V javnem sektorju so po uveljavitvi plačne reforme ta mesec prvič izplačane višje plače. Po novem  velja, da nihče v javnem sektorju ne sme imeti osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Ker se je letos minimalna plača uskladila z inflacijo in dvignila na 1277,72 evra bruto, je presegla prvi plačni razred, ki je določen v višini lanske minimalne plače (1253,90 evra bruto). Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvi plačni razred, so zato morali uvrstiti v drugega, torej v prvi plačni razred nad minimalno plačo. V nadaljevanju povzemamo ključne informacije o uveljavitvi plačne reforme, ki jih je podala državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec.

Prejeli smo vprašanje naročnice, ki navaja, da zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, izstavi račune za približno 70 % prihodkov povezani osebi. Pri povezani osebi, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov je nedvoumno razvidno in dokazljivo, da je bila storitev, ki jo je naročila povezana oseba, dejansko tudi opravljena. Naročnico zanima kako zavezanec dokaže davčnemu organu, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslov iz druge točke devetega odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V nadaljevanju podajamo pojasnilo.

Vlada RS je prisluhnila številnim kritikam določb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), ki jih skuša omiliti z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B).

Nekateri poklici oziroma zaposlitve so take narave, da se delavci nočnemu delu v celoti ne morejo izogniti. Na podlagi prvega odstavka 150. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) se kot nočno delo šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne.

Še vedno velja, da davčni zavezanci, ki so v minulem letu dosegli dohodke iz kapitala in dohodek iz oddajanj premoženja v najem predložijo do 28. februarja napoved za odmero akontacije dohodnine v skladu s Pravilnikom o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Pri tem pa bo potrebno upoštevati tudi nekaj posebnosti.

Podjetje, ki opravlja arhitekturna dela je za končnega potrošnika opravil dela projektna dokumentacija za sanacijo strehe. Potrebna so bila tudi dodatna dela: izvedba sondažnega izkopa na objektu. Ta dela je opravilo drugo podjetje in izstavilo račun arhitekturnemu podjetju z obrnjeno davčno obveznostjo po 76.a členu ZDDV-1. Ali je pravilno, da je arhitekturno podjetje prejelo račun po 76.a členu? Končnemu potrošniku bo arhitekturno podjetje izstavilo račun z obračunanim 22 % DDV.

Približuje se plačilni dan za mesec januar, ko bo potrebno upoštevati tako višino nove minimalne plače, novo dohodninsko lestvico, kot tudi posredovati podatke davčnemu organu v skladu z novim Pravilnikom o obračunu davčnih odtegljajev.

Če se delavec nekje zaposli, seveda pričakuje, da bo za delo, ki ga opravlja za delodajalca prejel ustrezno plačilo. Redna zaposlitev predstavlja eno izmed najpomembnejših (materialnih) dobrin zaposlenega, saj mu omogoča eksistenco, načrtovanje družine, vnaprejšnje planiranje investicij, možnost najema kredita in še marsikaj.

Evropsko sodišče je odločilo, da se prejeta Erasmusova štipendija ne sme upoštevati pri izračunu dohodnine starša, ki skrbi za dijaka oziroma študenta, ki je to štipendijo prejel.

Pravne osebe javnega prava, proračunski uporabniki ter pravne osebe zasebnega prava vodijo poslovne knjige ter izdelajo letna poročila v skladu z določbami Zakona o računovodstvu (ZR) in drugimi predpisi, kodeksom računovodskih načel ter Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2024), ki se uporabljajo za koledarsko leto 2024.