Predujem je računovodski izraz za avans oz. predplačilo. V poslovni praksi so predujmi nekaj povsem običajnega, ko kupec vnaprej plača za prihodnje dobave blaga ali storitve. V računovodskem smislu so dani predujmi terjatve do dobavitelja, prejeti predujmi pa obveznost do kupca. Največ težav v praksi pa povzroča davčni vidik predujmov. DDV zakonodaja namreč predpisuje plačilo DDV v tistem davčnem obdobju, ko dobavitelj prejme predujem s strani kupca. Istočasno pa ima kupec pravico do odbitka DDV na podlagi prejetega avansnega računa, ki ga izda dobavitelj.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas
Delovna razmerja se, skladno z veljavno zakonodajo, praviloma sklepajo za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa predvideva tudi možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji.

Odškodninska odgovornost inšpektorjev
Nekoliko paradoksalno je razpravljanje o odškodninski odgovornosti inšpektorjev, saj so prav oni tisti, ki iščejo nepravilnosti in izrekajo globe inšpekcijskim zavezancem, kar pomeni, da bi morali biti sami zgled pravilnega in zakonitega ravnanja. Praksa žal ni povsem taka, saj se pojavlja veliko nepravilnosti tako v dejanjih kot tudi v opustitvah ravnanj inšpektorjev.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s kadrovskega področja

 

Za uvedbo novosti pri plačilih prek spleta še nekaj časa
Za plačila prek spleta se je končalo prehodno obdobje za uvedbo tehničnih standardov za močno preverjanje pristnosti uporabnika plačilnih storitev po prenovljeni evropski direktivi. Banka Slovenije se je pri uvedbi teh novosti po zgledu pristojnih organov držav EU odločila za prehodno obdobje.

ECB v znižanje obrestne mere
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na zadnji seji sklenil, da se obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita zniža na -0,50 %. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila ostaneta nespremenjeni na ravni 0,00 % oziroma 0,25 %.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s finančno-računovodskega področja

 

Ali so elektroinštalacije na mobilni enoti predmet DDV po 76.a členu ZDDV-1?
Prejeli smo vprašanje naročnice, ki navaja, da slovenski davčni zavezanec opravlja dejavnost elektroinštalaterstva, kar pomeni da sodijo pod klasifikacijo dejavnosti F - gradbeništvo. Za poslovnega partnerja, slovenskega davčnega zavezanca vgrajujejo električne inštalacije v mobilne hiške. Naročnico zanima, če je pri izdaji računa slovenskega davčnega zavezanca poslovnemu partnerju potrebno obračunati slovenski DDV ali upoštevati 76a. člen ZDDV-1 in izdati račun brez slovenskega DDV.

Slovenija v letu dni skoraj prepolovila DDV vrzel
Finančna uprava povzema podatke Evropske komisije za leto 2017, ki kažejo, da se je DDV vrzel v Sloveniji zmanjšala za 3,2 odstotni točki, in sicer iz 6,7 % v letu 2016 na 3,5 % v letu 2017. Evropska komisija uvršča v poročilu Slovenijo med 6 evropskih držav z najnižjo vrzeljo na področju DDV.

FURS: Davčno potrjevanje računov
Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta - Davčno potrjevanje računov z dodatnim vprašanjem 325, ki pojasnjuje katere podatke mora vsebovati izpis o izdanih kopijah računov, ki ga mora zagotoviti programska oprema za izdajanje računov.

FURS: Prve sankcije zaradi neizvedenega vpisa v register dejanskih lastnikov
FURS je pričel s pošiljanjem plačilnih nalogov poslovnim subjektom, ki niso izvedli vpisa v register dejanskih lastnikov v zakonsko predpisanem roku.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki z davčnega področja

 

Socialni partnerji brez soglasja glede davčnih sprememb
Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), včeraj niso dosegli soglasja glede načrtovanih davčnih sprememb. Finančni minister Andrej Bertoncelj je predlagal nadaljevanje pogajanj, do katerih pa so zadržani tako sindikati kot delodajalci. Verjetnosti, da bi vlada predlog že ta četrtek poslala v DZ, tako skorajda ni.

Priprava proračuna za leti 2020 in 2021 prehaja v sklepno fazo
Na finančnem ministrstvu v teh dneh hitijo s pripravo končnega osnutka državnega proračuna za prihodnji dve leti, potem ko je vlada zaradi poslabšanja gospodarskih napovedi sklenila oklestiti porabo za 100 milijonov evrov. Ministrski zbor se bo s predlogom seznanil v četrtek, še prej bo predstavljen članom Ekonomsko-socialnega sveta.

Povprečnina v prihodnjem letu 589, v letu 2021 pa 588 evrov
Pogajanja med vlado in predstavniki občinskih združenj o višini povprečnine za prihodnji dve leti včeraj niso prinesla dogovora. Višina povprečnine bo tako ostala takšna, kot jo je izračunala vlada. V prihodnjem letu bo znašala 589,11 evra, v letu 2021 pa 588,3 evra, je po pogajanjih pojasnil minister za finance Andrej Bertoncelj.

Predstavitev izhodišč za spremembe plačnega sistema javnega sektorja
Ministrstvo za javno upravo je začelo krog predstavitev izhodišč za spremembe plačnega sistema javnega sektorja. Po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda želijo sistem narediti bolj učinkovit in fleksibilen, predvsem pa bolj vabljiv za mlade. Med drugim predlagajo spremembe sistema napredovanja in večjo možnost variabilnega nagrajevanja.

 

 

>> Predlogi predpisov v obravnavi

 

V veljavi spremenjeni obrazci prijave podatkov za obvezna socialna zavarovanja M-1 – M-7
S 1. decembrom 2019 bodo v uporabi spremenjeni obrazci za prijavo podatkov za obvezna socialna zavarovanja, kot to določa Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti:

1. prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti - na obrazcu M-1 s pripadajočim potrdilom o prijavi;

2. odjava iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo in zavarovanja za primer brezposelnosti - na obrazcu M-2 s pripadajočim potrdilom o odjavi;

3. sprememba podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti - na obrazcu M-3 s pripadajočim potrdilom o spremembi;

4. prijava podatkov in sprememb podatkov o osnovah, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobjih zavarovanja - na obrazcu M-4;

5. prijava podatkov in sprememb podatkov o nadomestilih iz invalidskega zavarovanja - na obrazcu M-6;

6. prijava podatkov o pozneje ugotovljeni pokojninski dobi oziroma povečanju zavarovalne dobe - na obrazcu M-7.

Obrazci z navodili za izpolnjevanje so sestavni del tega pravilnika v Prilogah 1 do 6. Seznam obveznih podatkov na obrazcih pa je določen v Prilogi 7, in Prilogi 8, ki sta prav tako sestavni del tega pravilnika.

Pregled čistopisov zakonov in podzakonskih predpisov na portalu FinD-INFO, ki so ali bodo začeli veljati:
»  Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED); veljavnost od: 15.6.2018, uporaba od: 14.9.2019 - sprememba
»  Odlok o Svetu Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij; veljavnost od: 14.9.2019
»  Odredba o določitvi roka za vključitev pravnih oseb iz 110.a člena Zakona o javnih financah v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi; veljavnost od: 14.9.2019
»  Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti; veljavnost od: 14.9.2019, uporaba od: 1.12.2019
»  Pravilnik o portalu eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku; veljavnost od: 1.6.2019, uporaba od: 30.9.2019
»  Sklep o uporabi Smernic o zunanjem izvajanju; veljavnost od: 13.7.2019, uporaba od: 30.9.2019
»  Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice; veljavnost od: 13.7.2019, uporaba od: 30.9.2019 - sprememba

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 55 - 56

 

Kmalu tretji razpis za evropsko financiranje brezplačnega dostopa do spleta
Evropska komisija bo v četrtek objavila tretji razpis v okviru pobude WiFi4EU za vzpostavitev brezplačnih javnih dostopnih točk do brezžičnega interneta. Občine ali skupine občin iz EU, Norveške ali Islandije se lahko potegujejo za 1780 bonov v vrednosti po 15.000 evrov, ki jih bodo uporabile za vzpostavitev brezplačnega omrežja v javnih prostorih.

Proti negativnim obrestnim meram za varčevalne račune
Nemške banke ne bi smele uvesti negativnih obrestnih mer za sredstva na varčevalnih računih fizičnih oseb z relativno skromnimi prihranki, je v intervjuju za časnik Bild dejal nemški finančni minister Olaf Scholz. Poudaril je, da večina pogodb o vodenju računov takšnega samovoljnega ukrepa niti ne bi dovoljevala.

Julijska plača nekoliko višja od junijske
Zaposleni v Sloveniji so julija v povprečju prejeli 1737,42 evra bruto oz. 1119,08 evra neto plače. V bruto znesku je bila nominalno za 1,1 odstotka in realno za 1,8 odstotka višja od junijske, medtem ko je bila v neto znesku rast nominalno enoodstotna in realno 1,7-odstotna, je danes objavil statistični urad.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Odločanje o odlogu davčne izvršbe le po uradni dolžnosti
Tožnik je na Upravno sodišče vložil tožbo zoper sklep drugostopenjskega davčnega organa, ki je zavrnil njegovo pritožbo na zavrženje predloga za odlog davčne izvršbe. Upravno sodišče RS (UPRS Sodba I U 2855/2017-9) je tožbo zavrnilo in v obrazložitvi pojasnilo, da odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog davčnega zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno. Glede na to, da davčni organ v vsakem primeru oceni možnost (verjetnost), da davčni zavezanec s pritožbo uspe, pa po presoji sodišča odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog davčnega zavezanca tudi ni potrebno, saj se interes davčnega zavezanca v tem primeru varuje uradoma. Davčni organ po uradni dolžnosti ob prejemu pritožbe preveri, ali bi bilo pritožbi mogoče ugoditi in sam odloži izvršbo v vseh tistih primerih, za katere oceni, da ima pritožnik v pritožbenem postopku možnost, da bo s pravnim sredstvom uspel. Tožnik tako nima ne pravice ne pravnega interesa in s tem tudi ne zakonske podlage za to, da davčnemu organu predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva odločitev davčnega organa o tem predlogu.

 

 

>> Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Bliža se rok za vložitev zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici EU
Zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU mora davčni zavezanec vložiti najpozneje do 30. septembra po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV zaračunan, v sistemu eDavki na obrazcu VATR-APP.

Iz rokovnika FinD-INFO – Ne pozabite na oddajo:
»  19. 09. 2019 > AJPES: Večstranski pobot - obvezni in prostovoljni (neobvezni)
»  20. 09. 2019 > FURS: Plačilo prispevkov za socialno varnost
»  20. 09. 2019 > FURS: Rekapitulacijsko poročilo (RP-O)
»  30. 09. 2019 > FURS: Zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU (VATR-APP)
»  30. 09. 2019 > AJPES: Poročanje o izplačanih plačah in regresu v zasebnem sektorju
»  01. 10. 2019 > AJPES: Raziskovanje o poslovnih storitvah

Pri obračunu plač za mesec september potrebujete naslednje podatke:
Koledarski dnevi:		30
Delovni dnevi:		21
Praznični dnevi:		0
Delovne ure:		168
Povprečna bruto plača za mesec julij 2019:		1.737,42 €
in neto plača:		1.119,08 €
Povprečna bruto plača za tromesečje:		1.727,77 €
in neto plača za tromesečje:		1.113,64 €
Minimalna plača:		886,63 € bruto

Napovedani spletni seminarji