Samostojni podjetnik je diplomiran kineziolog, njegova glavna dejavnost po SKD-ju je Q – zdravstvo in socialno varstvo oziroma 86.909 – Druge zdravstvene dejavnosti. V kratkem bo presegal prag 50.000 evrov prometa, zato se bo moral registrirati v sistem DDV. Storitev, ki jih izvaja  za končne potrošnike, podjetja in zavarovalnice so pretežno klasična masaža, športna masaža,  masaža na stolu in kineziologinja. Zanima nas, ali se lahko za storitev kineziologinje sklicuje na 2. točko, 42. člena ZDDV-1?

V podjetju zaposleni opravljajo delo v okviru 40 urnega delavnika. Zastavili so vprašanje, kako naj v podjetju obravnavajo neenakomerno razporeditev delovnega časa, ko je delavec zaradi izrednih razmer delal na praznik, in sicer v obsegu desetih ur. Zanima jih tudi, kako je z obračunom dela v izrednih razmerah in kako naj obračunajo nedeljsko delo?

Pravne osebe in samostojni podjetniki so obvezni najmanj enkrat letno preveriti, ali se stanja posameznih aktivnih in pasivnih postavk v premoženjski bilanci ujemajo z dejanskim stanjem. Tako morajo, glede na računovodske in davčne predpise in zakonodajo, sestaviti računovodske izkaze, davčni obračun ter poslovno oz. letno poročilo. Pred koncem davčnega leta je treba izvesti notranje kontrole knjiženj poslovnih dogodkov glede na letni inventurni popis ter uskladitev računovodske evidence in ekonomskih kategorij z ustrezno davčno zakonodajo ter računovodskimi predpisi (standardi).

V vseh primerih predpostavljamo, da so vsi udeleženci davčni zavezanci ter da imajo vsi iz EU veljavne ID št. za DDV. V nobenem od primeru kupec ni fizična oseba ali oseba, ki ne opravlja dejavnosti.

S 1. januarjem 2024 bodo z objavo v Uradnem listu pričeli veljati spremenjeni Slovenski računovodski standardi, ki jih je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo dal v javno obravnavno v mesecu juniju 2023. Javna obravnava je trajala do 19. septembra, predlog sprememb pa je objavljen na spletni strani inštituta.

Primerov na trgu in posledično razlogov, zakaj delodajalec ni izplačal plače delavcu, je lahko veliko in se medsebojno razlikujejo. Vendar pa je vprašanje, kaj lahko delavec stori, da za opravljeno delo prejme plačilo. 

Ne glede na vse polemike in negodovanja se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) uporablja od 20. 11.2023 in s tem je tudi nastopila obveznost ustreznega evidentiranja.

Zakon o delovnih razmerjih v 128. členu določa, da delavcu pripada dodatek za nočno in nadurno delo, delo ob nedeljah in praznikih in dela proste dneve po zakonu. Hkrati določa, da se višina dodatkov določa v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

20. 5. 2023 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), uporabljati pa se bo začel 6 mesecev po uveljavitvi, to je z 20. 11. 2023. Delodajalci torej nimate več veliko časa, da se na prihajajoče spremembe pripravite.