V dodatnih pojasnilih med drugim pojasnjujemo, komu je odlog namenjen, kakšen rok odloga je možen in ali se v obdobju odloga plačujejo obresti.
Dodatna pojasnila o začasnem odlogu bančnih posojil so dostopna v dokumentu >> Dodatna pojasnila o odlogu bančnih posojil
Vir: Ministrstvo za finance, 19. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Razpisanih je bilo deset milijonov evrov za posojila do sto tisoč evrov. Na skladu so ob objavi razpisa ocenili, da bodo sredstva zadoščala za posojila okoli 200 podjetjem.
Na prvem prijavnem roku 15. septembra je sklad prejel 782 vlog, s čimer ocenjujejo, da bodo dodeljena vsa razpoložljiva sredstva. Zato bodo razpis predčasno zaprli in drugega prijavnega roka, ki je bil predviden za 15. november, ne bo. Zaprtje razpisa bo objavljeno v uradnem listu v petek, 22. septembra.
Podjetniški sklad je sicer napovedal objavo novih likvidnostnih posojil za odpravo škode po poplavah, in sicer konec septembra ali oktobra. Ocenjujejo, da bo razpisana kvota sredstev zadostovala za pomoč okoli 540 podjetjem.
Vir: Finance in Slovenski podjetniški sklad, 19. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Današnji dvig obrestnih mer odraža oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, v kateri se upoštevajo novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. V septembrskih makroekonomskih projekcijah za euroobmočje strokovnjaki ECB predvidevajo, da bo povprečna inflacija znašala 5,6% v letu 2023, 3,2% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. To pomeni popravek navzgor za leti 2023 in 2024 ter popravek navzdol za leto 2025. Popravek navzgor za leti 2023 in 2024 je predvsem posledica višjih cen energentov. Osnovni cenovni pritiski sicer ostajajo visoki, vendar se je večina kazalnikov začela umirjati. Strokovnjaki ECB so napovedano gibanje inflacije brez energentov in hrane popravili rahlo navzdol, in sicer na povprečno 5,1% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Pretekli dvigi obrestnih mer, ki jih je izvedel Svet ECB, se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Pogoji financiranja so se dodatno zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri zniževanju inflacije na ciljno raven. Ob vse večjem vplivu zaostrovanja denarne politike na domače povpraševanje ter vse šibkejši mednarodni trgovinski menjavi so strokovnjaki ECB precej znižali projekcije gospodarske rasti. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast v euroobmočju znašala 0,7% v letu 2023, 1,0% v letu 2024 in 1,5% v letu 2025.
Na podlagi sedanje ocene Svet ECB meni, da so ključne obrestne mere ECB dosegle ravni, ki bodo – če se ohranijo dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 4,00%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 20. septembra 2023.
Vir: ECB, 14. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
"Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast investicij v zgradbe in objekte," so v jesenski napovedi izpostavili v Umarju.
Na spremembo letošnje napovedi v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče objave statističnega urada glede prve letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022. Ta je prvotno oceno nominalnega BDP-ja na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj dve milijardi evrov, so poudarili.
"Na realna gibanja vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše od pričakovanega spomladi. Na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti nekaterih agregatov v objavi prve letne ocene za lansko leto, zlasti zasebne potrošnje ter dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu," so še pojasnili na uradu.
Umar ponovno nekoliko večjo rast BDP pričakuje leta 2024, in sicer 2,8-odstotno. "S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujemo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave," so zaključili.
>> Več: Jesenska napoved 2023 (pdf)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Organizatorice izdaje so bile: Barclays, BNP Paribas, Citi, Deutsche Bank, Goldman Sachs Bank Europe S.E. in J.P. Morgan.
Cena transakcije se je določila ob 18.34. 10-letna dolarska obveznica je bila izdana v višini 1 milijarde ameriških dolarjev in s kuponom 5,000 odstotkov pri razmiku 80 bazičnih točk (bt) nad referenčno 10-letno ameriško obveznico (CT10s) in z donosom do dospelosti 5,086 odstotka ter ceno 99,332 odstotka.
Na osnovi stabilnih tržnih pogojev je Slovenija v četrtek, 7. septembra 2023, ob 11.52 podelila mandat za izdajo 10-letne dolarske obveznice, ki so ga spremljali skupinski klic in bilateralni klici z investitorji, ki so se razvrstili tekom četrtka in petka.
Potem ko so vlagatelji tekom virtualne predstavitve izrazili zanimanje za tovrstno naložbo, je Slovenija v torek, 12. septembra 2023, ob 9.37 odprla knjigo naročil z začetno cenovno usmeritvijo v območju CT10 + 100 bt.
Ob 13.19, tik pred odprtjem dolarskega trga, ko je povpraševanje po novi dolarski obveznici preseglo 2,2 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje) se je razmik za to obveznico znižal na CT10 + 90 bt.
Poteza je bila med vlagatelji dobro sprejeta in povpraševanje je v naslednjih urah preseglo 3,85 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje). Tako je Slovenija ob 16.10 določila končni razmik pri CT10 + 80 bt za izdajo v velikosti 1 milijarde ameriških dolarjev.
Za namen ščitenja pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, je bila v celotni vrednosti izdaje izvedena valutna zamenjava. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo dolarske obveznice po valutni zamenjavi je 3,802 odstotka.
Izdaja obveznice ima izjemen strateški pomen z vidika položaja Slovenije na kapitalskih trgih.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za leto 2023 namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije. Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v z rebalansom omogočenem obsegu bi bila po oceni Fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij.
Fiskalni svet je avgustovsko naravno nesrečo označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Celovita odprava njenih posledic, vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale takšne posledice morebitnih podobnih dogodkov v prihodnosti, bo zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.
Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru NOO, kjer so roki za izvedbo projektov izredno kratki, in se Slovenija že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti. Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih.
Vir: Fiskalni svet RS, 5. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z izdajo te obveznice smo postavili temelj za razvoj novega trga obveznic in odprli vrata širšemu krogu investitorjev. Z obveznico povečujemo raznovrstnost instrumentov financiranja državnega proračuna in nagovarjamo investitorje, ki vlagajo v tovrstne dolžniške instrumente.
Slovenija ob izdaji inflacijske obveznice ne bo izpostavljena inflacijskemu tveganju, saj je bila hkrati sklenjena tudi obrestna zamenjava za namen uravnavanja obrestnega tveganja iz naslova inflacije po fiksni obrestni meri 3,5 odstotka.
Obveznica bo na trg vrednostnih papirjev uvrščena na Ljubljanski in Luksemburški borzi.
Vir: Ministrstvo za finance, 4. 9. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2023 ostaja 0,5 %, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 6,26 %.
Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), september 2023
- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,5 %
- Letna temeljna obrestna mera > 6,26 %
Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.
Vir: SURS, 31. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ) imetnikom kvalificiranega potrdila za elektronski podpis nalaga njegovo osebno uporabo in skrbno ravnanje, za drugačno uporabo pa je predvidena globa. Uporabniki morajo biti tako posebej pozorni na varno hrambo kvalificiranih potrdil za elektronski podpis, zlasti, da je dostop do elektronskih medijev, na katerih hranijo kvalificirana potrdila za elektronski podpis strogo omejen in da kvalificiranih potrdil za elektronski podpis ne posredujejo drugim osebam. Hkrati opozarjamo tudi na skrbno varovanje zasebnega ključa kvalificiranega potrdila za elektronski podpis. Uporabnikom svetujemo, da v primeru suma zlorabe zasebnega ključa oziroma njegovega posredovanja nepooblaščenim osebam pripadajoče kvalificirano potrdilo za elektronski podpis nemudoma prekličejo pri njegovem izdajatelju.
Vsak imetnik kvalificiranega potrdila za elektronski podpis ima par ključev, zasebni in javni ključ.
Zasebni ključ omogoča tvorbo:
Zasebni ključ je za vsakega imetnika unikaten, zato posebej opozarjamo na njegovo skrbno varovanje. Javni ključ je ravno tako za vsakega imetnika unikaten, vendar pa je dostopen komurkoli.
Elektronski dokument podpišemo s svojim zasebnim ključem, medtem ko elektronski podpis preverimo z javnim ključem podpisnika. Ključa sta med seboj tako povezana, da elektronski podpis dokumenta, ki smo ga naredili z zasebnim ključem, lahko preverimo samo s pripadajočim javnim ključem. Struktura podatkov, ki povezuje imetnika z njegovim javnim ključem, se imenuje kvalificirano potrdilo za elektronski podpis.
Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, 31. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skladno z obvestili bank in Banke Slovenije bodo poslovalnice bank in Banka Slovenije za gotovinsko poslovanje 14. avgusta 2023 zaprte. Prav tako bodo zaprta tudi dislocirana negotovinska plačilna mesta (NPM).
V območnih enotah Uprave Republike Slovenije za javna plačila bodo NPM delovala nemoteno.
Vir: UJP, 11. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vsi plačilni sistemi bodo kljub nedelovnem dnevu delovali nemoteno, kar pomeni, da bo tudi UJP izvajal plačilne storitve.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 10. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Vir: AJPES, 9. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam držav z visokim tveganjem (delegirana uredba EU) sta dodani Nigerija in Južna Afrika ter brisani Kambodža in Maroko.
>> Seznam tveganih držav - avgust 2023 (xlsx, 20 KB)
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 7. 8. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Po predhodni oceni je primanjkljaj sektorja država po denarnem toku v prvem četrtletju znašal 322 milijonov evrov in je bil nekoliko višji kot v istem četrtletju lani (219 milijonov evrov). Rast prihodkov je znašala 3,2 odstotka, k njej pa so največ prispevali višji prihodki od davka na dodano vrednost, trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb. Višji so bili tudi pobrani prispevki za socialno varnost. Rast izdatkov je v prvem četrtletju znašala 4,7 odstotka, k njej pa so največ prispevali izdatki za plače in subvencije kot pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize. Višji so bili tudi izdatki za investicije in socialne transferje, predvsem pokojnine.
Prihodki državnega proračuna so v prvem polletju znašali 6,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,3 odstotni padec glede na enako obdobje lani. Odhodki so bili višji za 3,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu zaradi energetske krize, financiranja storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti in višjih odhodkov za investicije. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvem polletju tako znašal 410 milijonov evrov.
Prihodki občin so se v prvem polletju medletno povečali za 3,8 odstotka, predvsem na račun prihodkov od dohodnine, rast odhodkov pa je znašala 10,7 odstotka, predvsem kot posledica višjih odhodkov za investicije, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferjev javnim zavodom. Občine so v prvem polletju ustvarile 6 milijonov evrov primanjkljaja.
Prihodki pokojninske blagajne so se v prvem polletju letošnjega leta medletno povečali za 4,8 odstotka, medtem ko je rast odhodkov znašala 4,7 odstotka. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 5,9 odstotka.
Skupni prihodki zdravstvene blagajne so se v prvem polletju povečali za 16,2 odstotka, na kar so v največji meri vplivali višji prihodki iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Rast odhodkov je bila v tem obdobju nižja, znašala je 8,7 odstotka. Primanjkljaj zdravstvene blagajne je v prvi polovici leta znašal okoli 30 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa 153 milijonov evrov.
Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvem polletju znašali preko 12 milijard evrov, kar je za 2,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 12,4 milijarde evrov, predvsem na račun tekočih odhodkov. Primanjkljaj konsolidirane bilance je ob polletju tako znašal 440 milijonov evrov.
V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno javnofinančnih izdatkov za prvo polletje leta 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Tudi v letošnjem prvem polletju je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja namenjen področju socialne varnosti, in sicer 4,7 milijarde evrov ali 38 odstotkov vseh odhodkov.
V publikaciji je objavljeno še četrtletno stanje dolga in poroštev ter ocena prihodkov in odhodkov po denarnem toku za drugo četrtletje letošnjega leta za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je v letošnjem drugem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno 165 milijonov evrov na 38,7 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,8 milijarde evrov. Stanje državnih poroštev se je konec prvega četrtletja znižalo za 245 milijonov evrov glede na konec leta 2022 in je znašalo 4,4 milijarde evrov.
Vir: Ministrstvo za finance, 31. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Današnje zvišanje obrestnih mer odraža oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Gibanja od zadnje seje potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta še naprej zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno ravnjo. Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka. Pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo, saj so se pogoji financiranja znova zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri znižanju inflacije na ciljno raven.
Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Svet ECB je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve določi na ravni 0%. Ta odločitev ščiti uspešnost denarne politike, saj vzdržuje obstoječo stopnjo nadzora nad naravnanostjo denarne politike in zagotavlja, da se obrestne odločitve v polni meri prenašajo na denarne trge. Obenem izboljšuje učinkovitost denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv, da se vzdržuje ustrezna naravnanost.
Spremembe obrestovanja obveznih rezerv so podrobno predstavljene v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. avgusta 2023.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacije refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije in tekoče odplačevanje izposojenih sredstev prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.
Vir: Evropska centralna banka, 27.7.2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Sofinanciranje upravičenih stroškov, povezanih z investicijami v posodobitev nove tehnološke opreme, digitalizacijo poslovanja za potrebe tehnološkega procesa predelave lesa ter prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, znaša največ 60 %, preostanek zagotavljajo upravičenci.
Skupna višina sredstev v okviru javnega razpisa znaša 1,8 milijonov evrov, poudarek pa bo dan projektom, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj in trajnostno rast mikro podjetij na okolju prijazen način in skladno s principi krožnega gospodarstva.
Sklad ocenjuje, da lahko z razpoložljivo kvoto razpisanih sredstev podpre cca 30 do 40 projektov.
>> JAVNI RAZPIS NAJDETE TUKAJ
|
|
|
|
|
|
Vir: Javni Sklad Republike Slovenije za podjetništvo, 14. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Veleposlaniki in veleposlanice držav članic EU (Coreper) so se včeraj dogovorili o stališču Sveta glede predloga proračuna EU za leto 2024. V skladu s stališčem Sveta naj bi bil skupni znesek proračuna za naslednje leto 187,008 milijarde EUR v obveznostih in 141,167 milijarde EUR v plačilih.
Svet na splošno uporablja preudaren pristop. Poudarja, da je pomembno, da proračun za leto 2024 še naprej izpričuje solidarnost Unije z ukrajinskim ljudstvom in da se odziva na krize. Opozarja na načelo solidarnosti in poudarja, da bo učinkovita uporaba proračuna EU povečala verodostojnost Unije v očeh evropskih državljanov. Poziva tudi k skupnim ukrepom za omejitev upravnih odhodkov, ki so se zaradi visoke inflacije in cen energije povečevali glede na prvotno načrtovano raven.
V spodnji preglednici je prikazan povzetek stališča Sveta.
Prenesite celotno preglednico (pdf)
Prenesite celotno preglednico (Excel)
Obveznosti so pravna zagotovila, da bo denar porabljen za dejavnosti, ki se bodo izvajale več proračunskih let.
Plačila zajemajo odhodke iz obveznosti, vnesenih v proračun EU v tekočem proračunskem letu in predhodnih proračunskih letih.
Poleg tega je Svet objavil še dve izjavi: o plačilih v letu 2024 in o upravnih odhodkih.
Naslednji korakiSvet namerava formalno sprejeti stališče o predlogu splošnega proračuna za leto 2024 po pisnem postopku, ki se bo zaključil 5. septembra 2023. To stališče bo mandat, na podlagi katerega se bo špansko predsedstvo z Evropskim parlamentom pogajalo glede proračuna EU za leto 2024.
OzadjeTo je četrti letni proračun v okviru dolgoročnega proračuna EU, t.i. večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Proračun za leto 2024 dopolnjujejo ukrepi za podporo okrevanju po COVID-19 v okviru instrumenta Next Generation EU, ki je načrt EU za okrevanje po pandemiji.
Stališče Sveta o predlogu proračuna EU za leto 2024
Izjave, priložene stališču Sveta
Sklepi Evropskega sveta, 17.–21. julij 2020 (sporočilo za javnost)
Proračun EU za leto 2024 (ozadje)
Vir: Svet EU, 12. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Uradnem listu RS, št. 74/2023 z dne 7. 7. 2023 na podlagi četrtega odstavka 2. člena Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) je bila objavljena Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šest mesečno obdobje, ki se začne dne 1. 7. 2023, in sedaj znaša 12 %.
Skladno z določbami ZPOMZO-1 se višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti določi kot vodilno obrestno mero Evropske centralne banke, povečano za 8 odstotnih točk. Kot vodilno obrestno mero zakon določa obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.
Sama objava predpisane obrestne mere zamudnih obresti nima konstitutivnega značaja. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti namreč določa sam zakon in ne objava Ministrstva za finance. Objava ima namreč zgolj informativni značaj. Vsi podatki, potrebni za izračun predpisane obrestne mere zamudnih obresti, so tudi javno dostopni. Višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti si tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki, upoštevajoč dikcijo ZPOMZO-1, lahko izračunajo sami. Višina referenčne obrestne mere Evropske centralne banke, ki se prišteje zakonsko določenim osmim odstotkom, je objavljena na naslovu: www.ecb.int/stats/monetary/rates/html/index.en.html
Ste si izračunali obrestno mero zamudnih obresti?
Višino obrestne mere zamudnih obresti si lahko tako banke kot ostali zainteresirani uporabniki izračunajo sami. Za vas smo pripravili kalkulator za izračun zamudnih obresti, s katerim si jih lahko sami izračunate!
Kalkulator za izračun zamudnih obresti
Vir: FinD-INFO, 11. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevalo zadnje makroekonomske napovedi, ki jih je v okviru spomladanske gospodarske napovedi pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), zakonske in druge obveznosti države ter fiskalna pravila, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.
Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu za leto 2024, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani. To znižanje sledi cilju znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nadaljnjemu postopnemu zniževanju primanjkljaja v prihodnjih letih, kot to zahteva preudarno vodenje javnih financ.
Kljub rahlemu znižanju proračunskih odhodkov v letu 2024 glede na že sprejeti proračun pa bodo odhodki še vedno na zelo visoki ravni, saj bodo približno 10 odstotkov višji od realizacije v letu 2022 oziroma več kot 50 odstotkov višji od predkoronskega leta 2019. Takšna raven omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov in prioritet vlade v prihodnjem obdobju, a ob racionalni rabi javnih sredstev. Za investicijske projekte bo ob tem ključno uspešno koriščenje evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Ministrstva bodo do konca avgusta pripravila predloge svojih finančnih načrtov, vlada pa bo proračunske dokumente kot običajno sprejela in poslala v državni zbor do konca septembra. Takrat bosta znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in načrtovan proračunski primanjkljaj, saj bo septembra UMAR objavil jesensko makroekonomsko napoved.
Vlada proračunske dokumente pripravlja z zavedanjem, da bomo morali v prihodnjih letih spet preudarno upravljati s proračunskimi sredstvi. Financiranje vseh želja ni dolgoročno javnofinančno vzdržno ter v dobrobit države in državljanov.
Vir: Ministrstvo za finance, 10. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Slovenski podjetniški sklad bo ponujal posojila v višini od 15.000 do 100.000 evrov. Za ta bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj enim zaposlenim, ki so bila ustanovljena pred 1. januarjem 2022 in imajo bonitetno oceno vsaj SB8.
Pridobljena sredstva bodo podjetja lahko porabila za financiranje različnih stroškov, kot so: nakup nove opreme, nakup patentiranih pravic, licenc, stroški materiala in trgovskega blaga, stroški storitev ter drugih operativnih stroškov. Kredit lahko krije do 100 % vrednosti upravičenih stroškov projekta.
Kreditojemalcu bo Sklad po tem javnem razpisu odobril največ eno vlogo za kredit z ugodnimi kreditnimi pogoji, ki so naslednji:
Postopek pridobitve kredita je nezahteven ter zelo hiter. Vloge podjetja oddajo elektronsko preko ePortala na Slovenskem podjetniškem skladu, javni razpis pa ima dva prijavna roka, in sicer:
Na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada so objavljene vse potrebne informacije za prijavitelje na razpis za posojilo za blažitev posledic energetske krize.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 7. 7 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Proračunski prihodki so bili v polletju po prvih podatkih za 85 milijonov evrov oziroma 1,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju, dosegli pa so 47,7 odstotka načrtovanih prihodkov za prvo polletje. Odhodki so bili glede na lansko prvo polletje višji za 204 milijone evrov oziroma 3,1 odstotka, dosegli pa so 41,6 odstotka načrtovanih z rebalansom. Proračunski primanjkljaj je tako ob polletju dosegel 413 milijonov evrov.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvi polovici leta dosegli 5,3 milijarde evrov, kar je skoraj enako oziroma 0,4 milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost – v prvem polletju se ga je v državni proračun steklo za 2,4 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta.
Drugo največjo skupino davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz dohodnine. Ti so se okrepili za 1,4 odstotka na 922 milijonov evrov. Rast dohodnine poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, ki sta izničila negativne učinke sprememb dohodninske zakonodaje in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in jih krijemo iz dohodnine. Sredstva za občine so se namreč v obravnavanem obdobju zvišala za 58 milijonov evrov oziroma 8,6 odstotka.
Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so v prvem polletju znašali 742 milijonov evrov oziroma 21,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. To je posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za leto 2022 kot leto prej pri poračunu za leto 2021.
Prihodki od trošarin so se zvišali za 20,3 odstotka na 800 milijonov evrov. K tej rasti so največ prispevali višji prihodki od trošarin od energentov, kar je v večji meri posledica lanskega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in prilagajanja višine trošarin na motorna olja. Zaradi višjih trošarin na tobačne izdelke še naprej beležimo tudi rast pobranih trošarin na tobak.
Nedavčni prihodki so se znižali za 10,1 odstotka na 326 milijonov evrov, prihodki iz Evropske unije pa za 11,4 odstotka na 473 milijonov evrov. Pri slednjih do razlike prihaja zato, ker smo lani za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja prejeli 118 milijonov evrov, letos pa zaenkrat 50 milijonov evrov.
Investicije se še naprej krepijo – zanje smo iz državnega proračuna v prvem polletju namenili 514 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se krepijo investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, socialno varstvo in javne zdravstvene zavode.
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 979 milijonov evrov oziroma en odstotek več kot lani. K rasti so med drugim prispevala izplačila draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive ter višji izdatki za izvajanje osebne asistence, to rast pa je zahvaljujoč še vedno ugodnim razmeram na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferov nezaposlenim in odprava turističnih bonov, za katere smo lani še izplačali sredstva iz državnega proračuna, letos pa ne več.
V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 879 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je največ prispeval v pokojninsko blagajno, in sicer 699 milijonov evrov, kar je sicer 5,7 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. To znižanje so nadomestili višji transferi v zdravstveno blagajno, v okviru katerih smo med drugim financirali storitve, opravljene poleg rednega obsega zdravstvenega programa.
Izdatki za subvencije so narasli za 29,7 odstotka na 466 milijonov evrov. Največ, 431 milijonov evrov, so jih prejela zasebna podjetja in zasebniki, ki smo jim pomagali zaradi energetske krize.
Vir: Ministrstvo za finance, 5. 7. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Finančni upravi načeloma pozdravljamo podobne kampanje in verjamemo, da lahko prispevajo k pazljivemu ravnanju in zaščiti pred spletnimi prevarami.
Ker »provokativni« oglasi izpostavljajo vračilo dohodnine, kar časovno sovpada z izdajo drugega svežnja informativnih izračunov dohodnine in ko večina zavezancev dejansko pričakuje vračilo dohodnine, želimo pojasniti, da Finančna uprava RS nakazuje vračila davka upravičencem samoiniciativno na njihov transakcijski račun, tako kot vsa leta doslej.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) so dodani:
Na seznam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) so dodani:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s SID banko do konca leta omogoča 158 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov. Predvidoma jeseni pa nameravamo vzpostaviti nov sklop posojil v višini 100 milijonov evrov za podjetja, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza.
Trenutno je podjetjem do konca leta iz Sklada skladov in Sklada skladov – covid19 na voljo še 93 milijonov evrov prostih sredstev, in sicer za raziskave, razvoj in inovacije, financiranje malih in srednje velikih podjetij (MSP), krožnega gospodarstva, mikroposojila ter lastniško in kvazi-lastniško financiranje. V okviru posojilnih skladov je na voljo 41 milijonov evrov za zagotavljanje likvidnosti in spodbujanje investicij za podjetja, ki so utrpela škodo v energetski krizi, šest milijonov evrov za financiranje v turistični panogi ter 18 milijonov evrov za tehnološke inovacije v kapitalskih družbah.
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je na novinarski konferenci izpostavil turbulentno leto, ki so ga zaznamovale energetska kriza, rusko-ukrajinska vojna, motnje v dobavah surovin in hkratno intenzivno preobrazbo gospodarstva v zelene tehnologije in digitalizacijo. Ministrstvo je zato podjetjem lani in letos dodelilo 440 milijonov evrov nepovratnih pomoči v energetski krizi, letos pa bo podjetjem na voljo preko 300 milijonov evrov nepovratnih razvojnih sredstev, kar je ministrstvo predstavilo gospodarstvu že februarja letos.
Minister Han je poudaril, da pa je v času višjih obrestnih mer, inflacije in negotovosti za podjetja pomembno tudi dostopno in ugodnejše povratno financiranje gospodarstva tako za spodbujanje investicij kot za zagotavljanje likvidnosti podjetij. »Na tem področju ministrstvo in SID banka združujemo moči in finančna sredstva. Skupaj lahko naredimo več za dobro slovenskega gospodarstva, kot bi vsaka institucija posebej« je dejal Han in poudaril: »Letos do konca leta ponujamo skupaj s SID banko 258 milijonov evrov povratnih sredstev različnih ukrepov.«
Ob tem je izpostavil prednosti financiranja s povratnimi sredstvi preko SID banke: »Podjetja imajo ugodnosti pri posojilnih pogojih kot na primer, lahko podpremo bolj tvegane posle, nižjo obrestno mero, daljše ročnosti ali moratorij na odplačilo glavnice, nižja zavarovanja. Denar v obliki povratnih sredstev lahko ponudimo večkrat, sredstva se multiplicirajo in tako lahko podpremo več podjetij.« Sredstva, ki jih bodo vrnili končni prejemniki, bodo tako na voljo za podobne namene tudi po letu 2023. Hkrati pa bodo iz finančne perspektive 2021-2027 na voljo nova, dodatna kohezijska sredstva za finančne instrumente.
Ob tem je predsednik uprave SID banke, Borut Jamnik, povedal: »V SID banki smo upravičeno ponosni na uspešnost dosedanjega črpanja, koriščenja in plasiranja kohezijskih sredstev, ki smo ga dosegli skupaj s finančnimi posredniki in s tem omogočili izjemne multiplikativne učinke. S povezovanjem različnih ministrstev pa smo dokazali, da znamo učinkovito sodelovati, koristiti in centralizirano upravljati kohezijska sredstva. Prihodnost vidimo tudi v kombiniranju povratnih in nepovratnih sredstev, saj to vodi k izboljšanju in zaprtju finančnih konstrukcij projektov ter oblikovanju prilagodljivih finančnih rešitev potrebam investitorjev, ki jih bo zaradi multiplikativnih učinkov spodbudilo h kreditiranju izvedljivih, preudarnih in trajnostnih naložbenih projektov, ki so nujno potrebni ob nadaljnjem razvoju slovenskih podjetij in občin.«
Sklad skladov in Sklad skladov Covid-19V okviru Sklada skladov in Sklada skladov Covid-19 lahko podjetja vseh velikosti ter tudi samostojni podjetniki in zagonska podjetja do konca leta prek različnih finančnih instrumentov financiranja koristijo skupno še do 93 milijonov evrov.
Za posojila za financiranje naložb v razvoj, raziskave in inovacije (naložbeno področje RRI) je podjetjem vseh velikosti do konca leta na voljo še do 40 milijonov evrov. Finančna instrumenta (posojila in jamstva) omogočata financiranje do 10 milijonov evrov, ročnosti do 10 let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice. Sredstva so na voljo pri Delavski hranilnici, Gorenjski banki, N banki in SID banki.
Za posojila za financiranje MSP, vključno krožnega gospodarstva, mikroposojila ter lastniškega in kvazi-lastniškega financiranja (naložbeno področje MSP) je malim in srednje velikim podjetjem do konca leta na voljo do 50 milijonov evrov. Finančni instrumenti v odvisnosti od instrumenta mdr. omogočajo financiranje do 10 milijonov evrov, ročnosti do 10 let, oziroma do 25.000 evrov in ročnosti do 5 let v primeru mikroposojil, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice. Sredstva so na voljo pri Delavski hranilnici, NLB, Primorski hranilnici Vipava in SID banki. Vsa razpoložljiva sredstva Slovenskega podjetniškega sklada v okviru zadnjega razpisa so že v fazi odobravanja.
Pri posojilih za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb (naložbeno področje energetska učinkovitost), ki so namenjena javnemu sektorju in ESCO podjetjem je na voljo še okoli tri milijone evrov. Program omogoča posojila od 100.000 evrov pa do razpoložljivih sredstev, dobo posojila od pet pa do 25 let, financiranje 100 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila.
Poleg SID banke so finančni posredniki Delavska hranilnica, Gorenjska banka, NLB, Primorska hranilnica Vipava, N banka in Slovenski podjetniški sklad zaznali prednosti finančnih instrumentov in njihovih učinkov v obliki ugodnejših pogojev za končne prejemnike tako z vidika cenovnih pogojev, ročnosti in zavarovanj, hkrati pa finančni posredniki prispevajo tudi s svojimi lastnimi sredstvi k uresničitvi zastavljenih ciljev.
Od leta 2017 do danes sta ministrstvo in SID banka skupaj s še šestimi finančnimi posredniki podprla skoraj 9000 končnih prejemnikov v skupni višini preko 390 milijonov evrov iz obeh skladov skladov.
Posojilni skladiSlovenskemu gospodarstvu je za reševanje likvidnosti, podporo investicijam zaradi neposrednih ali posrednih učinkov krize zaradi agresije Rusije proti Ukrajini na voljo izredno ugodno financiranje po programu financiranja podjetij za odpravljanje posledic resne motnje v gospodarstvu v skupini višini 41 milijonov evrov. Program omogoča posojila od 100.000 evrov do 2 milijona evra in več, dobo posojil od 2 do 12 let, financiranje do 85 odstotkov upravičenih stroškov z vključenim DDV ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila.
Poleg tega je šest milijonov evrov na voljo za spodbujanje naložb za trajnostno rast slovenskega turizma. Podjetja lahko sredstva namenijo za naložbe v izgradnjo ali obnovo oziroma za obratni kapital. Program omogoča posojila od 100.000 evrov do 20 milijonov evra in več, dobo posojil od 2 do 30 let, odvisno od vrste namena financiranja, financiranje do 85 odstotkov upravičenih ter moratorij na odplačilo glavnice do polovice ročnosti posojila oziroma največ pet let.
Kmalu bo na voljo preko 18 milijonov evrov za spodbujanje kapitalskih družb k razvijanju in uvajanju tehnoloških inovacij, pri čemer bodo podjetja lahko najela kredite med 100.000 evri in 15 milijonov evri na projekt z ročnostjo najmanj šest let in največ 12 let. Moratorij na odplačilo je najmanj 2 leti in največ polovico ročnosti kredita.
Nov interventni posojilni skladMinistrstvo in SID banka pa najavljata tudi nov interventni posojilni sklad, ki bo na voljo predvidoma oktobra v skupni višini 100 milijonov evrov za reševanje posledic energetske ali ukrajinske krize, pri čemer bo 75 milijonov evrov zagotovila SID banka in 25 milijonov evrov gospodarsko ministrstvo.
Na spletni strani SID banke so na voljo vse splošne infomracije o Skladu skladov in o Skladu skladov Covid-19.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 16. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacija se znižuje, vendar bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Zato je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk.
Današnje zvišanje obrestnih mer odraža najnovejšo oceno Sveta ECB glede inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. V junijskih makroekonomskih projekcijah strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 3,0% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Kazalniki osnovnih cenovnih pritiskov ostajajo visoki, čeprav nekateri kažejo negotove znake umirjanja. Strokovnjaki so projekcije inflacije brez cen energentov in hrane popravili navzgor, zlasti za letošnje in naslednje leto, in sicer zaradi preteklih presenetljivo visokih številk in posledic, ki jih ima močan trg dela za hitrost dezinflacije. Sedaj pričakujejo, da bo znašala 5,1% v letu 2023, nato pa naj bi se znižala na 3,0% v letu 2024 in 2,3% v letu 2025. Strokovnjaki so projekcije gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto rahlo popravili navzdol. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 0,9% v letu 2023, 1,5% v letu 2024 in 1,6% v letu 2025.
Obenem se pretekli dvigi obrestnih mer s strani Sveta ECB intenzivno prenašajo na pogoje financiranja ter postopoma vplivajo na celotno gospodarstvo. Stroški zadolževanja so se strmo zvišali, rast posojil pa se upočasnjuje. Strožji pogoji financiranja so eden od glavnih razlogov, zakaj se bo inflacija predvidoma nadalje zniževala v smeri ciljne ravni, saj bodo po pričakovanjih vse bolj zavirali povpraševanje.
Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo ključne obrestne mere ECB dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Svet ECB potrjuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končalo julija 2023.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,25%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,50%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 21. junija 2023.
Več v nadaljevanju >> Sklepi o denarni politiki
Vir: Evropska centralna banka, 15. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Največja po številu družb, zaposlenih in ustvarjenih prihodkih je bila osrednjeslovenska regija. Neto čisti dobiček družb te regije je znašal 2.506 mio EUR, sledile so družbe iz jugovzhodne Slovenije (s 761 mio EUR) in savinjske regije (s 656 mio EUR).
Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega je ustvarila jugovzhodna Slovenija s 67.973 EUR, najnižjo pa pomurska regija s 44.175 EUR.
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu.
Vir: AJPES, 13. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Agenciji Slovenijo vidita kot stabilno državo, ki je v pandemsko in nato energetsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami, gospodarstvom in zunanjetrgovinskim položajem. Omenjeni stebri so Sloveniji olajšali prehod skozi krizo, ki jo je povzročila pandemija, še vedno pa blažijo posledice energetske. S&P izpostavlja še, da je slovenski vladi v zadnjem letu uspelo razpršiti energetske vire, kar dodatno krepi stabilnost države na tem področju.
Po napovedih S&P se bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2023 upočasnila na 1,3 odstotka, a bo zaradi investicij, ki se financirajo iz evropskih skladov, ter močnega trga dela, ki bo prispeval k normalizaciji potrošnje, v letih 2024 in 2025 dosegla 2,5 odstotno povprečno letno rast. Tudi DBRS Morningstar evropske mehanizme financiranja investicij vidi kot dejavnik, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko rast v naslednjih letih.
S&P ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj zaradi podpornih energetskih paketov v letu 2023 znašal 4,25 odstotka BDP, medtem ko DBRS navaja pričakovan primanjkljaj v višini 4,1 odstotka BDP. V prihodnjih letih S&P pričakuje konsolidacijo javnih financ in znižanje primanjkljaja. Obe agenciji ocenjujeta, da Slovenija z javnofinančnim dolgom upravlja učinkovito, kar ugodno prispeva k nižanju stroškov za obresti. Višje likvidnostne rezerve Sloveniji omogočajo fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna. Po mnenju agencij pa bi na boniteto Slovenije v prihodnosti ugodno vplivala vpeljava strukturnih reform, ki bi naslavljale demografske pritiske zaradi staranja prebivalstva.
Vir: Ministrstvo za finance, 10. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Več informacij je dosegljivih na povezavi spletni portal UJPeObrazci.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 9. 6. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V prikaz so vključeni samo s.p.-ji in gospodarske družbe, ki so za leto 2022 oddali davčni obračun in letno poročilo.
Na spodnjih povezavah si lahko ogledate razvoj in številčni prikaz dejavnosti 69.200 za leto 2022:
Podrobnejša analiza je na voljo tukaj.
Statistika dejavnosti v angleškem jeziku je na voljo tukaj.
Vir: Zbornica računovodskih servisov, 31. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
1. Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2022
Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu 2022. Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2022, ki so jih družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1)1 za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2023. V tej informaciji je v dodatku (V. poglavje) posebej obravnavan tudi poslovni izid, premoženjski in finančni položaj zadrug v Sloveniji v letu 2022.
Več >> Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2022
2. Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2022
Informacija obravnava poslovni izid, premoženjski in finančni položaj samostojnih podjetnikov
posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) v Sloveniji v letu 2022. Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2022, ki so jih podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD- 1) za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2023.
Več >> Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2022
Vir: AJPES, 31. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pretekli ponedeljek, 15. maja, v Uradnem listu RS objavilo 28. javni razpis iz naslova podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020.
15 milijonov evrov nepovratnih sredstev bo razdeljenih po naslednjih sklopih:
Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali naslednji dan po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi splošni stroški ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 31. avgust 2024.
Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in opravljajo kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.
Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Ta delež se lahko poveča:
in znaša maksimalno 50 odstotkov upravičenih stroškov.
Najnižji znesek javne podpore znaša 2000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz operacije Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, pridobijo do vključno milijon evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3 milijone evrov javne podpore.
Dodatne informacije:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
V Banki Slovenije odpornost bančnega sistema podpirajo z makrobonitetno politiko, s katero trenutno naslavljajo predvsem dostopnost posojil, hkrati pa omejujejo prenos tveganj s trga nepremičnin v bančni sistem. Ob koncu leta so dvignili tudi zahtevani proticiklični kapitalski blažilnik, s katerim dvigujejo odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja.
Makroekonomsko okolje je tudi letos zaznamovano z negotovostjo, pri čemer so gospodarski kazalci na začetku letošnjega leta spodbudni tako v Sloveniji kot v evrskem območju. Po drugi strani pa široko osnovana inflacija nakazuje šibkejšo prihodnjo zasebno potrošnjo, nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike za naslavljanje visoke inflacije pa ustvarja dodaten pritisk na prihodnje zasebne investicije.
Ob ukrepih denarne politike in posledično višjih obrestnih merah so se izboljšali poslovni rezultati bank v državah evrskega območja, tudi v Sloveniji, vendar te ostajajo izpostavljene nekaterim tveganjem. Del nebančnega sektorja ob višjih obrestnih merah postaja finančno bolj obremenjen, s čimer se povečuje verjetnost prihodnjega povečanja nedonosnih izpostavljenosti bank.
V teh razmerah tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz trga nepremičnin, ocenjujejo kot povišano, vendar se v zadnjem obdobju znižuje, saj se kažejo znaki umirjanja gibanj na trgu stanovanjskih nepremičnin. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nekoliko upočasnila, vendar ostala precej visoka, medtem ko je število prodaj upadlo. Zaradi visoke inflacije in zvišanja obrestnih mer se je zmanjšalo povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Odpornost gospodinjstev na naraščajoče stroške servisiranja dolga se je v zadnjih letih povečala, k čemur so prispevale tudi makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.
Izpostavljenost bank obrestnemu tveganju se je v drugi polovici leta 2022 ob ukrepih denarne politike nekoliko povečala, s čimer tveganje še naprej ocenjujejo kot povišano, prihodnja tendenca pa ne kaže nadaljnjega zviševanja.
Na povišani ravni ohranjamo tudi oceno kreditnega tveganja. Kazalniki kakovosti kreditnega portfelja so večino leta 2022 ostali ugodni, v zadnjih mesecih pa se kažejo znaki poslabševanja v posameznih manjših delih portfelja. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so v zadnjih mesecih leta naraščali v dejavnostih, ki so med pandemijo utrpele največje posledice. Kreditno tveganje ohranjajo na povišani ravni tudi zaradi negativnega vpliva inflacije in obrestnih mer na vzdržnost dolga dolžnikov, tako v sektorju nefinančnih družb, kot v sektorju prebivalstva. K ohranjanju tveganja na povišani ravni prispeva tudi negotovost v mednarodnem okolju.
V Banki Slovenije ostala tveganja za finančno stabilnost ocenjujejo kot zmerna.
Odpornost bančnega sistema z vidika solventnosti in dobičkonosnosti sistema je v letu 2022 ostala srednja, k čemur so v delu solventnosti prispevali zadržani dobički in dodatne izdaje kapitalskih instrumentov. Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja pa je v segmentu likvidnosti ostala visoka. Pri tem razlike v likvidnostnih presežkih med bankami ostajajo še vedno precejšnje, s tem pa tudi njihova sposobnost pokrivanja posledic, ki bi nastale ob morebitni uresničitvi tveganja financiranja v obliki nenadnih večjih odlivov vlog nebančnega sektorja.
Ukrepanje za naslavljanje tveganj v finančnem sistemuOmenjena tveganja v Banki Slovenije naslavljajo s prilagoditvami makrobonitetnih ukrepov. Njihov namen ni le omejiti čezmerne rasti kreditiranja ter čezmerne izpostavljenosti, temveč tudi povečanje odpornosti bančnega sistema in s tem blažitev finančnih ciklov.
Na področju makrobonitetnega nadzora kreditiranja prebivalstva poteka prilagajanje aktualne ureditve. Državni zbor RS je namreč aprila na pobudo Banke Slovenije in Ministrstva za finance spremenil Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s čimer kreditna sposobnost ni več nujno vezana na zakonodajo, ki se nanaša na izvršbo. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače se je namreč kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. Sprejeta sprememba zakona Banki Slovenije omogoča prilagoditev ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva. Pri tem naš cilj ostaja vzpostavitev minimalnih kreditnih standardov za nova posojila ter hkrati ustrezna zaščita potrošnikov in bank. Do prilagoditve ukrepov pa za lažje prilagajanje kreditiranja konkretnim okoliščinam ostaja v veljavi obstoječi ukrep, ki pa s prilagoditvijo od maja lansko leto bankam med drugim omogoča kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za izjemo odločijo pri največ 10 odstotkov poslov.
Ob koncu lanskega leta so podobno kot številne druge države evropskega gospodarskega prostora zato dvignili tudi proticiklični blažilnik za izpostavljenosti do Republike Slovenije z 0 odstotkov na raven 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Banke bodo morale tako za izpostavljenosti do domačega gospodarstva v dvanajstih mesecih zagotoviti več kapitala.
Slika: Prikaz tveganj in odpornosti za slovenski finančni sistem
Vir: Banka Slovenije.
Vir: Banka Slovenije, 8. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Proračunski prihodki so bili v prvih štirih mesecih od primerljivega lanskega obdobja po preliminarnih podatkih višji za 48 milijonov evrov oziroma za 1,1 odstotka, odhodki pa za 30 milijonov evrov oziroma 0,7 odstotka.
Primanjkljaj je v prvih štirih mesecih znašal 93 milijonov evrov in je bil tako nekoliko nižji kot v prvih treh mesecih.
Davčni prihodki so v prvih štirih mesecih dosegli 3,5 milijarde evrov in so bili za 5,1 odstotka oziroma 171 milijonov evrov višji kot v enakem lanskem obdobju. Največji del zbranih davčnih prihodkov predstavljajo prilivi iz davka na dodano vrednost, ki so dosegli 1,6 milijarde evrov in so bili od enakega obdobja lani višji za 5,4 odstotka.
Sledijo prilivi iz dohodnine, ki so se glede na primerljivo lansko obdobje znižali za 0,7 odstotka na 628 milijonov evrov, kar je posledica lanskih in letošnjih dohodninskih sprememb. Sredstva, ki iz naslova dohodnine pripadajo občinam v tem obdobju, pa so višja za 38 milijonov evrov.
Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli 412 milijonov evrov oziroma 6,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, prihodki od trošarin pa so narasli za 24,8 odstotka na 505 milijonov evrov. Rast trošarin od energentov je med drugim posledica plačila zapadlih obrokov zaradi obročnega plačila trošarin iz lanskega leta, zaradi dviga višine trošarin na tobačne izdelke pa rast beležimo tudi v tem segmentu trošarin.
Nedavčni prihodki so se znižali za 29,2 odstotka na 187 milijonov evrov, iz Evropske unije pa smo prejeli 395 milijonov evrov oziroma 15,5 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Razlog za znižanje je predvsem to, da smo januarja lani prejeli 118 milijonov evrov sredstev za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, letos aprila pa 50 milijonov evrov.
Za investicije smo v prvih štirih mesecih namenil 269 milijonov evrov oziroma 23,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rastejo investicije v železniško infrastrukturo, na področju poplavne varnosti, v javne zdravstvene zavode in na področju sociale.
Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 656 milijonov evrov oziroma 1,5 odstotka več sredstev kot lani. Višji izdatki so posledica izplačil draginjskih dodatkov za otroke in za najbolj ranljive skupine prebivalstva ter povečanega števila upravičencev do državne štipendije, saj je Zakon za urejanje položaja študentov uvedel dodatna dohodkovna razreda za štipendije. Zaradi upadanja števila registriranih brezposelnih so se znižali izdatki za denarna nadomestila za brezposelne. Beležimo namreč najnižje ravni števila brezposelnih doslej, hkrati pa beležimo rast števila delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako so se znižali izdatki za ukrepe, povezane s covidom-19.
Za subvencije pa smo namenili 340 milijonov evrov oziroma 40,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 323 milijonov evrov oziroma 44,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Vir: Ministrstvo za finance, 5. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno ublažili vpliv obeh kriz na socialni in materialni položaj prebivalstva. Javnofinančni položaj se je po umiku ukrepov za blažitev posledic epidemije in močnem gospodarskem okrevanju v letih 2021–2022 postopno izboljševal, vendar je primanjkljaj lani še vedno znašal 3 % BDP. V letu 2022 se je visoka pokovidna gospodarska rast z energetsko krizo in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju umirila, s ponudbenim energetskim in surovinskim šokom pa se je v razmerah okrepljene pokovidne zasebne potrošnje in pomanjkanja delovne sile zvišala inflacija. V Poročilu o razvoju, s katerim letno spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, izpostavljamo, da morajo biti ukrepi razvojne politike za dolgoročno vzdržen vključujoč razvoj prednostno usmerjeni v pospešitev strukturne (pametne in zelene) preobrazbe gospodarstva. Ob tem je določitev strateških prioritet še zlasti pomembna v obdobju, ko postaja javnofinančni okvir s ponovno aktivacijo fiskalnih pravil precej bolj omejujoč kot zadnja leta, ko zaradi velikih gospodarskih šokov fiskalna pravila niso veljala. Nujnost strukturne preobrazbe gospodarstva je treba upoštevati tudi pri oblikovanju začasnih ukrepov za blažitev posledic energetske krize, ki bi zaradi zagotavljanja ustreznih cenovnih signalov pri rabi energije morali postopno prehajati od splošnih k bolj ciljno naravnanim.
Velik razvojni zaostanek na področju produktivnosti se ob prepočasni preobrazbi v pametno in zeleno gospodarstvo le postopno zmanjšuje. Nizka produktivnost, ki je v letu 2022 dosegla 86 % povprečja EU, v celoti pojasnjuje razvojno vrzel Slovenije v bruto domačem proizvodu na prebivalca (po kupni moči). Počasen napredek v produktivnosti je posledica nizkega obsega investicij. Vlaganja v RRD, IKT, druge stroje in opremo, ki so tesno povezana s pametno preobrazbo, so kljub postopni rasti v zadnjih letih nizka tako v primerjavi z vodilnimi inovatorkami kot tudi višegrajskimi državami. Na področju inovacij je po letu 2016 prišlo do premikov, a se podjetja procesov modernizacije, digitalne in zelene preobrazbe pogosto lotevajo preveč površinsko in brez celostnih organizacijskih sprememb, premalo pa se zavedajo tudi koristi in nujnosti ekosistemskega povezovanja. Pospešitev avtomatizacije in reorganizacije delovnih procesov je vse bolj nujna tudi z vidika pomanjkanja delovne sile. Premajhna so tudi vlaganja za zeleni prehod. Slovenija je v tem kontekstu v preteklih letih naredila določen napredek le pri rabi energije, zaostanek za povprečjem EU v energetski produktivnosti gospodarstva se je tako LETA 2021 zmanjšal na 8 %. Zaostanka glede emisijske in snovne produktivnosti pa se že daljše obdobje ohranjata na okoli 10 %. Še bistveno manj uspešna je pri obnovljivih virih energije, saj se je njihov delež v skupni rabi energije po letu 2005 povečal najmanj med vsemi članicami EU, cilj za leto 2020 pa ni bil dosežen.
Epidemija je prekinila dolgoletni trend izboljševanja zdravstvenega stanja prebivalstva, vzpostavitev finančno vzdržnega in odpornega zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe ostaja pomembna razvojna naloga Slovenije. Ključni kazalniki zdravstvenega stanja prebivalstva (pričakovano trajanje življenja, prezgodnja umrljivost, leta zdravega življenja) so se v desetletju pred nastopom epidemije izboljševali, leta zdravega življenja pa so po zadnjih podatkih višja od povprečja EU. Z epidemijo pa se je močno povečala presežna umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je bila že pred tem resna težava zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov in dolgih čakalnih dob. Ob tem se je povečal tudi delež neposrednih izdatkov iz žepa v potrošnji gospodinjstev. Slabša dostopnost zdravstvenih storitev je najbolj prizadela bolnike s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in znova povečala neenakosti v zdravju. Med epidemijo so se izrazito povečale tudi že pred tem rastoče težave v duševnem zdravju, zlasti otrok in mladostnikov. Dodatno so se poslabšale razmere v dolgotrajni oskrbi, predvsem zaradi pomanjkanja kadrov v domovih za starejše in slabo razvite oskrbe na domu. Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo kljub pospešeni rasti v zadnjih letih še zaostajajo za povprečnimi v EU, javni izdatki za zdravstvo pa so po rasti v zadnjih letih blizu povprečja držav EU (oboje v deležu BDP). Za blažitev težav v zdravstvenem sistemu in dolgotrajni oskrbi so bili v letih 2020–2022 sprejeti začasni in srednjeročni ukrepi, podprti z večjimi izdatki iz državnega proračuna, znatna sredstva so bila namenjena za investicije v zdravstvu. Ključen izziv v obeh sistemih pa ostaja povečanje dostopnosti z zagotovitvijo zadostnega obsega kadrov, skrajšanjem čakalnih dob, digitalizacijo in vzpostavitvijo vzdržnega financiranja obeh sistemov.
Prednostna področja ukrepanja, ki jih analiziramo v letošnjem poročilu in so po našem mnenju ključna za dolgoročno vzdržen razvoj Slovenije in večjo kakovost življenja, se nanašajo na naslednje izzive:
- pospešitev rasti produktivnosti a) z okrepljenim razvojem človeških virov ter prilagoditvijo družbenih in gospodarskih sistemov trajnemu pomanjkanju kadra (z avtomatizacijo in reorganizacijo dela, prilagoditvijo sistemov izobraževanja in usposabljanja prihodnjim potrebam, ambicioznim programom preusposabljanja, aktivacijo delovno neaktivnih, privabljanjem strokovnjakov in aktivnim vključevanjem priseljencev v družbo); b) s pospešitvijo vlaganj države in podjetij v pametno (vključno z digitalno in organizacijsko) in zeleno preobrazbo; c) s povečevanjem kakovosti znanstveno-raziskovalnega sistema, spodbujanjem mobilnosti raziskovalcev, internacionalizacije ter povezovanja med institucijami znanja in podjetji; d) s spodbujanjem nastajanja novih inovativnih podjetij; e) s stabilnim, predvidljivim, agilnim in poenostavljenim poslovnim okoljem, v katerem država, podjetja in drugi deležniki tesno medsebojno sodelujejo;
- pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo a) z odločnejšimi premiki v povečevanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov, predvsem s prednostnim umeščanjem potrebnih projektov v prostor; to bo ob izzivih, povezanih z novimi geostrateškimi razmerami v svetu in nujnostjo učinkovitejše rabe energije, prispevalo tudi k večji odpornosti energetskega sistema in zmanjšanju energetske odvisnosti; b) s spodbujanjem trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, predvsem z ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri vseh načinih prevozov ter s posodobitvijo in razširitvijo potrebne infrastrukture; c) z uvajanjem novih nizkoogljičnih krožnih poslovnih modelov, vključno z učinkovitejšim ravnanjem z odpadki, kar bo zmanjšalo vplive na okolje in rabo v naravi omejenih primarnih surovin ter d) s ciljno usmerjenimi spremembami na področju razvijanja in rabe novih znanj, inovacij in trajnostnih naložb v čiste tehnologije;
- zagotavljanje vključujoče, zdrave in aktivne družbe a) s povečanjem dostopnosti do zdravstvenih storitev, večjimi vlaganji v preventivo in vzdržnim financiranjem zdravstvenega sistema; b) s celovito pokojninsko reformo za dostojne pokojnine in javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema; c) z ustrezno ureditvijo financiranja in povečanjem zmogljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu; d) z ambicioznejšim načrtovanjem zmanjševanja tveganja dolgotrajne revščine ter socialne izključenosti v okviru reforme socialne politike; e) s prilagajanjem delovnih mest za daljšo delovno aktivnost ter večjo vključenost starejših v družbo in krepitvijo vseživljenjskega učenja; f) z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest, varnosti in zdravja pri delu ter lažjega vstopa mladih in drugih težje zaposljivih oseb na trg dela;
- krepitev razvojne vloge države in njenih institucij a) z izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, b) s kakovostnim zakonodajnim okvirjem in zmanjšanjem državne regulacije za dvig konkurenčnosti gospodarstva in poenostavitev življenja državljanom, c) s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov ter krepitvijo njihove razvojne prvine, pri čemer je ključno najti ustrezno ravnotežje med gospodarsko rastjo z zadostno podporo preobrazbi gospodarstva za dvig produktivnosti in spoprijemanje z izzivi podnebnih sprememb ter javnofinančno vzdržnostjo.
Določitev strateških prioritet za učinkovito reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije je še zlasti pomembna v obdobju ponovne aktivacije fiskalnih pravil (in s tem omejevanja javnofinančnega okvira). To pa zahteva izboljšano koordinacijo in okrepljeno ciljanost ukrepov, še posebej pa ponovni premislek in dogovor o prednostnih področjih proračunske porabe in porabe sredstev EU v okviru kohezijske politike ter Načrta za okrevanje in odpornost.
Vir: UMAR, 4. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki. Ker še vedno obstajajo močni inflacijski pritiski, je Svet ECB danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Najnovejše informacije na splošno potrjujejo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov, ki jo je Svet ECB oblikoval na prejšnji seji. Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar temeljni cenovni pritiski ostajajo močni. Obenem se pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer intenzivno prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v euroobmočju, še vedno pa je negotovo, s kakšnim časovnim zamikom in kako intenzivno poteka transmisija v realno gospodarstvo.
Svet ECB bo s prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere denarne politike dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%, in bo obrestne mere na tej ravni ohranjal tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bo Svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov. Pri obrestnih odločitvah bo tudi v prihodnje izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.
Ključne obrestne mere ECB ostajajo glavno orodje Sveta ECB pri določanju naravnanosti denarne politike. Vzporedno bo Svet ECB postopno in predvidljivo zmanjševal portfelj v okviru Eurosistemovega programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Skladno s temi načeli Svet ECB pričakuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023.
Ključne obrestne mere ECBSvet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,75%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,00%, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,25%. Nove obrestne mere bodo začele veljati 10. maja 2023.
Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)Portfelj v okviru programa APP se zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne investira ponovno vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje bo do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec. Svet ECB pričakuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa APP končalo julija 2023.
Kar zadeva program PEPP, namerava Svet ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem denarne politike.
Operacija refinanciranjaOb tem ko banke odplačujejo zneske, izposojene v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, bo Svet ECB redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike.
***
Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Nabor orodij denarne politike, ki jih ima ECB, je dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju, če bi bilo potrebno. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki predstavlja resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.
Vir: ECB, 4. 5. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Pregled makroekonomskih gibanj, april 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Z oceno Fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za obdobje od 2023 do 2026 se vlada večinoma strinja. Ob tem poudarja, da ob prenehanju izjemnih okoliščin v letu 2024 načrtuje postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu bruto domačega proizvoda v prihodnjih letih.
Potem ko bodo podrobnosti glede prihodnjih fiskalnih pravil bolj jasne, bo vlada načrte po potrebi prilagodila. V pripravi so številne strukturne spremembe, ki pa se skladno z metodologijo Evropske komisije in načelom previdnosti ne vključujejo v javno finančne projekcije, dokler niso sprejete vsaj na vladi ali v Državnem zboru. Vlada se zaveda številnih tveganj, ki so jim izpostavljeni javnofinančni načrti, zato bo v končno verzijo Programa stabilnosti vključila tudi analizi občutljivosti javnega dolga in občutljivosti javnofinančnih prihodkov.
Vlada dodaja še, da so v Program stabilnosti 2023 v največji možni meri vključeni podatki rebalansa državnega proračuna za leto 2023, zato z vidika projekcij neusklajenosti pri pripravi proračunskih dokumentov ni.
Vir: Ministrstvo za finance, 19. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
AJPES vodi in odloča v postopkih o prekrških na podlagi Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP) in drugih materialnih predpisov. Temeljni cilj AJPES kot prekrškovnega organa je s preventivnimi aktivnostmi informiranja in svetovanja poslovnim subjektom prispevati k zmanjševanju kršitev. Pretežni del postopkov o prekrških se nanaša na opustitev predložitve ali zamude pri predložitvi letnih poročil gospodarskih družb (4,3 % vseh zavezancev in 66,2 % vseh prekrškovnih zadev).
Vir: AJPES Informator, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Cilj ukrepa je v krizi prizadetim podjetjem olajšati in poceniti dostop do dolžniškega financiranja s ponudbo kreditov, z obrestnimi merami nižjimi od tržnih obrestnih mer. S sredstvi v višini 50 milijonov evrov bo SID banka lahko poleg tehnoloških investicij financirala tudi druge investicije ali obratna sredstva, podjetij prizadetih zaradi ukrajinske in energetske krize. Ukrep je nastal na podlagi sodelovanja Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SID Banke.
Financiranje bo namenjeno podjetjem, katerim se posledice krize odražajo na glavni dejavnosti. Primeri možnih posledic so: motnje dobavne verige, neporavnana plačila iz Rusije ali Ukrajine, povečana tveganja kibernetskih napadov, povečanja stroškov in/ali zmanjšane količine dobavljenih primarnih proizvodov ter surovin in energentov.
Znesek financiranja za posamezno podjetje bo znašal najmanj 100.000 evrov in v nobenem primeru ne more biti večji kot 85 odstotka vrednosti naložbe oziroma mora biti skladen s pogoji, kot jo določa naložbena strategija. Doba kreditiranja bo najmanj 2 leti in največ 12 let, obrestna mera bo nižja od referenčne. Ročnost kredita bo najmanj 2 leti. Končna zapadlost kreditov pa bo najkasneje 24. decembra 2036.
Ukrep bo izveden na podlagi dodatka k Pogodbi o financiranju in izvajanju Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013 (znan kot Posojilni sklad 1 (PS1)), ki sta ga Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SID banka sklenili 29. marca 2023. S tem bo SID Banka zagotavljala ponudbo ugodnih kreditov za financiranje podjetij, ki jih je prizadela energetska ali ukrajinska kriza, kot določa Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Na spletni strani SID banke je na voljo več informacij o ukrepu.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Rok za oddajo vlog za vse tri javne razpise je 13. april 2023.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja |
Vir: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Dostop do zbirke JOLP
Vir: AJPES, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
>> Preverite objave letnih poročil oz. poročil o prostovoljstvu
Vir: AJPES, 11. 4. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
FURS je izdal nov dokument Čezmejni prenosi gotovine, 1. izdaja, marec 2023.
31. 3. 2023
Čezmejni prenosi gotovine
nov dokument
Več na povezavi: Čezmejni prenosi gotovine, (1. izdaja), marec 2023
Vir: FURS, 31. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija obveščata, da je bil danes izplačan prvi del pomoči prijaviteljem, ki so oddali vloge za pomoč na podlagi ZPGOPEK. 1958 upravičencev je danes prejelo skupno dobrih 79 milijonov evrov v obliki prvega izplačila za stroške energentov v 2023.
Nadaljnja izplačila bodo upravičenci prejeli mesečno do 30. v mesecu ne glede na to, za katere mesece je upravičenec zaprosil za pomoč. Upravičenec bo namreč vsak konec meseca prejemal 80 % ene dvanajstine skupne ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja, za katerega je zaprosil v vlogi. Za izplačila v obdobju od 1. julija 2023 do 31. decembra 2023 se upošteva korekcijski postopek. To pomeni, da bo pristojni organ za mesečna izplačila, ki se bodo izvajala v drugi polovici leta, izvedel korekcijo zneska okvirne vrednosti pomoči na način, da bo upošteval podatke o dejanski porabi in ceni energentov, ki jih bo prejel s strani operaterjev in dobaviteljev za posameznega upravičenca za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2023.
Ugotovljena odstopanja med realiziranimi izplačili pomoči v letu 2023 in izračunom višine pomoči glede na podatke o dejanski porabi in ceni za obdobje od 1. julija 2023 do vključno 31. decembra 2023 bo pristojni organ upošteval pri poračunu, ki ga bo izvedel do vključno 28. februarja 2024. Ne glede na dejansko porabo in ceno pa izplačana pomoč za gospodarstvo pri posameznem upravičencu ne more presegati ocenjene višine pomoči, ki jo je napovedal v vlogi.
Javna agencija SPIRIT Slovenija bo za celotno upravičeno obdobje izplačala predvidoma 395 milijonov evrov (395.075.952,36 evrov) nepovratnih sredstev 1958 upravičencem, od tega 1762 za enostavno pomoč, 186 za osnovno posebno pomoč, 3 za posebno pomoč zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti, 1 posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja in 6 za posebno pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Na seznam delegirane uredbe EU so dodani Demokratična republika Kongo, Gibraltar, Mozambik, Tanzanija in Združeni arabski emirati ter umaknjeni Nikaragva, Pakistan in Zimbabve. Nikaragva in Zimbabve sta s tem v celoti umaknjena iz skupnega seznama tveganih držav.
Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force - FATF) sta dodani Južna Afrika in Nigerija ter umaknjena Maroko in Kambodža. Južna Afrika je na skupnem seznamu tveganih držav nova.
Več >> Nov seznam tveganih držav
Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 27. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skladno s tem Uprava Republike Slovenije za javna plačila v petek, 7. 4. 2023, ne bo izvajala:
bo pa v času uradnih ur sprejemala plačilne naloge z datumom valute od vključno 11. 4. 2023 dalje.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Inflacija bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk v skladu z odločenostjo, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju.
Ob povišani ravni negotovosti je pomen podatkovno podprtega pristopa Sveta ECB k sprejemanju sklepov o ključnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.
Svet ECB natančno spremlja sedanje tržne napetosti in se je pripravljen odzvati, kot bo potrebno, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v euroobmočju. Bančni sektor v euroobmočju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. V vsakem primeru je nabor orodij denarne politike ECB dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju ter da ohrani nemoteno transmisijo denarne politike.
Nove makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB so bile dokončane na začetku marca, tj. pred nedavnim pojavom napetosti na finančnih trgih. Kot take te napetosti predstavljajo dodatno negotovost, ki spremlja osnovne ocene inflacije in gospodarske rasti. Pred najnovejšimi dogajanji so bile osnovne projekcije gibanja skupne inflacije že popravljene navzdol predvsem zaradi manjšega prispevka cen energentov, kot je bilo pričakovano. Po ocenah strokovnjakov ECB bo inflacija v povprečju znašala 5,3% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. Hkrati osnovni inflacijski pritiski ostajajo močni. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja še dodatno zvišala, strokovnjaki ECB pa pričakujejo, da bo leta 2023 v povprečju znašala 4,6%, kar je več, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah. Zatem naj bi se znižala na 2,5% v letu 2024 in na 2,2% v letu 2025, ko se bodo pritiski na rast cen, ki izhajajo iz preteklih ponudbenih šokov in ponovnega odpiranja gospodarstva, umirjali, bolj zaostrena denarna politika pa bo vse bolj zavirala povpraševanje.
Osnovna projekcija gospodarske rasti v letu 2023 je bila popravljena navzgor na povprečno 1,0% zaradi znižanja cen energentov in večje odpornosti gospodarstva proti zahtevnemu mednarodnemu okolju. Strokovnjaki ECB pričakujejo, da se bo rast zatem dodatno okrepila na 1,6% tako v letu 2024 kot tudi v letu 2025, k čemur bodo prispevali močan trg dela, izboljševanje zaupanja in okrevanje realnih dohodkov. Obenem naj bi bila okrepitev rasti v letih 2024 in 2025 manjša, kot je bilo napovedano decembra, predvsem zaradi zaostrovanja denarne politike.
Več >> Sklepi o denarni politiki
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Skladno s spremembami Pravilnika o postopkih in pogojih vodenja računov neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 102/12, s spremembami in dopolnitvami) so dopolnjeni Splošni pogoji poslovanja s SEPA direktno obremenitvijo prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila tako, da je Finančni upravi Republike Slovenije kot nadzorniku JFP podračunov omogočeno poslovanje s SDD na JFP podračunih.
Vir: Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 1. 3. 2023
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Danes okoli 9.55 je Republika Slovenija objavila namero o dodatni izdaji obveznice RS85 z izvršitvijo znotraj tega dne. Knjiga naročil se je odprla istočasno z objavo cenovne usmeritve v območju MS+115 bazičnih točk (bt). Vlagatelji so pokazali interes z naročili, ki so presegla 300 milijonov evrov (vključujoč 85 milijonov evrov naročil organizatoric izdaje), in tako je Republika Slovenija ob 12.35 določila cenovni pribitek pri MS+115 bt. Knjiga naročil je ob zaprtju ob 13.15 presegla 440 milijonov evrov (vključujoč 85 milijonov evrov naročil organizatoric izdaje). Kakovostna knjiga je Republiki Sloveniji tako omogočila, da je obveznico RS85 dodatno izdala v višini 200 milijonov evrov.
Cena dodatne izdaje obveznice RS85 se je določila ob 15.02 z donosnostjo do dospelosti 3,758 odstotka in razmikom 137,1 bt nad nemško obveznico DBR 0 odstotkov 08/15/50.
Zaradi ugodnih tržnih razmer je Republika Slovenija v torek, 14. februarja 2023, ob 10.10 najavila javno ponudbo za odkup evrskih obveznic v kombinaciji z izdajo evrske obveznice. V tej ponudbi je Republika Slovenija lastnikom obveznic ponudila v odkup obveznico RS83, ki zapade 31. marca 2023, in obveznico RS66, ki zapade 9. septembra 2024. Odkup je potekal v obliki prilagojene nizozemske avkcije.
Danes ob 16.01 je Republika Slovenija objavila izid in ceno javnega odkupa obveznic, ki bo financiran iz dodatne izdaje obveznice RS85. Republika Slovenija je odkupila:
Organizatorice izdaje so bile: Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank in Erste Group.
Geografska in institucionalna porazdelitev vlagateljev v dodatno izdajo RS85 je sledeča:
Geografska porazdelitev:
51,5 odstotka Združeno kraljestvo
20,5 odstotka Nemčija/Avstrija/Švica
15 odstotkov Skandinavija
12 odstotkov Beneluks
1 odstotek Slovenija
Institucionalna porazdelitev:
45 odstotkov Upravljavci skladov/skladi
35,7 odstotka Banke/zakladnice
17,5 odstotka Centralne banke
1,8 odstotka Zavarovalnice/pokojninski skladi
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
