra. Ocenjujejo, da bo razpisana kvota sredstev zadostovala za pomoč okoli 540 podjetjem.


Vir: Finance in Slovenski podjetniški sklad, 19. 9. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

ECB desetič zapored dvignila obrestno mero

14.09.2023 Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk, s čimer bo okrepil napredek v smeri ciljne ravni.

Današnji dvig obrestnih mer odraža oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, v kateri se upoštevajo novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. V septembrskih makroekonomskih projekcijah za euroobmočje strokovnjaki ECB predvidevajo, da bo povprečna inflacija znašala 5,6% v letu 2023, 3,2% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. To pomeni popravek navzgor za leti 2023 in 2024 ter popravek navzdol za leto 2025. Popravek navzgor za leti 2023 in 2024 je predvsem posledica višjih cen energentov. Osnovni cenovni pritiski sicer ostajajo visoki, vendar se je večina kazalnikov začela umirjati. Strokovnjaki ECB so napovedano gibanje inflacije brez energentov in hrane popravili rahlo navzdol, in sicer na povprečno 5,1% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Pretekli dvigi obrestnih mer, ki jih je izvedel Svet ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Pogoji financiranja so se dodatno zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri zniževanju inflacije na ciljno raven. Ob vse večjem vplivu zaostrovanja denarne politike na domače povpraševanje ter vse šibkejši mednarodni trgovinski menjavi so strokovnjaki ECB precej znižali projekcije gospodarske rasti. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast v euroobmočju znašala 0,7% v letu 2023, 1,0% v letu 2024 in 1,5% v letu 2025.

Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB dosegle ravni, ki bodo – če se ohranijo dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 4,00%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 20. septembra 2023.

Vir: ECB, 14. 9. 2023



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

UMAR rast za letos znižal z 1,8 odstotka na 1,6 odstotka

14.09.2023 Urad za makroekonomske analize in razvoj je napoved gospodarske rasti za letos znižal z 1,8 odstotka na 1,6 odstotka, napoved za prihodnje leto pa zvišal z 2,5 odstotka na 2,8 odstotka. Leta 2025 naj bi rast dosegla 2,5 odstotka, v jesenski napovedi ocenjuje urad.

"Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte," so v jesenski napovedi izpostavili v Umarju.

Na spremembo letošnje napovedi v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče objave statističnega urada glede prve letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022. Ta je prvotno oceno nominalnega BDP-ja na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj dve milijardi evrov, so poudarili.

Na spremembo letošnje napovedi v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče objave statističnega urada glede prve letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022. Ta je prvotno oceno nominalnega BDP na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj dve milijardi evrov, so izpostavili.

UMAR ponovno večjo rast BDP pričakuje leta 2024 

"Na realna gibanja vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše od pričakovanega spomladi. Na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti nekaterih agregatov v objavi prve letne ocene za lansko leto, zlasti zasebne potrošnje ter dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu," so še pojasnili na uradu.

Umar ponovno nekoliko večjo rast BDP pričakuje leta 2024, in sicer 2,8-odstotno. "S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujemo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave," so zaključili.

>> Več: Jesenska napoved 2023 (pdf)


Vir: UMAR, 13. 9. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Slovenija izdala obveznico v ameriških dolarjih

13.09.2023 Slovenija je v torek, 12. septembra 2023, uspešno izdala 10-letno obveznico denominirano v ameriških dolarjih. Transakcija predstavlja ponovno vrnitev Slovenije na dolarski kapitalski trg po letu 2014. Povpraševanje investitorjev, ki je preseglo 3,8 milijarde ameriških dolarjev, dokazuje močno zaupanje institucionalnih investitorjev v Slovenijo.

Organizatorice izdaje so bile: Barclays, BNP Paribas, Citi, Deutsche Bank, Goldman Sachs Bank Europe S.E. in J.P. Morgan.

Cena transakcije se je določila ob 18.34. 10-letna dolarska obveznica je bila izdana v višini 1 milijarde ameriških dolarjev in s kuponom 5,000 odstotkov pri razmiku 80 bazičnih točk (bt) nad referenčno 10-letno ameriško obveznico (CT10s) in z donosom do dospelosti 5,086 odstotka ter ceno 99,332 odstotka. 

Na osnovi stabilnih tržnih pogojev je Slovenija v četrtek, 7. septembra 2023, ob 11.52 podelila mandat za izdajo 10-letne dolarske obveznice, ki so ga spremljali skupinski klic in bilateralni klici z investitorji, ki so se razvrstili tekom četrtka in petka.

Potem ko so vlagatelji tekom virtualne predstavitve izrazili zanimanje za tovrstno naložbo, je Slovenija v torek, 12. septembra 2023, ob 9.37 odprla knjigo naročil z začetno cenovno usmeritvijo v območju CT10 + 100 bt.

Ob 13.19, tik pred odprtjem dolarskega trga, ko je povpraševanje po novi dolarski obveznici preseglo 2,2 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje) se je razmik za to obveznico znižal na CT10 + 90 bt.

Poteza je bila med vlagatelji dobro sprejeta in povpraševanje je v naslednjih urah preseglo 3,85 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje). Tako je Slovenija ob 16.10 določila končni razmik pri CT10 + 80 bt za izdajo v velikosti 1 milijarde ameriških dolarjev.

Za namen ščitenja pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, je bila v celotni vrednosti izdaje izvedena valutna zamenjava. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo dolarske obveznice po valutni zamenjavi je 3,802 odstotka.

Izdaja obveznice ima izjemen strateški pomen z vidika položaja Slovenije na kapitalskih trgih.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Fiskalni svet: Nekateri ukrepi po avgustovski ujmi prenagljeni

06.09.2023 Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih leta 2023 primanjkljaj (-735 mio EUR), ki je brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (161 mio EUR) in ukrepov za blažitev draginje (479 mio EUR) znašal -95 mio EUR.

Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za leto 2023 namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije. Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni Fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij.

Fiskalni svet je avgustovsko naravno nesrečo označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava njenih posledic, vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale takšne posledice morebitnih podobnih dogodkov v prihodnosti, bo zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.

Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru NOO, kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki, in se Slovenija že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti. Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih.


Vir: Fiskalni svet RS, 5. 9. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Slovenija izdala prvo inflacijsko obveznico

04.09.2023 Slovenija je izdala prvo obveznico, indeksirano na inflacijo, v višini 100 milijonov evrov in realnim kuponom 0,825 odstotka, ki zapade leta 2034. S tem smo postavili temelj za razvoj novega trga obveznic in odprli vrata širšemu krogu investitorjev.

Slovenija se je z izdajo prve obveznice, katere glavnica je vezana na harmoniziran indeks življenjskih potrebščin za območje evra (angleško Eurostat Eurozone Consumer Price Index – HICP ex tobacco), pridružila skupini razvitih držav, ki po kanadskem modelu že izdajajo takšne obveznice.

Z izdajo te obveznice smo postavili temelj za razvoj novega trga obveznic in odprli vrata širšemu krogu investitorjev. Z obveznico povečujemo raznovrstnost instrumentov financiranja državnega proračuna in nagovarjamo investitorje, ki vlagajo v tovrstne dolžniške instrumente.

Slovenija ob izdaji inflacijske obveznice ne bo izpostavljena inflacijskemu tveganju, saj je bila hkrati sklenjena tudi obrestna zamenjava za namen uravnavanja obrestnega tveganja iz naslova inflacije po fiksni obrestni meri 3,5 odstotka.

Obveznica bo na trg vrednostnih papirjev uvrščena na Ljubljanski in Luksemburški borzi.


Vir: Ministrstvo za finance, 4. 9. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni ravni višje za 6,2 %, na mesečni za 0,1 %

31.08.2023 Življenjske potrebščine so se avgusta na letni ravni podražile za 6,2 %, na mesečni pa za 0,1 %. Na letno inflacijo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, na mesečno pa podražitve pogonskih goriv.

Letna inflacija 6,2-odstotna

Letna rast cen je bila 6,2-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 11,0-odstotna).

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,0 %, cene blaga pa za 5,2 %. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,2 %, blago dnevne porabe za 5,9 % in trajno blago za 1,8 %.

Na letno inflacijo imajo še naprej največji vpliv cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,8 odstotne točke). Te so se v enem letu zvišale povprečno za 10,4 %. Storitve in izdelki za rekreacijo in kulturo so se podražili za 8,7 % in prispevali 0,9 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so dodale podražitve v zdravstvu (za 11,0 %) ter v restavracijah in hotelih (za 8,7 %).

Na letni revni se je večina izdelkov in storitev podražila, so bile pa tudi opaznejše pocenitve. Cene električne energije so v povprečju upadle za 13,1 % in inflacijo ublažile za 0,7 odstotne točke. Za 0,6 odstotne točke so inflacijo znižali tudi cenejši naftni derivati – tekoča goriva so se pocenila za 19,1 %, dizelsko gorivo za 7,4 % in bencin za 3,8 %.

Podražitve pogonskih goriv na mesečni ravni

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,1 %.

Najbolj so se podražila pogonska goriva (dizelsko gorivo za 5,1 % in bencin za 4,5 %) in mesečno inflacijo dvignila za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve izdelkov in storitev v vsaki izmed naslednjih skupin: počitniški paketi doma (za 2,5 %), meso (za 2,4 %), oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (1,4 %) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 0,7 %).

Zaradi razprodaj ob koncu poletne sezone so se cene oblačil in obutve znižale za 3,7 % ter inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke. Za 3,5 % se je pocenilo sadje, za 1,5 % pa izdelki in storitve v skupini zdravstvo. Vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo znižala za 0,1 odstotne točke. Vse preostale avgustovske pocenitve so prispevale še 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,1-odstotna (avgusta lani 11,5-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,2 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,3 %, cene blaga pa za 4,9 %. Poltrajno blago je bilo dražje za 5,9 %, blago dnevne porabe za 5,8 % in trajno blago za 0,4 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU julija 5,3-odstotna (mesec prej 5,5-odstotna) in v državah članicah EU 6,1-odstotna (mesec prej 6,4-odstotna). Najnižja je bila v Belgiji (1,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (17,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 5,7 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.


Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.


Vir: SURS, 31. 8. 2023
 


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2023 nespremenjena, letna se je zvišala

31.08.2023

Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2023 ostaja 0,5 %, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 6,26 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), september 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera >           0,5 %
- Letna temeljna obrestna mera >               6,26 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.


Vir: SURS, 31. 8. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Previdnost pri ravnanju s kvalificiranimi potrdili za elektronski podpis

31.08.2023 V Banki Slovenije in na Ministrstvu za digitalno preobrazbo so zaznali neustrezne prakse ene izmed kreditnih inštitucij glede napeljevanja imetnikov kvalificiranih potrdil za elektronski podpis k nevarni, protizakoniti uporabi teh potrdil. Vsem njihovim imetnikom zato svetujemo previdno upravljanje z njimi.

Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) imetnikom kvalificiranega potrdila za elektronski podpis nalaga njegovo osebno uporabo in skrbno ravnanje, za drugačno uporabo pa je predvidena globa. Uporabniki morajo biti tako posebej pozorni na varno hrambo kvalificiranih potrdil za elektronski podpis, zlasti, da je dostop do elektronskih medijev, na katerih hranijo kvalificirana potrdila za elektronski podpis strogo omejen in da kvalificiranih potrdil za elektronski podpis ne posredujejo drugim osebam. Hkrati opozarjamo tudi na skrbno varovanje zasebnega ključa kvalificiranega potrdila za elektronski podpis. Uporabnikom svetujemo, da v primeru suma zlorabe zasebnega ključa oziroma njegovega posredovanja nepooblaščenim osebam pripadajoče kvalificirano potrdilo za elektronski podpis nemudoma prekličejo pri njegovem izdajatelju.

Vsak imetnik kvalificiranega potrdila za elektronski podpis ima par ključev, zasebni in javni ključ.

Zasebni ključ omogoča tvorbo:

  • naprednega elektronskega podpisa, če je kvalificirano potrdilo za elektronski podpis shranjeno v shrambi brskalnika ali
  • kvalificiranega elektronskega podpisa, če je kvalificirano potrdilo za elektronski podpis shranjeno na certificirani »pametni« kartici ali »pametnem« ključku. Kvalificirani elektronski podpis ima enakovreden pravni učinek kot lastnoročni podpis.

Zasebni ključ je za vsakega imetnika unikaten, zato posebej opozarjamo na njegovo skrbno varovanje. Javni ključ je ravno tako za vsakega imetnika unikaten, vendar pa je dostopen komurkoli.

Elektronski dokument podpišemo s svojim zasebnim ključem, medtem ko elektronski podpis preverimo z javnim ključem podpisnika. Ključa sta med seboj tako povezana, da elektronski podpis dokumenta, ki smo ga naredili z zasebnim ključem, lahko preverimo samo s pripadajočim javnim ključem. Struktura podatkov, ki povezuje imetnika z njegovim javnim ključem, se imenuje kvalificirano potrdilo za elektronski podpis.


Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, 31. 8. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Gotovinsko poslovanje in negotovinska plačilna mesta 14. avgusta 2023

11.08.2023 Gotovinsko poslovanje za proračunske uporabnike 14. avgusta 2023 ne bo omogočeno, dislocirana negotovinska plačilna mesta bodo zaprta.

Skladno z obvestili bank in Banke Slovenije bodo poslovalnice bank in Banka Slovenije za gotovinsko poslovanje 14. avgusta 2023 zaprte. Prav tako bodo zaprta tudi dislocirana negotovinska plačilna mesta (NPM).

V območnih enotah Uprave Republike Slovenije za javna plačila bodo NPM delovala nemoteno.

Vir: UJP, 11. 8. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Izvajanje plačilnih storitev na dan solidarnosti 14. avgusta 2023

10.08.2023 Vlada se je odločila, da bo ponedeljek, 14. avgust 2023, dan solidarnosti, ki bo dela prost dan. Vsi plačilni sistemi bodo ta dan delovali. Vse storitve UJP prek spletnih in mobilnih aplikacij bodo delovale v nespremenjenem obsegu.

Vsi plačilni sistemi bodo kljub nedelovnem dnevu delovali nemoteno, kar pomeni, da bo tudi UJP izvajal plačilne storitve.

Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 10. 8. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Sprememba nadomestila za storitve večstranskega pobota

10.08.2023 AJPES obvešča, da od 9. 8. 2023 veljata spremembi Tarife nadomestil stroškov za izvajanje obveznega večstranskega pobota, prav tako od 5. 8. 2023 veljajo spremembe in dopolnitve Pravil o izvajanju obveznega večstranskega pobota.

Vir: AJPES, 9. 8. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nov seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranje terorizma

07.08.2023 Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Na seznam držav z visokim tveganjem (delegirana uredba EU) sta dodani Nigerija in Južna Afrika ter brisani Kambodža in Maroko.


>>  Seznam tveganih držav - avgust 2023
(xlsx, 20 KB)



Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 7. 8. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Objavljeni javnofinančni podatki za prvo polletje letošnjega leta

01.08.2023 Ministrstvo za finance je objavilo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri so predstavljeni podatki štirih blagajn javnega financiranja v letošnjem prvem polletju ter podatki za prvo četrtletje za sektor država po metodologiji denarnega toka.

Po predhodni oceni je primanjkljaj sektorja država po denarnem toku v prvem četrtletju znašal 322 milijonov evrov in je bil nekoliko višji kot v istem četrtletju lani (219 milijonov evrov). Rast prihodkov je znašala 3,2 odstotka, k njej pa so največ prispevali višji prihodki od davka na dodano vrednost, trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb. Višji so bili tudi pobrani prispevki za socialno varnost. Rast izdatkov je v prvem četrtletju znašala 4,7 odstotka, k njej pa so največ prispevali izdatki za plače in subvencije kot pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize. Višji so bili tudi izdatki za investicije in socialne transferje, predvsem pokojnine.

Prihodki državnega proračuna so v prvem polletju znašali 6,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,3 odstotni padec glede na enako obdobje lani. Odhodki so bili višji za 3,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu zaradi energetske krize, financiranja storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti in višjih odhodkov za investicije. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvem polletju tako znašal 410 milijonov evrov.

Prihodki občin so se v prvem polletju medletno povečali za 3,8 odstotka, predvsem na račun prihodkov od dohodnine, rast odhodkov pa je znašala 10,7 odstotka, predvsem kot posledica višjih odhodkov za investicije, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferjev javnim zavodom. Občine so v prvem polletju ustvarile 6 milijonov evrov primanjkljaja.

Prihodki pokojninske blagajne so se v prvem polletju letošnjega leta medletno povečali za 4,8 odstotka, medtem ko je rast odhodkov znašala 4,7 odstotka. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 5,9 odstotka.

Skupni prihodki zdravstvene blagajne so se v prvem polletju povečali za 16,2 odstotka, na kar so v največji meri vplivali višji prihodki iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Rast odhodkov je bila v tem obdobju nižja, znašala je 8,7 odstotka. Primanjkljaj zdravstvene blagajne je v prvi polovici leta znašal okoli 30 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa 153 milijonov evrov.

Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvem polletju znašali preko 12 milijard evrov, kar je za 2,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 12,4 milijarde evrov, predvsem na račun tekočih odhodkov. Primanjkljaj konsolidirane bilance je ob polletju tako znašal 440 milijonov evrov.

V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno javnofinančnih izdatkov za prvo polletje leta 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Tudi v letošnjem prvem polletju je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja namenjen področju socialne varnosti, in sicer 4,7 milijarde evrov ali 38 odstotkov vseh odhodkov.

V publikaciji je objavljeno še četrtletno stanje dolga in poroštev ter ocena prihodkov in odhodkov po denarnem toku za drugo četrtletje letošnjega leta za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je v letošnjem drugem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno 165 milijonov evrov na 38,7 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,8 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec prvega četrtletja znižalo za 245 milijonov evrov glede na konec leta 2022 in je znašalo 4,4 milijarde evrov.

Vir: Ministrstvo za finance, 31. 7. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Niz zviševanja evrskih obrestnih mer se nadaljuje

28.07.2023 Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Zato je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk.

Današnje zvišanje obrestnih mer odraža oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Gibanja od zadnje seje potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta še naprej zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno ravnjo. Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka. Pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo, saj so se pogoji financiranja znova zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri znižanju inflacije na ciljno raven.

Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Svet ECB je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve določi na ravni 0%. Ta odločitev ščiti uspešnost denarne politike, saj vzdržuje obstoječo stopnjo nadzora nad naravnanostjo denarne politike in zagotavlja, da se obrestne odločitve v polni meri prenašajo na denarne trge. Obenem izboljšuje učinkovitost denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv, da se vzdržuje ustrezna naravnanost.

Spremembe obrestovanja obveznih rezerv so podrobno predstavljene v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. avgusta 2023.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Operacije refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.

Vir: Evropska centralna banka, 27.7.2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Slovenski podjetniški sklad razpisuje spodbude za mikro podjetja v lesarstvu

17.07.2023 Mikro podjetja iz lesarske panoge, ki na trg uvajajo proizvode in storitve na področju rabe lesa lahko preko Slovenskega podjetniškega sklada (Sklada) zaprosijo za nepovratna sredstva v višini od 15.000 EUR do 70.000 EUR. Izvajanje razpisa je predvideno v obdobju dveh let, in sicer v 2023 in v 2024.

Sofinanciranje upravičenih stroškov, povezanih z investicijami v posodobitev nove tehnološke opreme, digitalizacijo poslovanja za potrebe tehnološkega procesa predelave lesa ter prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, znaša največ 60 %, preostanek zagotavljajo upravičenci.

Skupna višina sredstev v okviru javnega razpisa znaša 1,8 milijonov evrov, poudarek pa bo dan projektom, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj in trajnostno rast mikro podjetij na okolju prijazen način in skladno s principi krožnega gospodarstva. 

Sklad ocenjuje, da lahko z razpoložljivo kvoto razpisanih sredstev podpre cca 30 do 40 projektov.

>> JAVNI RAZPIS NAJDETE TUKAJ

Slovenski podjetniški sklad je danes skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, šport in turizem v Uradnem listu RS št. 77/2023 objavil razpis P4LM 2023 - Spodbude za mikro podjetja v lesarstvu 23-24. Gre za produkt, ki ga bodo lahko koristila mikro podjetja z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi v lesnopredelovalni panogi.

Vlagatelji so lahko zgolj mikro podjetja, ki na trg uvajajo proizvode in storitve na področju rabe lesa ter imajo registrirano glavno dejavnost znotraj:
oddelka C16 - obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva ali
oddelka C31 - proizvodnja pohištva – razen razreda C 31.03 - proizvodnja žimnic.

Projekti s področja rabe lesa za energetsko rabo (paleti, sekanci itd.) ter v povezavi s produkcijo energije, vključno s toplotno (nakup sončnih elektrarn, solarnih panelov, kotlov, peči…itd.) niso upravičeni do prijave na razpis.

Upravičeni stroški po tem javnem razpisu so lahko:

  • Stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev/nakup nove opreme in orodij ter novih strojev za potrebe tehnološkega procesa predelave lesa/
  • Stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev/zgolj nakup nove programske opreme/
  • Stroški transporta, montaže in zagona opreme

Upravičeni stroški morajo nastati, prav tako mora biti projekt zaključen najkasneje do 15.11.2023 za podjetja, ki bodo prejela sredstva preko Sklada v letu 2023 oz. najkasneje do 15.10.2024 za podjetja, ki bodo pridobila sredstva v letu 2024.

 

Podjetja, ki izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje javnega razpisa, lahko vlogo oddajo na Sklad na dva prijavna roka:

  • 04.09.2023 do 14.00 ure
  • 06.11.2023 do 14.00 ure oz. do porabe sredstev.

Vlagatelj lahko kandidira za sredstva za sofinanciranje le v enem ob obeh let, v letu 2023 ali v letu 2024. Prav tako bo vlagatelju odobrena največ ena vloga.

Za prijavo na javni razpis mora vlagatelj oddati vlogo na ePortal Sklada. Popolnoma digitalizirana ter nezahtevna oblika in vsebina vloge omogoča podjetjem, da vlogo pripravijo samostojno in jo oddajo na ePortal Sklada.

Vse podrobnejše informacije vezane na javni razpisa P4L Spodbude za mikro podjetja v lesarstvu 23-24 so dostopne na spletni strani Sklada in v Ur. l. RS št. 77/2023.

 


Vir: Javni Sklad Republike Slovenije za podjetništvo, 14. 7. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Proračun EU za leto 2024: Svet dosegel dogovor o stališču glede predloga proračuna

13.07.2023

Veleposlaniki in veleposlanice držav članic EU (Coreper) so se včeraj dogovorili o stališču Sveta glede predloga proračuna EU za leto 2024. V skladu s stališčem Sveta naj bi bil skupni znesek proračuna za naslednje leto 187,008 milijarde EUR v obveznostih in 141,167 milijarde EUR v plačilih.

Svet na splošno uporablja preudaren pristop. Poudarja, da je pomembno, da proračun za leto 2024 še naprej izpričuje solidarnost Unije z ukrajinskim ljudstvom in da se odziva na krize. Opozarja na načelo solidarnosti in poudarja, da bo učinkovita uporaba proračuna EU povečala verodostojnost Unije v očeh evropskih državljanov. Poziva tudi k skupnim ukrepom za omejitev upravnih odhodkov, ki so se zaradi visoke inflacije in cen energije povečevali glede na prvotno načrtovano raven.

V spodnji preglednici je prikazan povzetek stališča Sveta.

Prenesite celotno preglednico (pdf)

Prenesite celotno preglednico (Excel)

Obveznosti so pravna zagotovila, da bo denar porabljen za dejavnosti, ki se bodo izvajale več proračunskih let.

Plačila zajemajo odhodke iz obveznosti, vnesenih v proračun EU v tekočem proračunskem letu in predhodnih proračunskih letih.

Poleg tega je Svet objavil še dve izjavi: o plačilih v letu 2024 in o upravnih odhodkih.

Naslednji koraki

Svet namerava formalno sprejeti stališče o predlogu splošnega proračuna za leto 2024 po pisnem postopku, ki se bo zaključil 5. septembra 2023. To stališče bo mandat, na podlagi katerega se bo špansko predsedstvo z Evropskim parlamentom pogajalo glede proračuna EU za leto 2024.

Ozadje

To je četrti letni proračun v okviru dolgoročnega proračuna EU, t.i. večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Proračun za leto 2024 dopolnjujejo ukrepi za podporo okrevanju po COVID-19 v okviru instrumenta Next Generation EU, ki je načrt EU za okrevanje po pandemiji.

Stališče Sveta o predlogu proračuna EU za leto 2024

Izjave, priložene stališču Sveta

Tehnična priloga

Proračun za leto 2024: Svet dosegel dogovor o smernicah za določitev proračuna EU za naslednje leto (sporočilo za javnost, 14. marec 2023)

Sklepi Evropskega sveta, 17.–21. julij 2020 (sporočilo za javnost)

Proračun EU za leto 2024 (ozadje)


Vir: Svet EU, 12. 7. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Sprememba višine predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12.07.2023

V Uradnem listu RS, št. 74/2023 z dne 7. 7. 2023 na podlagi četrtega odstavka 2. člena Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) je bila objavljena Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šest mesečno obdobje, ki se začne dne 1. 7. 2023, in sedaj znaša 12 %.

Skladno z določbami ZPOMZO-1 se višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti določi kot vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za 8 odstotnih točk. Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.

Sama objava predpisane obrestne mere zamudnih obresti nima konstitutivnega značaja. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti namreč določa sam zakon in ne objava Ministrstva za finance. Objava ima namreč zgolj informativni značaj. Vsi podatki, potrebni za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, so tudi javno dostopni. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti si tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki, upoštevajoč dikcijo ZPOMZO-1, lahko izračunajo sami. Višina referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, ki se prišteje zakonsko določenim osmim odstotkom, je objavljena na naslovu: www.ecb.int/stats/monetary/rates/html/index.en.html

Ste si izračunali obrestno mero zamudnih obresti?

Višino obrestne mere zamudnih obresti si lahko tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki izračunajo sami. Za vas smo pripravili kalkulator za izračun zamudnih obresti, s katerim si jih lahko sami izračunate!

Kalkulator za izračun zamudnih obresti

Vir: FinD-INFO, 11. 7. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada določila razrez proračunskih izdatkov za leti 2024 in 2025

10.07.2023 Vlada nadaljuje pripravo proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih. Skupni odhodki bodo leta 2024 znašali 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. To omogoča naslavljanje ključnih prioritet v prihodnjem obdobju, hkrati pa vlada sledi fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.

Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevalo zadnje makroekonomske napovedi, ki jih je v okviru spomladanske gospodarske napovedi pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), zakonske in druge obveznosti države ter fiskalna pravila, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.

Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu za leto 2024, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani. To znižanje sledi cilju znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nadaljnjemu postopnemu zniževanju primanjkljaja v prihodnjih letih, kot to zahteva preudarno vodenje javnih financ.

Kljub rahlemu znižanju proračunskih odhodkov v letu 2024 glede na že sprejeti proračun pa bodo odhodki še vedno na zelo visoki ravni, saj bodo približno 10 odstotkov višji od realizacije v letu 2022 oziroma več kot 50 odstotkov višji od predkoronskega leta 2019. Takšna raven omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov in prioritet vlade v prihodnjem obdobju, a ob racionalni rabi javnih sredstev. Za investicijske projekte bo ob tem ključno uspešno koriščenje evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Ministrstva bodo do konca avgusta pripravila predloge svojih finančnih načrtov, vlada pa bo proračunske dokumente kot običajno sprejela in poslala v državni zbor do konca septembra. Takrat bosta znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in načrtovan proračunski primanjkljaj, saj bo septembra UMAR objavil jesensko makroekonomsko napoved.

Vlada proračunske dokumente pripravlja z zavedanjem, da bomo morali v prihodnjih letih spet preudarno upravljati s proračunskimi sredstvi. Financiranje vseh želja ni dolgoročno javnofinančno vzdržno ter v dobrobit države in državljanov.

Vir: Ministrstvo za finance, 10. 7. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Za blažitev posledic energetske krize novih 10 milijonov evrov ugodnih posojil

10.07.2023 Slovenski podjetniški sklad preko javnega razpisa Krizno likvidnostni kredit P7E 2023 razpisuje 10 milijonov evrov likvidnostnih posojil. Posojila so namenjena podjetjem, ki so utrpela gospodarsko škodo zaradi obvladovanja kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

Slovenski podjetniški sklad bo ponujal posojila v višini od 15.000 do 100.000 evrov. Za ta bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ki so bila ustanovljena pred 1. januarjem 2022 in imajo bonitetno oceno vsaj SB8.

Pridobljena sredstva bodo podjetja lahko porabila za financiranje različnih stroškov, kot so: nakup nove opreme, nakup patentiranih pravic, licenc, stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev ter drugih operativnih stroškov. Kredit lahko krije do 100 % vrednosti upravičenih stroškov projekta.

Kreditojemalcu bo Sklad po tem javnem razpisu odobril največ eno vlogo za kredit z ugodnimi kreditnimi pogoji, ki so naslednji:

  • nižje zahteve po zavarovanju,
  • osem menic podjetja za kredite od 15.000 do 50.000 evrov,
  • osem menic podjetja in osebno poroštvo za kredite od 50.001 do 100.000 evrov,
  • nižja obrestna mera (fiksna obrestna mera 2,6 odstotkov),
  • daljša ročnost kredita,
  • odplačilna doba do pet let za kredite od 15.000 do 50.000 evrov,
  • odplačilna doba do sedem let za kredite od 50.001 do 100.000 evrov,
  • možnosti koriščenja moratorija do šest mesecev, z možnostjo podaljšanja do 24 mesecev,
  • brez stroškov odobritve in vodenja kredita.

Postopek pridobitve kredita je nezahteven ter zelo hiter. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na Slovenskem podjetniškem skladu, javni razpis pa ima dva prijavna roka, in sicer:

  • 15. septembra 2023 do 14. ure in
  • 15. novembra 2023 do 14. ure.

Na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada so objavljene vse potrebne informacije za prijavitelje na razpis za posojilo za blažitev posledic energetske krize.


Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 7. 7 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ugodne razmere na trgu dela še naprej pozitivno vplivajo na proračunska gibanja

05.07.2023 Državni proračun je v prvi polovici leta zabeležil 6,3 milijarde evrov prihodkov in 6,7 milijarde evrov odhodkov. Prihodki so skoraj skladni z načrti ob sprejemanju rebalansa, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtov. Na proračunska gibanja, predvsem dohodnino in transfere nezaposlenim, sicer še naprej pozitivno vplivajo ugodne razmere na trgu dela, nadaljuje pa se tudi rast investicij.

Proračunski prihodki so bili v polletju po prvih podatkih za 85 milijonov evrov oziroma 1,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju, dosegli pa so 47,7 odstotka načrtovanih prihodkov za prvo polletje. Odhodki so bili glede na lansko prvo polletje višji za 204 milijone evrov oziroma 3,1 odstotka, dosegli pa so 41,6 odstotka načrtovanih z rebalansom. Proračunski primanjkljaj je tako ob polletju dosegel 413 milijonov evrov.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je skoraj enako oziroma 0,4 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost – v prvem polletju se ga je v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta.

Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz dohodnine. Ti so se okrepili za 1,4 odstotka na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, ki sta izničila negativne učinke sprememb dohodninske zakonodaje in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in jih krijemo iz dohodnine. Sredstva za občine so se namreč v obravnavanem obdobju zvišala za 58 milijonov evrov oziroma 8,6 odstotka.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so v prvem polletju znašali 742 milijonov evrov oziroma 21,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. To je posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za leto 2022 kot leto prej pri poračunu za leto 2021.

Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3 odstotka na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov, kar je v večji meri posledica lanskega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in prilagajanja višine trošarin na motorna olja. Zaradi višjih trošarin na tobačne izdelke še naprej beležimo tudi rast pobranih trošarin na tobak.

Nedavčni prihodki so se znižali za 10,1 odstotka na 326 milijonov evrov, prihodki iz Evropske unije pa za 11,4 odstotka na 473 milijonov evrov. Pri slednjih do razlike prihaja zato, ker smo lani za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja prejeli 118 milijonov evrov, letos pa zaenkrat 50 milijonov evrov.

Investicije se še naprej krepijo – zanje smo iz državnega proračuna v prvem polletju namenili 514 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se krepijo investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 979 milijonov evrov oziroma en odstotek več kot lani. K rasti so med drugim prispevala izplačila draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive ter višji izdatki za izvajanje osebne asistence, to rast pa je zahvaljujoč še vedno ugodnim razmeram na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferov nezaposlenim in odprava turističnih bonov, za katere smo lani še izplačali sredstva iz državnega proračuna, letos pa ne več.

V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 879 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je največ prispeval v pokojninsko blagajno, in sicer 699 milijonov evrov, kar je sicer 5,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. To znižanje so nadomestili višji transferi v zdravstveno blagajno, v okviru katerih smo med drugim financirali storitve, opravljene poleg rednega obsega zdravstvenega programa.

Izdatki za subvencije so narasli za 29,7 odstotka na 466 milijonov evrov. Največ, 431 milijonov evrov, so jih prejela zasebna podjetja in zasebniki, ki smo jim pomagali zaradi energetske krize.


Vir: Ministrstvo za finance, 5. 7. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ozaveščanje o spletnih prevarah

29.06.2023 V kampanji ozaveščanja, s katero Združenje bank Slovenije krepi zavedanje glede naraščajočih spletnih prevar, se pojavlja tudi primer vračila dohodnine.

V Finančni upravi načeloma pozdravljamo podobne kampanje in verjamemo, da lahko prispevajo k pazljivemu ravnanju in zaščiti pred spletnimi prevarami.   

Ker »provokativni« oglasi izpostavljajo vračilo dohodnine, kar časovno sovpada z izdajo drugega svežnja informativnih izračunov dohodnine in ko večina zavezancev dejansko pričakuje vračilo dohodnine, želimo pojasniti, da Finančna uprava RS nakazuje vračila davka upravičencem samoiniciativno na njihov transakcijski račun, tako kot vsa leta doslej.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nov seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranje terorizma

27.06.2023 Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) so dodani:

  • Hrvaška,
  • Kamerun in
  • Vietnam.

Na seznam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development  - OECD) so dodani:

  • Monserat,
  • Sejšeli in
  • Saint Vincent and the Grenadines.

>>> Več v dokumentu: Nov seznam tveganih držav


Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 26. 6. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Do konca leta gospodarstvu na voljo 258 milijonov evrov povratnih sredstev

16.06.2023

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s SID banko do konca leta omogoča 158 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov. Predvidoma jeseni pa nameravamo vzpostaviti nov sklop posojil v višini 100 milijonov evrov za podjetja, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza.

Trenutno je podjetjem do konca leta iz Sklada skladov in Sklada skladov – covid19 na voljo še 93 milijonov evrov prostih sredstev, in sicer za raziskave, razvoj in inovacije, financiranje malih in srednje velikih podjetij (MSP), krožnega gospodarstva, mikroposojila ter lastniško in kvazi-lastniško financiranje. V okviru posojilnih skladov je na voljo 41 milijonov evrov za zagotavljanje likvidnosti in spodbujanje investicij za podjetja, ki so utrpela škodo v energetski krizi, šest milijonov evrov za financiranje v turistični panogi ter 18 milijonov evrov za tehnološke inovacije v kapitalskih družbah.

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je na novinarski konferenci izpostavil turbulentno leto, ki so ga zaznamovale energetska kriza, rusko-ukrajinska vojna, motnje v dobavah surovin in hkratno intenzivno preobrazbo gospodarstva v zelene tehnologije in digitalizacijo. Ministrstvo je zato podjetjem lani in letos dodelilo 440 milijonov evrov nepovratnih pomoči v energetski krizi, letos pa bo podjetjem na voljo preko 300 milijonov evrov nepovratnih razvojnih sredstev, kar je ministrstvo predstavilo gospodarstvu že februarja letos.

Minister Han je poudaril, da pa je v času višjih obrestnih mer, inflacije in negotovosti za podjetja pomembno tudi dostopno in ugodnejše povratno financiranje gospodarstva tako za spodbujanje investicij kot za zagotavljanje likvidnosti podjetij. »Na tem področju ministrstvo in SID banka združujemo moči in finančna sredstva. Skupaj lahko naredimo več za dobro slovenskega gospodarstva, kot bi vsaka institucija posebej« je dejal Han in poudaril: »Letos do konca leta ponujamo skupaj s SID banko 258 milijonov evrov povratnih sredstev različnih ukrepov

Ob tem je izpostavil prednosti financiranja s povratnimi sredstvi preko SID banke: »Podjetja imajo ugodnosti pri posojilnih pogojih kot na primer, lahko podpremo bolj tvegane posle, nižjo obrestno mero, daljše ročnosti ali moratorij na odplačilo glavnice, nižja zavarovanja. Denar v obliki povratnih sredstev lahko ponudimo večkrat, sredstva se multiplicirajo in tako lahko podpremo več podjetij.« Sredstva, ki jih bodo vrnili končni prejemniki, bodo tako na voljo za podobne namene tudi po letu 2023. Hkrati pa bodo iz finančne perspektive 2021-2027 na voljo nova, dodatna kohezijska sredstva za finančne instrumente.

Ob tem je predsednik uprave SID banke, Borut Jamnik, povedal: »V SID banki smo upravičeno ponosni na uspešnost dosedanjega črpanja, koriščenja in plasiranja kohezijskih sredstev, ki smo ga dosegli skupaj s finančnimi posredniki in s tem omogočili izjemne multiplikativne učinke. S povezovanjem različnih ministrstev pa smo dokazali, da znamo učinkovito sodelovati, koristiti in centralizirano upravljati kohezijska sredstva. Prihodnost vidimo tudi v kombiniranju povratnih in nepovratnih sredstev, saj to vodi k izboljšanju in zaprtju finančnih konstrukcij projektov ter oblikovanju prilagodljivih finančnih rešitev potrebam investitorjev, ki jih bo zaradi multiplikativnih učinkov spodbudilo h kreditiranju izvedljivih, preudarnih in trajnostnih naložbenih projektov, ki so nujno potrebni ob nadaljnjem razvoju slovenskih podjetij in občin.«

Sklad skladov in Sklad skladov Covid-19

V okviru Sklada skladov in Sklada skladov Covid-19 lahko podjetja vseh velikosti ter tudi samostojni podjetniki in zagonska podjetja do konca leta prek različnih finančnih instrumentov financiranja koristijo skupno še do 93 milijonov evrov.

Za posojila za financiranje naložb v razvoj, raziskave in inovacije (naložbeno področje RRI) je podjetjem vseh velikosti do konca leta na voljo še do 40 milijonov evrov. Finančna instrumenta (posojila in jamstva) omogočata financiranje do 10 milijonov evrov, ročnosti do 10 let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice. Sredstva so na voljo pri Delavski hranilnici, Gorenjski banki, N banki in SID banki.

Za posojila za financiranje MSP, vključno krožnega gospodarstva, mikroposojila ter lastniškega in kvazi-lastniškega financiranja (naložbeno področje MSP) je malim in srednje velikim podjetjem do konca leta na voljo do 50 milijonov evrov. Finančni instrumenti v odvisnosti od instrumenta mdr. omogočajo financiranje do 10 milijonov evrov, ročnosti do 10 let, oziroma do 25.000 evrov in ročnosti do 5 let v primeru mikroposojil, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice.  Sredstva so na voljo pri Delavski hranilnici, NLB, Primorski hranilnici Vipava in SID banki. Vsa razpoložljiva sredstva Slovenskega podjetniškega sklada v okviru zadnjega razpisa so že v fazi odobravanja.

Pri posojilih za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb (naložbeno področje energetska učinkovitost), ki so namenjena javnemu sektorju in ESCO podjetjem je na voljo še okoli tri milijone evrov. Program omogoča posojila od 100.000 evrov pa do razpoložljivih sredstev, dobo posojila od pet pa do 25 let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila.

Poleg SID banke so finančni posredniki Delavska hranilnica, Gorenjska banka, NLB, Primorska hranilnica Vipava, N banka in Slovenski podjetniški sklad zaznali prednosti finančnih instrumentov in njihovih učinkov v obliki ugodnejših pogojev za končne prejemnike tako z vidika cenovnih pogojev, ročnosti in zavarovanj, hkrati pa finančni posredniki prispevajo tudi s svojimi lastnimi sredstvi k uresničitvi zastavljenih ciljev.

Od leta 2017 do danes sta ministrstvo in SID banka skupaj s še šestimi finančnimi posredniki  podprla skoraj 9000 končnih prejemnikov v skupni višini preko 390 milijonov evrov iz obeh skladov skladov.

Posojilni skladi

Slovenskemu gospodarstvu je za reševanje likvidnosti, podporo investicijam zaradi neposrednih ali posrednih učinkov krize zaradi agresije Rusije proti Ukrajini na voljo izredno ugodno financiranje po programu financiranja podjetij za odpravljanje posledic resne motnje v gospodarstvu v skupini višini 41 milijonov evrov. Program omogoča posojila od 100.000 evrov do 2 milijona evra in več, dobo posojil od 2 do 12 let, financiranje do 85 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila.

Poleg tega je šest milijonov evrov na voljo za spodbujanje naložb za trajnostno rast slovenskega turizma. Podjetja lahko sredstva namenijo za naložbe v izgradnjo ali obnovo oziroma za obratni kapital. Program omogoča posojila od 100.000 evrov do 20 milijonov evra in več, dobo posojil od 2 do 30 let, odvisno od vrste namena financiranja, financiranje do 85 odstotkov upravičenih ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila oziroma največ pet let.

Kmalu bo na voljo preko 18 milijonov evrov za spodbujanje kapitalskih družb k razvijanju in uvajanju tehnoloških inovacij, pri čemer bodo podjetja lahko najela kredite med 100.000 evri in 15 milijonov evri na projekt z ročnostjo najmanj šest let in največ 12 let. Moratorij na odplačilo je najmanj 2 leti in največ polovico ročnosti kredita.

Nov interventni posojilni sklad

Ministrstvo in SID banka pa najavljata tudi nov interventni posojilni sklad, ki bo na voljo predvidoma oktobra v skupni višini 100 milijonov evrov za reševanje posledic energetske ali ukrajinske krize, pri čemer bo 75 milijonov evrov zagotovila SID banka in 25 milijonov evrov gospodarsko ministrstvo. 

Na spletni strani SID banke so na voljo vse splošne infomracije o Skladu skladov in o Skladu skladov Covid-19.


Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 16. 6. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Svet ECB z osmim zaporednim dvigom obrestne mere

16.06.2023 Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji osmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra. Ob tem se je drugič zapored odločil za nekoliko nižji dvig, za 0,25 odstotne točke. Rekordni niz zaostrovanja evrske denarne politike se tako nadaljuje, od julija lani so obrestne mere porasle za 4,00 odstotne točke.

Inflacija se znižuje, vendar bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Zato je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk.

Današnje zvišanje obrestnih mer odraža najnovejšo oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. V junijskih makroekonomskih projekcijah strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 3,0% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Kazalniki osnovnih cenovnih pritiskov ostajajo visoki, čeprav nekateri kažejo negotove znake umirjanja. Strokovnjaki so projekcije inflacije brez cen energentov in hrane popravili navzgor, zlasti za letošnje in naslednje leto, in sicer zaradi preteklih presenetljivo visokih številk in posledic, ki jih ima močan trg dela za hitrost dezinflacije. Sedaj pričakujejo, da bo znašala 5,1% v letu 2023, nato pa naj bi se znižala na 3,0% v letu 2024 in 2,3% v letu 2025. Strokovnjaki so projekcije gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto rahlo popravili navzdol. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 0,9% v letu 2023, 1,5% v letu 2024 in 1,6% v letu 2025.

Obenem se pretekli dvigi obrestnih mer s strani Sveta ECB intenzivno prenašajo na pogoje financiranja ter postopoma vplivajo na celotno gospodarstvo. Stroški zadolževanja so se strmo zvišali, rast posojil pa se upočasnjuje. Strožji pogoji financiranja so eden od glavnih razlogov, zakaj se bo inflacija predvidoma nadalje zniževala v smeri ciljne ravni, saj bodo po pričakovanjih vse bolj zavirali povpraševanje.

Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Svet ECB potrjuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končalo julija 2023.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,50%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 21. junija 2023.

Več v nadaljevanju >> Sklepi o denarni politiki


Vir: Evropska centralna banka, 15. 6. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

AJPES: Kako so v letu 2022 poslovale regije?

15.06.2023 V letu 2022 so vse slovenske regije izkazale neto čisti dobiček.

Največja po številu družb, zaposlenih in ustvarjenih prihodkih je bila osrednjeslovenska regija. Neto čisti dobiček družb te regije je znašal 2.506 mio EUR, sledile so družbe iz jugovzhodne Slovenije (s 761 mio EUR) in savinjske regije (s 656 mio EUR).
Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega je ustvarila jugovzhodna Slovenija s 67.973 EUR, najnižjo pa pomurska regija s 44.175 EUR.

Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu.


Vir: AJPES, 13. 6. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Slovenija še naprej ohranja bonitetne ocene in stabilne obete

13.06.2023 Bonitetni agenciji S&P Global Ratings in DBRS Morningstar sta 9. junija 2023 ponovno potrdili bonitetni oceni Slovenije. Pri S&P Slovenija še naprej vzdržuje bonitetno oceno AA- s stabilnimi obeti, pri DBRS Morningstar pa oceno A (high), prav tako s stabilnimi obeti.

Agenciji Slovenijo vidita kot stabilno državo, ki je v pandemsko in nato energetsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami, gospodarstvom in zunanjetrgovinskim položajem. Omenjeni stebri so Sloveniji olajšali prehod skozi krizo, ki jo je povzročila pandemija, še vedno pa blažijo posledice energetske. S&P izpostavlja še, da je slovenski vladi v zadnjem letu uspelo razpršiti energetske vire, kar dodatno krepi stabilnost države na tem področju.

Po napovedih S&P se bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2023 upočasnila na 1,3 odstotka, a bo zaradi investicij, ki se financirajo iz evropskih skladov, ter močnega trga dela, ki bo prispeval k normalizaciji potrošnje, v letih 2024 in 2025 dosegla 2,5 odstotno povprečno letno rast. Tudi DBRS Morningstar evropske mehanizme financiranja investicij vidi kot dejavnik, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko rast v naslednjih letih.

S&P ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj zaradi podpornih energetskih paketov v letu 2023 znašal 4,25 odstotka BDP, medtem ko DBRS navaja pričakovan primanjkljaj v višini 4,1 odstotka BDP. V prihodnjih letih S&P pričakuje konsolidacijo javnih financ in znižanje primanjkljaja. Obe agenciji ocenjujeta, da Slovenija z javnofinančnim dolgom upravlja učinkovito, kar ugodno prispeva k nižanju stroškov za obresti. Višje likvidnostne rezerve Sloveniji omogočajo fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna. Po mnenju agencij pa bi na boniteto Slovenije v prihodnosti ugodno vplivala vpeljava strukturnih reform, ki bi naslavljale demografske pritiske zaradi staranja prebivalstva.


Vir: Ministrstvo za finance, 10. 6. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nov spletni portal UJP eObrazci

09.06.2023 Od ponedeljka, 12. junija 2023, bo proračunskim uporabnikom na voljo nov spletni portal UJPeObrazci, ki omogoča elektronsko predložitev obrazcev in spremljajoče dokumentacije s področja vodenja Registra proračunskih uporabnikov.

>> Več informacij je dosegljivih na povezavi spletni portal UJPeObrazci.


Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 9. 6. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Informacija o poslovanju gospodarskih družb in s.p. dejavnosti 69.200 za leto 2022

01.06.2023 Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, katerih osnovna dejavnost je opravljanje računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje za zunanje naročnike (69.200 po SKD 2009), so storitvena podjetja, ki so se začela razvijati vzporedno z razvojem podjetništva po letu 1991.

V prikaz so vključeni samo s.p.-ji in gospodarske družbe, ki so za leto 2022 oddali davčni obračun in letno poročilo.

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate razvoj in številčni prikaz dejavnosti 69.200 za leto 2022:

  • za vse poslovne subjekte in
  • za poslovne subjekte razen revizijskih družb, vpisanih v register revizijskih družb pri Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, ter večja podjetja.

Podrobnejša analiza je na voljo tukaj.

Statistika dejavnosti v angleškem jeziku je na voljo tukaj.


Vir: Zbornica računovodskih servisov, 31. 5. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022

01.06.2023 AJPES je objavil podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2022.

1. Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2022

Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu 2022. Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2022, ki so jih družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1)1 za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2023. V tej informaciji je v dodatku (V. poglavje) posebej obravnavan tudi poslovni izid, premoženjski in finančni položaj zadrug v Sloveniji v letu 2022.

Več >> Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2022


2. Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2022

Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj samostojnih podjetnikov
posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) v Sloveniji v letu 2022. Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2022, ki so jih podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD- 1) za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2023.

Več >> Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2022



Vir: AJPES, 31. 5. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

15 milijonov evrov za naložbe v primarno kmetijsko pridelavo

17.05.2023 Za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije, namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, je namenjenih 15 milijonov evrov. Vložitev vloge poteka od 6. junija 2023, do vključno 24. julija 2023, do 14. ure.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pretekli ponedeljek, 15. maja, v Uradnem listu RS objavilo 28. javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020.

15 milijonov evrov nepovratnih sredstev bo razdeljenih po naslednjih sklopih:

  • 9 milijonov evrov za naložbe fizičnih oseb, razen za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov (sklop A), ter
  • 6 milijonov evrov za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop B).

Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali naslednji dan po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi splošni stroški ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 31. avgust 2024.

Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in opravljajo kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Ta delež se lahko poveča:

  • za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), za naložbe upravičencev, ki so vključeni v ukrep Kmetijsko-okoljska-podnebna-plačila (KOPOP) oziroma Ekološko kmetovanje (EK), in imajo v ta dva ukrepa vključenih najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin v uporabi,
  • za 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, za naložbe povezane z izvajanjem ukrepa Dobrobit živali (DŽ) ter za naložbe na problemskih območjih, ter
  • 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov,

in znaša maksimalno 50 odstotkov upravičenih stroškov.

Najnižji znesek javne podpore znaša 2000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz operacije Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, pridobijo do vključno milijon evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3 milijone evrov javne podpore.

Dodatne informacije:


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

BS: Poročilo o finančni stabilnosti - Posamezna tveganja ostajajo povišana

09.05.2023 Zaradi hitre dinamike sprememb, ki v zadnjem obdobju krepijo negotovost, v Banki Slovenije ocenjujejo kot povišana naslednja tveganja: (i) obrestno tveganje, (ii) kreditno tveganje in (iii) tveganje, povezano s trgom nepremičnin. Ob tem odpornost bančnega sistema na morebitno uresničitev tveganj ostaja robustna – v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti je ocenjena kot srednja, v segmentu likvidnosti pa visoka.

V Banki Slovenije odpornost bančnega sistema podpirajo z makrobonitetno politiko, s katero trenutno naslavljajo predvsem dostopnost posojil, hkrati pa omejujejo prenos tveganj s trga nepremičnin v bančni sistem. Ob koncu leta so dvignili tudi zahtevani proticiklični kapitalski blažilnik, s katerim dvigujejo odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja.


Ključna sistemska tveganja za slovenski bančni sistem

Makroekonomsko okolje je tudi letos zaznamovano z negotovostjo, pri čemer so gospodarski kazalci na začetku letošnjega leta spodbudni tako v Sloveniji kot v evrskem območju. Po drugi strani pa široko osnovana inflacija nakazuje šibkejšo prihodnjo zasebno potrošnjo, nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike za naslavljanje visoke inflacije pa ustvarja dodaten pritisk na prihodnje zasebne investicije.

Ob ukrepih denarne politike in posledično višjih obrestnih merah so se izboljšali poslovni rezultati bank v državah evrskega območja, tudi v Sloveniji, vendar te ostajajo izpostavljene nekaterim tveganjem. Del nebančnega sektorja ob višjih obrestnih merah postaja finančno bolj obremenjen, s čimer se povečuje verjetnost prihodnjega povečanja nedonosnih izpostavljenosti bank.

V teh razmerah tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz trga nepremičnin, ocenjujejo kot povišano, vendar se v zadnjem obdobju znižuje, saj se kažejo znaki umirjanja gibanj na trgu stanovanjskih nepremičnin. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nekoliko upočasnila, vendar ostala precej visoka, medtem ko je število prodaj upadlo. Zaradi visoke inflacije in zvišanja obrestnih mer se je zmanjšalo povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Odpornost gospodinjstev na naraščajoče stroške servisiranja dolga se je v zadnjih letih povečala, k čemur so prispevale tudi makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.

Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se je v drugi polovici leta 2022 ob ukrepih denarne politike nekoliko povečala, s čimer tveganje še naprej ocenjujejo kot povišano, prihodnja tendenca pa ne kaže nadaljnjega zviševanja.

Na povišani ravni ohranjamo tudi oceno kreditnega tveganja. Kazalniki kakovosti kreditnega portfelja so večino leta 2022 ostali ugodni, v zadnjih mesecih pa se kažejo znaki poslabševanja v posameznih manjših delih portfelja. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so v zadnjih mesecih leta naraščali v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje posledice. Kreditno tveganje ohranjajo na povišani ravni tudi zaradi negativnega vpliva inflacije in obrestnih mer na vzdržnost dolga dolžnikov, tako v sektorju nefinančnih družb, kot v sektorju prebivalstva. K ohranjanju tveganja na povišani ravni prispeva tudi negotovost v mednarodnem okolju.

V Banki Slovenije ostala tveganja za finančno stabilnost ocenjujejo kot zmerna.


Odpornost bank

Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti sistema je v letu 2022 ostala srednja, k čemur so v delu solventnosti prispevali zadržani dobički in dodatne izdaje kapitalskih instrumentov. Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja pa je v segmentu likvidnosti ostala visoka. Pri tem razlike v likvidnostnih presežkih med bankami ostajajo še vedno precejšnje, s tem pa tudi njihova sposobnost pokrivanja posledic, ki bi nastale ob morebitni uresničitvi tveganja financiranja v obliki nenadnih večjih odlivov vlog nebančnega sektorja.

Ukrepanje za naslavljanje tveganj v finančnem sistemu

Omenjena tveganja v Banki Slovenije naslavljajo s prilagoditvami makrobonitetnih ukrepov. Njihov namen ni le omejiti čezmerne rasti kreditiranja ter čezmerne izpostavljenosti, temveč tudi povečanje odpornosti bančnega sistema in s tem blažitev finančnih ciklov.

Na področju makrobonitetnega nadzora kreditiranja prebivalstva poteka prilagajanje aktualne ureditve. Državni zbor RS je namreč aprila na pobudo Banke Slovenije in Ministrstva za finance spremenil Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s čimer kreditna sposobnost ni več nujno vezana na zakonodajo, ki se nanaša na izvršbo. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače se je namreč kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. Sprejeta sprememba zakona Banki Slovenije omogoča prilagoditev ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva. Pri tem naš cilj ostaja vzpostavitev minimalnih kreditnih standardov za nova posojila ter hkrati ustrezna zaščita potrošnikov in bank. Do prilagoditve ukrepov pa za lažje prilagajanje kreditiranja konkretnim okoliščinam ostaja v veljavi obstoječi ukrep, ki pa s prilagoditvijo od maja lansko leto bankam med drugim omogoča kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za izjemo odločijo pri največ 10 odstotkov poslov.

Ob koncu lanskega leta so podobno kot številne druge države evropskega gospodarskega prostora zato dvignili tudi proticiklični blažilnik za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 odstotkov na raven 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Banke bodo morale tako za izpostavljenosti do domačega gospodarstva v dvanajstih mesecih zagotoviti več kapitala.

Slika: Prikaz tveganj in odpornosti za slovenski finančni sistem

Vir: Banka Slovenije.


Vir: Banka Slovenije, 8. 5. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V državnem proračunu več sredstev za subvencije in investicije, manj za nadomestila za brezposelne

08.05.2023 Državni proračun je v prvih štirih mesecih letos zabeležil 4,2 milijarde evrov prihodkov in 4,3 milijarde evrov odhodkov. Nadaljevalo se je upadanje števila brezposelnih, kar je pomembno vplivalo na nižje izdatke za denarna nadomestila za brezposelne. Zaradi energetske krize rastejo izdatki za subvencije, predvsem za različne oblike pomoči gospodarstvu in kmetom, beležimo pa tudi rast investicij.

Proračunski prihodki so bili v prvih štirih mesecih od primerljivega lanskega obdobja po preliminarnih podatkih višji za 48 milijonov evrov oziroma za 1,1 odstotka, odhodki pa za 30 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka.

Primanjkljaj je v prvih štirih mesecih znašal 93 milijonov evrov in je bil tako nekoliko nižji kot v prvih treh mesecih.

Davčni prihodki so v prvih štirih mesecih dosegli 3,5 milijarde evrov in so bili za 5,1 odstotka oziroma 171 milijonov evrov višji kot v enakem lanskem obdobju. Največji del zbranih davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz davka na dodano vrednost, ki so dosegli 1,6 milijarde evrov in so bili od enakega obdobja lani višji za 5,4 odstotka.

Sledijo prilivi iz dohodnine, ki so se glede na primerljivo lansko obdobje znižali za 0,7 odstotka na 628 milijonov evrov, kar je posledica lanskih in letošnjih dohodninskih sprememb. Sredstva, ki iz naslova dohodnine pripadajo občinam v tem obdobju, pa so višja za 38 milijonov evrov.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli 412 milijonov evrov oziroma 6,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, prihodki od trošarin pa so narasli za 24,8 odstotka na 505 milijonov evrov. Rast trošarin od energentov je med drugim posledica plačila zapadlih obrokov zaradi obročnega plačila trošarin iz lanskega leta, zaradi dviga višine trošarin na tobačne izdelke pa rast beležimo tudi v tem segmentu trošarin.

Nedavčni prihodki so se znižali za 29,2 odstotka na 187 milijonov evrov, iz Evropske unije pa smo prejeli 395 milijonov evrov oziroma 15,5 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Razlog za znižanje je predvsem to, da smo januarja lani prejeli 118 milijonov evrov sredstev za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, letos aprila pa 50 milijonov evrov.

Za investicije smo v prvih štirih mesecih namenil 269 milijonov evrov oziroma 23,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rastejo investicije v železniško infrastrukturo, na področju poplavne varnosti, v javne zdravstvene zavode in na področju sociale.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 656 milijonov evrov oziroma 1,5 odstotka več sredstev kot lani. Višji izdatki so posledica izplačil draginjskih dodatkov za otroke in za najbolj ranljive skupine prebivalstva ter povečanega števila upravičencev do državne štipendije, saj je Zakon za urejanje položaja študentov uvedel dodatna dohodkovna razreda za štipendije. Zaradi upadanja števila registriranih brezposelnih so se znižali izdatki za denarna nadomestila za brezposelne. Beležimo namreč najnižje ravni števila brezposelnih doslej, hkrati pa beležimo rast števila delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako so se znižali izdatki za ukrepe, povezane s covidom-19.

Za subvencije pa smo namenili 340 milijonov evrov oziroma 40,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 323 milijonov evrov oziroma 44,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.


Vir: Ministrstvo za finance, 5. 5. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

UMAR: Poročilo o razvoju 2023 - Umiritev visoke pokovidne gospodarske rasti

05.05.2023 Slovensko gospodarstvo je ob podpori ekspanzivno naravnane fiskalne politike po epidemiji hitro okrevalo. BDP na prebivalca po kupni moči je lani dosegel 92 % povprečja EU, kar je največ doslej.

Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Javnofinančni položaj se je po umiku ukrepov za blažitev posledic epidemije in močnem gospodarskem okrevanju v letih 2021–2022 postopno izboljševal, vendar je primanjkljaj lani še vedno znašal 3 % BDP. V letu 2022 se je visoka pokovidna gospodarska rast z energetsko krizo in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju umirila, s ponudbenim energetskim in surovinskim šokom pa se je v razmerah okrepljene pokovidne zasebne potrošnje in pomanjkanja delovne sile zvišala inflacija. V Poročilu o razvoju, s katerim letno spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, izpostavljamo, da morajo biti ukrepi razvojne politike za dolgoročno vzdržen vključujoč razvoj prednostno usmerjeni v pospešitev strukturne (pametne in zelene) preobrazbe gospodarstva. Ob tem je določitev strateških prioritet še zlasti pomembna v obdobju, ko postaja javnofinančni okvir s ponovno aktivacijo fiskalnih pravil precej bolj omejujoč kot zadnja leta, ko zaradi velikih gospodarskih šokov fiskalna pravila niso veljala. Nujnost strukturne preobrazbe gospodarstva je treba upoštevati tudi pri oblikovanju začasnih ukrepov za blažitev posledic energetske krize, ki bi zaradi zagotavljanja ustreznih cenovnih signalov pri rabi energije morali postopno prehajati od splošnih k bolj ciljno naravnanim.

Velik razvojni zaostanek na področju produktivnosti se ob prepočasni preobrazbi v pametno in zeleno gospodarstvo le postopno zmanjšuje. Nizka produktivnost, ki je v letu 2022 dosegla 86 % povprečja EU, v celoti pojasnjuje razvojno vrzel Slovenije v bruto domačem proizvodu na prebivalca (po kupni moči). Počasen napredek v produktivnosti je posledica nizkega obsega investicij. Vlaganja v RRD, IKT, druge stroje in opremo, ki so tesno povezana s pametno preobrazbo, so kljub postopni rasti v zadnjih letih nizka tako v primerjavi z vodilnimi inovatorkami kot tudi višegrajskimi državami. Na področju inovacij je po letu 2016 prišlo do premikov, a se podjetja procesov modernizacije, digitalne in zelene preobrazbe pogosto lotevajo preveč površinsko in brez celostnih organizacijskih sprememb, premalo pa se zavedajo tudi koristi in nujnosti ekosistemskega povezovanja. Pospešitev avtomatizacije in reorganizacije delovnih procesov je vse bolj nujna tudi z vidika pomanjkanja delovne sile. Premajhna so tudi vlaganja za zeleni prehod. Slovenija je v tem kontekstu v preteklih letih naredila določen napredek le pri rabi energije, zaostanek za povprečjem EU v energetski produktivnosti gospodarstva se je tako LETA 2021 zmanjšal na 8 %. Zaostanka glede emisijske in snovne produktivnosti pa se že daljše obdobje ohranjata na okoli 10 %. Še bistveno manj uspešna je pri obnovljivih virih energije, saj se je njihov delež v skupni rabi energije po letu 2005 povečal najmanj med vsemi članicami EU, cilj za leto 2020 pa ni bil dosežen.

Epidemija je prekinila dolgoletni trend izboljševanja zdravstvenega stanja prebivalstva, vzpostavitev finančno vzdržnega in odpornega zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe ostaja pomembna razvojna naloga Slovenije. Ključni kazalniki zdravstvenega stanja prebivalstva (pričakovano trajanje življenja, prezgodnja umrljivost, leta zdravega življenja) so se v desetletju pred nastopom epidemije izboljševali, leta zdravega življenja pa so po zadnjih podatkih višja od povprečja EU. Z epidemijo pa se je močno povečala presežna umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je bila že pred tem resna težava zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov in dolgih čakalnih dob. Ob tem se je povečal tudi delež neposrednih izdatkov iz žepa v potrošnji gospodinjstev. Slabša dostopnost zdravstvenih storitev je najbolj prizadela bolnike s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in znova povečala neenakosti v zdravju. Med epidemijo so se izrazito povečale tudi že pred tem rastoče težave v duševnem zdravju, zlasti otrok in mladostnikov. Dodatno so se poslabšale razmere v dolgotrajni oskrbi, predvsem zaradi pomanjkanja kadrov v domovih za starejše in slabo razvite oskrbe na domu. Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo kljub pospešeni rasti v zadnjih letih še zaostajajo za povprečnimi v EU, javni izdatki za zdravstvo pa so po rasti v zadnjih letih blizu povprečja držav EU (oboje v deležu BDP). Za blažitev težav v zdravstvenem sistemu in dolgotrajni oskrbi so bili v letih 2020–2022 sprejeti začasni in srednjeročni ukrepi, podprti z večjimi izdatki iz državnega proračuna, znatna sredstva so bila namenjena za investicije v zdravstvu. Ključen izziv v obeh sistemih pa ostaja povečanje dostopnosti z zagotovitvijo zadostnega obsega kadrov, skrajšanjem čakalnih dob, digitalizacijo in vzpostavitvijo vzdržnega financiranja obeh sistemov.

Shema prednostnih področij ukrepanja, analizirana v Poročilu o razvoju 2023.

Prednostna področja ukrepanja, ki jih analiziramo v letošnjem poročilu in so po našem mnenju ključna za dolgoročno vzdržen razvoj Slovenije in večjo kakovost življenja, se nanašajo na naslednje izzive:

pospešitev rasti produktivnosti a) z okrepljenim razvojem človeških virov ter prilagoditvijo družbenih in gospodarskih sistemov trajnemu pomanjkanju kadra (z avtomatizacijo in reorganizacijo dela, prilagoditvijo sistemov izobraževanja in usposabljanja prihodnjim potrebam, ambicioznim programom preusposabljanja, aktivacijo delovno neaktivnih, privabljanjem strokovnjakov in aktivnim vključevanjem priseljencev v družbo); b) s pospešitvijo vlaganj države in podjetij v pametno (vključno z digitalno in organizacijsko) in zeleno preobrazbo; c) s povečevanjem kakovosti znanstveno-raziskovalnega sistema, spodbujanjem mobilnosti raziskovalcev, internacionalizacije ter povezovanja med institucijami znanja in podjetji; d) s spodbujanjem nastajanja novih inovativnih podjetij; e) s stabilnim, predvidljivim, agilnim in poenostavljenim poslovnim okoljem, v katerem država, podjetja in drugi deležniki tesno medsebojno sodelujejo;

pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo a) z odločnejšimi premiki v povečevanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov, predvsem s prednostnim umeščanjem potrebnih projektov v prostor; to bo ob izzivih, povezanih z novimi geostrateškimi razmerami v svetu in nujnostjo učinkovitejše rabe energije, prispevalo tudi k večji odpornosti energetskega sistema in zmanjšanju energetske odvisnosti; b) s spodbujanjem trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, predvsem z ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri vseh načinih prevozov ter s posodobitvijo in razširitvijo potrebne infrastrukture; c) z uvajanjem novih nizkoogljičnih krožnih poslovnih modelov, vključno z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki, kar bo zmanjšalo vplive na okolje in rabo v naravi omejenih primarnih surovin ter d) s ciljno usmerjenimi spremembami na področju razvijanja in rabe novih znanj, inovacij in trajnostnih naložb v čiste tehnologije;

zagotavljanje vključujoče, zdrave in aktivne družbe a) s povečanjem dostopnosti do zdravstvenih storitev, večjimi vlaganji v preventivo in vzdržnim financiranjem zdravstvenega sistema; b) s celovito pokojninsko reformo za dostojne pokojnine in javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema; c) z ustrezno ureditvijo financiranja in povečanjem zmogljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu; d) z ambicioznejšim načrtovanjem zmanjševanja tveganja dolgotrajne revščine ter socialne izključenosti v okviru reforme socialne politike; e) s prilagajanjem delovnih mest za daljšo delovno aktivnost ter večjo vključenost starejših v družbo in krepitvijo vseživljenjskega učenja; f) z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest, varnosti in zdravja pri delu ter lažjega vstopa mladih in drugih težje zaposljivih oseb na trg dela;

krepitev razvojne vloge države in njenih institucij a) z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, b) s kakovostnim zakonodajnim okvirjem in zmanjšanjem državne regulacije za dvig konkurenčnosti gospodarstva in poenostavitev življenja državljanom, c) s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov ter krepitvijo njihove razvojne prvine, pri čemer je ključno najti ustrezno ravnotežje med gospodarsko rastjo z zadostno podporo preobrazbi gospodarstva za dvig produktivnosti in spoprijemanje z izzivi podnebnih sprememb ter javnofinančno vzdržnostjo.

Določitev strateških prioritet za učinkovito reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije je še zlasti pomembna v obdobju ponovne aktivacije fiskalnih pravil (in s tem omejevanja javnofinančnega okvira). To pa zahteva izboljšano koordinacijo in okrepljeno ciljanost ukrepov, še posebej pa ponovni premislek in dogovor o prednostnih področjih proračunske porabe in porabe sredstev EU v okviru kohezijske politike ter Načrta za okrevanje in odpornost.


Vir: UMAR, 4. 5. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Svet ECB že sedmič zapored dvignil obrestno mero

04.05.2023 Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,25%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 10. maja 2023.

Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki. Ker še vedno obstajajo močni inflacijski pritiski, je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov, ki jo je Svet ECB oblikoval na prejšnji seji. Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar temeljni cenovni pritiski ostajajo močni. Obenem se pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer intenzivno prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v euroobmočju, še vedno pa je negotovo, s kakšnim časovnim zamikom in kako intenzivno poteka transmisija v realno gospodarstvo.

Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere denarne politike dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Pri obrestnih odločitvah bo tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB ostajajo glavno orodje Sveta ECB pri določanju naravnanosti denarne politike. Vzporedno bo Svet ECB postopno in predvidljivo zmanjševal portfelj v okviru Eurosistemovega programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Skladno s temi načeli Svet ECB pričakuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,25%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 10. maja 2023.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne investira ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec. Svet ECB pričakuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023.

Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.

Operacija refinanciranja

Ob tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Nabor orodij denarne politike, ki jih ima ECB, je dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju, če bi bilo potrebno. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki predstavlja resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.


Vir: ECB, 4. 5. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pregled makroekonomskih gibanj, april 2023

28.04.2023 Banka Slovenije je izdala dokument Pregled makroekonomskih gibanj, april 2023. Gradivo je bilo obravnavano na seji Sveta Banke Slovenije 25. aprila 2023 in upošteva podatke, dostopne do 21. aprila 2023.

Pregled makroekonomskih gibanj, april 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vlada sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta o proračunskih dokumentih 2023–2026

20.04.2023 Vlada je sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za obdobje od 2023 do 2026. Pri tem poudarja, da se zaveda pomena dolgoročne vzdržnost javnih financ in s tem povezanih tveganj.

Z oceno Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za obdobje od 2023 do 2026 se vlada večinoma strinja. Ob tem poudarja, da ob prenehanju izjemnih okoliščin v letu 2024 načrtuje postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu bruto domačega proizvoda v prihodnjih letih.

Potem ko bodo podrobnosti glede prihodnjih fiskalnih pravil bolj jasne, bo vlada načrte po potrebi prilagodila. V pripravi so številne strukturne spremembe, ki pa se skladno z metodologijo Evropske komisije in načelom previdnosti ne vključujejo v javno finančne projekcije, dokler niso sprejete vsaj na vladi ali v Državnem zboru. Vlada se zaveda številnih tveganj, ki so jim izpostavljeni javnofinančni načrti, zato bo v končno verzijo Programa stabilnosti vključila tudi analizi občutljivosti javnega dolga in občutljivosti javnofinančnih prihodkov.

Vlada dodaja še, da so v Program stabilnosti 2023 v največji možni meri vključeni podatki rebalansa državnega proračuna za leto 2023, zato z vidika projekcij neusklajenosti pri pripravi proračunskih dokumentov ni.


Vir: Ministrstvo za finance, 19. 4. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Število kršiteljev zaradi nepredložitve letnih poročil vsako leto manjše

14.04.2023 AJPES je sporočil, da je število kršiteljev zaradi nepredložitve letnih poročil vsako leto manjše. Tako je AJPES v letu 2022 obravnaval 4.637 zadev, kar je 6 % manj kot v letu 2021. Prav tako se je število zadev tudi v letu 2021 glede na leto 2020 zmanjšalo, in sicer za 16 %.

AJPES vodi in odloča v postopkih o prekrških na podlagi Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP) in drugih materialnih predpisov. Temeljni cilj AJPES kot prekrškovnega organa je s preventivnimi aktivnostmi informiranja in svetovanja poslovnim subjektom prispevati k zmanjševanju kršitev. Pretežni del postopkov o prekrških se nanaša na opustitev predložitve ali zamude pri predložitvi letnih poročil gospodarskih družb (4,3 % vseh zavezancev in 66,2 % vseh prekrškovnih zadev).


Vir: AJPES Informator, 11. 4. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ukrep financiranja za podjetja z negativnimi posledicami pri poslovanju zaradi situacije v Ukrajini

12.04.2023 SID banka je napovedala nov ukrep, namenjen podjetjem vseh velikosti, katerih slabša uspešnost je posledica agresije Rusije proti Ukrajini. Omogočil bo dostop do finančnih sredstev pod ugodnimi pogoji za naložbe na področju Republike Slovenije. Kreditne vloge bo SID banka preko portala vlog sprejemala od 13. aprila 2023 dalje.

Cilj ukrepa je v krizi prizadetim podjetjem olajšati in poceniti dostop do dolžniškega financiranja s ponudbo kreditov, z obrestnimi merami nižjimi od tržnih obrestnih mer. S sredstvi v višini 50 milijonov evrov bo SID banka lahko poleg tehnoloških investicij financirala tudi druge investicije ali obratna sredstva, podjetij prizadetih zaradi ukrajinske in energetske krize. Ukrep je nastal na podlagi sodelovanja Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SID Banke.

Financiranje bo namenjeno podjetjem, katerim se posledice krize odražajo na glavni dejavnosti. Primeri možnih posledic so: motnje dobavne verige, neporavnana plačila iz Rusije ali Ukrajine, povečana tveganja kibernetskih napadov, povečanja stroškov in/ali zmanjšane količine dobavljenih primarnih proizvodov ter surovin in energentov.

Znesek financiranja za posamezno podjetje bo znašal najmanj 100.000 evrov in v nobenem primeru ne more biti večji kot 85 odstotka vrednosti naložbe oziroma mora biti skladen s pogoji, kot jo določa naložbena strategija. Doba kreditiranja bo najmanj 2 leti in največ 12 let, obrestna mera bo nižja od referenčne. Ročnost kredita bo najmanj 2 leti. Končna zapadlost kreditov pa bo najkasneje 24. decembra 2036.

Ukrep bo izveden na podlagi dodatka k  Pogodbi o financiranju in izvajanju Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013 (znan kot Posojilni sklad 1 (PS1)), ki sta ga Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SID banka sklenili 29. marca 2023. S tem bo SID Banka zagotavljala ponudbo ugodnih kreditov za financiranje podjetij, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza, kot določa Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.

Na spletni strani SID banke je na voljo več informacij o ukrepu.


Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 11. 4. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Izteka se rok za oddajo vloge pri uveljavljanju pomoči nevladnim organizacijam - društvom za leto 2023

11.04.2023 Zaključuje se rok za oddajo vlog na javne razpise za 2., 3. in 4. ukrep za uveljavljanje pomoči nevladnih organizacij - društev za leto 2023.

  • Javni razpis za 2. ukrep Pomoč za prenos znanja in informiranje na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju za leto 2023 
  • Javni razpis za 3. ukrep Pomoč delovanju nepridobitnih združenj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2023
  • Javni razpis za 4. ukrep Pomoč nepridobitnim organizacijam pri organizaciji strokovnih in jubilejnih dogodkov za leto 2023

Rok za oddajo vlog za vse tri javne razpise je 13. april 2023.

Naziv storitveInstitucija
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja




Vir: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 11. 4. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Masovna javna objava letnih poročil bo predvidoma 21. aprila 2023

11.04.2023 AJPES sporoča, da boste poslovanje gospodarskih družb in podjetnikov za leto 2022 lahko preverili 21. aprila 2023, ko bodo javno objavili več kot 96 % predloženih letnih poročil.

>> Dostop do zbirke JOLP


Vir: AJPES, 11. 4. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Kako so poslovale pravne osebe javnega prava, politične stranke in prostovoljske organizacije?

11.04.2023 AJPES je objavil 2.853 letnih poročil pravnih oseb javnega prava, 91 letnih poročil političnih strank in 747 poročil o prostovoljstvu.

>> Preverite objave letnih poročil oz. poročil o prostovoljstvu


Vir: AJPES, 11. 4. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pojasnilo FURS: Čezmejni prenosi gotovine

03.04.2023

FURS je izdal nov dokument Čezmejni prenosi gotovine, 1. izdaja, marec 2023.

POTNIKI

31. 3. 2023


Čezmejni prenosi gotovine

nov dokument


Več na povezavi:
Čezmejni prenosi gotovine, (1. izdaja), marec 2023



Vir: FURS, 31. 3. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Danes izplačan prvi del pomoči gospodarstvu v višini 79 milijonov evrov zaradi visokih povišanj cen energentov v 2023

30.03.2023

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija obveščata, da je bil danes izplačan prvi del pomoči prijaviteljem, ki so oddali vloge za pomoč na podlagi ZPGOPEK. 1958 upravičencev je danes prejelo skupno dobrih 79 milijonov evrov v obliki prvega izplačila za stroške energentov v 2023.

Nadaljnja izplačila bodo upravičenci prejeli mesečno do 30. v mesecu ne glede na to, za katere mesece je upravičenec zaprosil za pomoč. Upravičenec bo namreč vsak konec meseca prejemal 80 % ene dvanajstine skupne ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja, za katerega je zaprosil v vlogi. Za izplačila v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 se upošteva korekcijski postopek. To pomeni, da bo pristojni organ za mesečna izplačila, ki se bodo izvajala v drugi polovici leta, izvedel korekcijo zneska okvirne vrednosti pomoči na način, da bo upošteval podatke o dejanski porabi in ceni energentov, ki jih bo prejel s strani operaterjev in dobaviteljev za posameznega upravičenca za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2023.

Ugotovljena odstopanja med realiziranimi izplačili pomoči v letu 2023 in izračunom višine pomoči glede na podatke o dejanski porabi in ceni za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023 bo pristojni organ upošteval pri poračunu, ki ga bo izvedel do vključno 28. februarja 2024. Ne glede na dejansko porabo in ceno pa izplačana pomoč za gospodarstvo pri posameznem upravičencu ne more presegati ocenjene višine pomoči, ki jo je napovedal v vlogi.

Javna agencija SPIRIT Slovenija bo za celotno upravičeno obdobje izplačala predvidoma 395 milijonov evrov (395.075.952,36 evrov) nepovratnih sredstev 1958 upravičencem, od tega 1762 za enostavno pomoč, 186 za osnovno posebno pomoč, 3 za posebno pomoč zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti, 1 posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja in 6 za posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma

28.03.2023 Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Na seznam delegirane uredbe EU so dodani Demokratična republika Kongo, Gibraltar, Mozambik, Tanzanija in Združeni arabski emirati ter umaknjeni Nikaragva, Pakistan in Zimbabve. Nikaragva in Zimbabve sta s tem v celoti umaknjena iz skupnega seznama tveganih držav.

Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) sta dodani Južna Afrika in Nigerija ter umaknjena Maroko in Kambodža. Južna Afrika je na skupnem seznamu tveganih držav nova.


Več >>
Nov seznam tveganih držav



Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 27. 3. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Izvajanje plačilnih storitev na dan 7. 4. 2023

22.03.2023 Na veliki petek, 7. 4. 2023, evropski plačilni sistem TARGET2 ne bo posloval, zato banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa.

Skladno s tem Uprava Republike Slovenije za javna plačila v petek, 7. 4. 2023, ne bo izvajala:

  • plačilnih storitev za proračunske uporabnike in
  • storitev negotovinskega plačevanja obveznih dajatev na negotovinskih plačilnih mestih UJPlačam,

bo pa v času uradnih ur sprejemala plačilne naloge z datumom valute od vključno 11. 4. 2023 dalje.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

ECB še šestič zapored zvišal vse tri ključne obrestne mere

16.03.2023 Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 3,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,00%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 22. marca 2023.

Inflacija bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk v skladu z odločenostjo, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju.
Ob povišani ravni negotovosti je pomen podatkovno podprtega pristopa Sveta ECB k sprejemanju sklepov o ključnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Svet ECB natančno spremlja sedanje tržne napetosti in se je pripravljen odzvati, kot bo potrebno, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v euroobmočju. Bančni sektor v euroobmočju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. V vsakem primeru je nabor orodij denarne politike ECB dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju ter da ohrani nemoteno transmisijo denarne politike.

Nove makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB so bile dokončane na začetku marca, tj. pred nedavnim pojavom napetosti na finančnih trgih. Kot take te napetosti predstavljajo dodatno negotovost, ki spremlja osnovne ocene inflacije in gospodarske rasti. Pred najnovejšimi dogajanji so bile osnovne projekcije gibanja skupne inflacije že popravljene navzdol predvsem zaradi manjšega prispevka cen energentov, kot je bilo pričakovano. Po ocenah strokovnjakov ECB bo inflacija v povprečju znašala 5,3% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. Hkrati osnovni inflacijski pritiski ostajajo močni. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja še dodatno zvišala, strokovnjaki ECB pa pričakujejo, da bo leta 2023 v povprečju znašala 4,6%, kar je več, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah. Zatem naj bi se znižala na 2,5% v letu 2024 in na 2,2% v letu 2025, ko se bodo pritiski na rast cen, ki izhajajo iz preteklih ponudbenih šokov in ponovnega odpiranja gospodarstva, umirjali, bolj zaostrena denarna politika pa bo vse bolj zavirala povpraševanje.

Osnovna projekcija gospodarske rasti v letu 2023 je bila popravljena navzgor na povprečno 1,0% zaradi znižanja cen energentov in večje odpornosti gospodarstva proti zahtevnemu mednarodnemu okolju. Strokovnjaki ECB pričakujejo, da se bo rast zatem dodatno okrepila na 1,6% tako v letu 2024 kot tudi v letu 2025, k čemur bodo prispevali močan trg dela, izboljševanje zaupanja in okrevanje realnih dohodkov. Obenem naj bi bila okrepitev rasti v letih 2024 in 2025 manjša, kot je bilo napovedano decembra, predvsem zaradi zaostrovanja denarne politike.


Več >> Sklepi o denarni politiki


Vir; ECB, 16. 3. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Novi Splošni pogoji poslovanja s SDD prek UJP

02.03.2023 UJP je objavil nove Splošne pogoje poslovanja s SEPA direktno obremenitvijo (SDD) prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP), ki pričnejo veljati 1. aprila 2023.

Skladno s spremembami Pravilnika o postopkih in pogojih vodenja računov neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 102/12, s spremembami in dopolnitvami) so dopolnjeni Splošni pogoji poslovanja s SEPA direktno obremenitvijo prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila tako, da je Finančni upravi Republike Slovenije kot nadzorniku JFP podračunov omogočeno poslovanje s SDD na JFP podračunih.

Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 1. 3. 2023


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Slovenija izvedla dodatno izdajo evrske obveznice

22.02.2023 Republika Slovenija je danes izvedla dodatno izdajo obveznice RS85, ki zapade 20. oktobra 2050 in ima kuponsko obrestno mero 0,4875 odstotka, v višini 200 milijonov evrov. S tem se je njena skupna nominalna vrednost povečala na 1,85 milijarde evrov.

Danes okoli 9.55 je Republika Slovenija objavila namero o dodatni izdaji obveznice RS85 z izvršitvijo znotraj tega dne. Knjiga naročil se je odprla istočasno z objavo cenovne usmeritve v območju MS+115 bazičnih točk (bt). Vlagatelji so pokazali interes z naročili, ki so presegla 300 milijonov evrov (vključujoč 85 milijonov evrov naročil organizatoric izdaje), in tako je Republika Slovenija ob 12.35 določila cenovni pribitek pri MS+115 bt. Knjiga naročil je ob zaprtju ob 13.15 presegla 440 milijonov evrov (vključujoč 85 milijonov evrov naročil organizatoric izdaje). Kakovostna knjiga je Republiki Sloveniji tako omogočila, da je obveznico RS85 dodatno izdala v višini 200 milijonov evrov.

Cena dodatne izdaje obveznice RS85 se je določila ob 15.02 z donosnostjo do dospelosti 3,758 odstotka in razmikom 137,1 bt nad nemško obveznico DBR 0 odstotkov 08/15/50.

Zaradi ugodnih tržnih razmer je Republika Slovenija v torek, 14. februarja 2023, ob 10.10 najavila javno ponudbo za odkup evrskih obveznic v kombinaciji z izdajo evrske obveznice. V tej ponudbi je Republika Slovenija lastnikom obveznic ponudila v odkup obveznico RS83, ki zapade 31. marca 2023, in obveznico RS66, ki zapade 9. septembra 2024. Odkup je potekal v obliki prilagojene nizozemske avkcije.

Danes ob 16.01 je Republika Slovenija objavila izid in ceno javnega odkupa obveznic, ki bo financiran iz dodatne izdaje obveznice RS85. Republika Slovenija je odkupila:

  • RS83 v skupnem nominalnem znesku odkupa 17.830.000 evrov po ceni 100,017 odstotka in
  • RS66 v skupnem nominalnem znesku odkupa 67.818.000 evrov po ceni 103,631 odstotka.

Organizatorice izdaje so bile: Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank in Erste Group.

Geografska in institucionalna porazdelitev vlagateljev v dodatno izdajo RS85 je sledeča:

Geografska porazdelitev:

51,5 odstotka Združeno kraljestvo

20,5 odstotka Nemčija/Avstrija/Švica

15 odstotkov Skandinavija

12 odstotkov Beneluks

1 odstotek Slovenija

Institucionalna porazdelitev:

45 odstotkov Upravljavci skladov/skladi

35,7 odstotka Banke/zakladnice

17,5 odstotka Centralne banke

1,8 odstotka Zavarovalnice/pokojninski skladi



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Število izdanih računov v nekaterih dejavnostih znatno upadlo

20.02.2023 Vlada se je pri predlogu novele Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja ponovno obvezno izročanje računov, naslonila tudi na trende gibanja števila računov. Najnovejši podatki kažejo, da je število davčno potrjenih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije, med letoma 2019 in 2022 znatno upadlo.