Na podlagi prvega odstavka 182. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je določeno, da imajo delavci zaradi nosečnosti, starševstva in oskrbe pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Nekatere od teh pravic lahko uveljavljajo samo delavke matere, nekatere eden od delavcev staršev, nekatere pa tudi druge delavke ali delavci, ki negujejo in varujejo otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja in delavci skrbniki, ki svojega varovanca dejansko negujejo in varujejo.

Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za nedoločen ali določen čas. Vrednost dohodka zaposlenega mora biti v pogodbi o zaposlitvi vedno zapisana (dogovorjena) v bruto vrednosti.

S hitrim napredkom tehnologije in vse večjo digitalizacijo delovnih procesov je ohranjanje ravnovesja med delovnim in zasebnim življenjem postalo izziv za mnoge zaposlene. Pravica do odklopa, ki omogoča prekinitev dostopa do delovnih nalog izven običajnega delovnega časa, je odgovor na te izzive. Ta pravica ne le da ščiti zaposlene pred prekomernim delom, ampak tudi spodbuja boljše ravnovesje med delom in počitkom. V prispevku bomo raziskali pomen pravice do odklopa, kako se ta pravica uresničuje v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter njen vpliv na delovno okolje in dobrobit zaposlenih.

Stranka je zaposlena v Italiji kot avtoprevoznik in za dneve voženj se mu obračunavajo ter izplačujejo dnevnice, ki so vedno prikazane na plačilni listi. Stranka je rezident RS, zato je oddala tudi napoved za odmero dohodnine z vsemi prilogam (CUD, plačilne liste, seznam km prihod/odhod na delo). Zanima nas, ali so izplačane dnevnice v RS obdavčene in vključene v dohodke v napovedi za dohodnino.

Zanima nas, ali lahko družba preneha uporabljati model revalorizacije za osnovna sredstva? V katerih primerih se to lahko naredi in ali se posebej poroča o tem oz. kaj navesti v pojasnilih?

Sodišče EU je ugotovilo, da v primeru, ko je oseba, ki dela krajši delovni čas zaradi varstva in vzgoje otroka, upravičena do invalidske pokojnine za trajno nezmožnost za delo, izračun te pokojnine na podlagi dejanske plače na dan nezgode ni diskriminatoren.

Prihaja čas revidiranja in zaključevanja letnih poročil srednjih in velikih družb, ki bodo s sklepnim dejanjem – skupščino, obravnavala uspešnost poslovanja v minulem letu.

Državni zbor je pred dnevi sprejel spremembe in dopolnitve Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Spremembe in dopolnitve zakona so bile potrebne zaradi prenosa Direktive (EU) 2021/1883 v nacionalni pravni red. Obenem novela ZZSDT uvaja tudi nekatere druge rešitve, ki so namenjene predvsem dodatni zaščiti negotovega položaja delavcev migrantov na slovenskem trgu dela.

Davčni zavezanec za DDV v Sloveniji bi želel opraviti gradbeno storitev v EU, fizični osebi, v Avstriji. Znesek storitve bi bil večji kot 10.000 evorv, zato nas zanima, kakšen je postopek izdaje račune? Ali obračunano 22% DDV, saj slovensko podjetje nima avstrijske davčne številke za DDV!

V podjetju nameravajo delavcu invalidu 3. stopnje sporazumno prekiniti delovno razmerje. Zanima jih, ali delavcu vseeno pripada odpravnina in v kolikor da, kako je obdavčena, če se jo delavcu izplača? Ali je to davčno priznan odhodek?

Obisk tržnega inšpektorja je za podjetnika lahko vsakdanji del poslovanja ali pa nepričakovan dogodek, ki povzroči precej negotovosti. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju TIRS) je pristojen za nadzor nad zakonitostjo poslovanja na številnih gospodarskih področjih, med drugim tudi nad izvajanjem predpisov, ki urejajo varstvo potrošnikov, trgovino, gostinstvo, obrt in storitve. Namen tržnega nadzora je predvsem zaščita javnega interesa in preprečevanje nelojalne konkurence.

Z zadnjim dnem minulega meseca se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna večine davčnih zavezancev. Tudi za vse tiste poslovne subjekte, katerih poslovno leto se razlikuje od koledarskega leta velja rok predložitve davčnega obračuna v treh mesecih po koncu poslovnega leta, vendar je dejanski datum predložitve, v skladu s 358. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) vezan na poslovno in ne na koledarsko leto. Kot določa 372. člen ZDavP-2 mora davčni zavezanec obvestiti davčni organ o nameravani spremembi davčnega obdobja z vlogo, ki jo mora predložiti vsaj 45 dni pred dnem, s katerim se bo začelo novo davčno obdobje. Davčni zavezanec, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, pa pisno obvesti davčni organ v osmih dneh po vpisu v davčni register.