Na kaj moramo biti pozorni in predvsem kako je z DDV, v primeru da slovensko podjetje (šifra dejavnosti 31.000) proizvede, dostavi in vgradi pohištvo pravni osebi, ki je DDV zavezanec registrirano na Hrvaškem.

Center za kadre bo kot enotna vstopna točka izvajal prvi del izbirnega postopka za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas. S tem bo prispeval k poenotenemu in bolj preglednemu postopku presoje strokovne usposobljenosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka. Center bo skrbel tudi za razvoj kompetenc zaposlenih in izvajal javne natečaje za podeljevanje štipendij v organih državne uprave.

Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1) je določeno, da ima vsak od staršev pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih, medtem ko lahko oče na mater prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih.

DDV evidence so bile po večini težava računovodij, po novem pa so tudi izziv programerjev. S 1. julijem 2025 je potrebno poleg DDV obračuna, rekapitulacijskega  poročila in ostalih poročil, predložiti tudi evidenco obračunanega in evidenco odbitka DDV. Mesečni DDV zavezanci bodo evidence prvič oddali avgusta 2025, trimesečni DDV zavezanci pa oktobra 2025. FURS bo na podlagi predloženih evidenc lažje in predvsem hitreje izvajal nadzor nad pravilnim obračunavanjem DDV-ja.

Kot podizvajalec za slovensko podjetje izvajamo gradbena dela na nepremičninah v tujini (EU). Zanima nas, kako se obračunati DDV oziroma ali ga sploh obračunamo?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E), objavljen v Uradnemu listu RS 32/2025 je začel veljati 21. maja, uporabljati pa se začne 30. dan po njegovi uveljavitvi, razen spremenjenega 20. člena in novih členov 20.a do 20.d člen, ki se začnejo uporabljati dva meseca po uveljavitvi zakona. Do pričetka uporabe novele zakona se uporabljajo dosedanje določbe ZZSDT.

Pravica do izplačila regresa za letni dopust je pravica delavca, ki je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). To pravico ima vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta. Delavec pa pravico do letnega dopusta pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, in sicer najkasneje do 1.7. tekočega koledarskega leta.

V zasebnem podjetju sem bil zaposlen na višjem menedžerskem položaju z individualno pogodbo o zaposlitvi. Ta je določala, da je del moje plače bonus, ki je s posebno računsko formulo vezan na dosežen dobiček podjetja v posameznem poslovnem letu. Zadnje poslovno leto je bil dosežen dobiček. Po zaključku poslovnega leta sem z delodajalcem sporazumno prekinil delovno razmerje. Nekaj mesecev po tem je nadzorni svet podjetja sprejel sklep, da se bonusi za zadnje poslovno leto izplačajo samo tistim menedžerjem, ki so na dan sklepa še zaposleni v podjetju, zato mi bonusa ne želi izplačati (v prejšnjih letih je bila praksa pri izplačilih bonusov drugačna). V moji pogodbi o zaposlitvi in v sporazumu o prekinitvi delovnega razmerja takšna situacija ni bila predvidena. Ali bom uspešen s tožbo na izplačilo bonusa?

V Uradnem listu RS št. 32 z dne 6. 5. 2025, je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (v nadaljevanju: ZDCOPMD-I), ki je med drugim prinesel novosti tudi na področju vrst podatkov, ki se vodijo v evidenci o izrabi delovnega časa mobilnih delavcev.

Z novelo ZDDV-1O, ki je bila sprejeta konec leta 2024, so v DDV sistem stopile v veljavo številne novosti. O čezmejni SME ureditvi smo že pisali v prispevku Posebna ureditev za mala podjetja (SME ureditev), tokrat pa se osredotočamo na spremembe, povezane z ureditvijo za male davčne zavezance. Dolgo uveljavljena ureditev je z novelo ZDDV-1O dobila novo poimenovanje – domača SME ureditev. Poleg imena so se spremenili oziroma omilili tudi pogoji za njeno uporabo. V nadaljevanju izpostavljamo najpomembnejše spremembe, ki jih je koristno poznati.

Zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo je REK obrazec dopolnjen s spodaj opisanimi polji, ki se bodo uporabljala za izplačila, ki se nanašajo na obdobje od vključno 1. 7. 2025 dalje, ne glede na datum izplačila.

Zaposlena v d.o.o. ima popoldanski s.p. in bo konec leta izpolnila pogoje za upokojitev. Zanima jo, na kakšen način bi lahko še dodatno delala oz. obdržala s.p., če ne ostane v delovnem razmerju pri d.o.o.. Zanima jo, kako to izpeljati. Poznani so ji pogoji da lahko delno zadrži pokojnino in ima še naprej s.p. za npr. 20 ur na teden. Zanima jo še, koliko to finančno znese, saj verjetno potem ni možno obdržati popoldanski s.p., kjer se plačujejo pavšalni prispevki za PIZ in ZZ. Tu je še možnost občasnega dela upokojenca?