Z zadnjim dnem minulega meseca se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna večine davčnih zavezancev. Tudi za vse tiste poslovne subjekte, katerih poslovno leto se razlikuje od koledarskega leta velja rok predložitve davčnega obračuna v treh mesecih po koncu poslovnega leta, vendar je dejanski datum predložitve, v skladu s 358. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) vezan na poslovno in ne na koledarsko leto. Kot določa 372. člen ZDavP-2 mora davčni zavezanec obvestiti davčni organ o nameravani spremembi davčnega obdobja z vlogo, ki jo mora predložiti vsaj 45 dni pred dnem, s katerim se bo začelo novo davčno obdobje. Davčni zavezanec, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, pa pisno obvesti davčni organ v osmih dneh po vpisu v davčni register.

Nerezident za namene davka od dohodka pravnih oseb je tista pravna oseba tujega prava, ki v Sloveniji nima niti sedeža oz. poslovnega naslova, niti kraja dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji (t.i. korporativni nerezidenti). Zadnji pogoj pomeni, da direktor oz. poslovodja, ki vodi posle tega tujega podjetja dejansko nima stalnega ali začasnega naslova v Sloveniji oz. se ne šteje za rezidenta Slovenije po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).

V pravni praksi se pogosto pojavljajo situacije, ko dolžniki tik pred uvedbo izvršbe ali v času finančnih težav prenašajo svoje premoženje na družinske člane, prijatelje ali druge tretje osebe, z namenom, da bi se izognili poplačilu upnikov. Takšna ravnanja lahko pomenijo oškodovanje upnikov, ki posledično izgubijo možnost učinkovitega uveljavljanja svojih terjatev. Da bi preprečili zlorabe pravnih poslov in zaščitili interese upnikov, Obligacijski zakonik (OZ) v 2. odseku ureja institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, znan tudi kot actio Pauliana.

Delavec je dne 14. marca 2025 delodajalcu vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri navaja da odpoveduje pogodbo o zaposlitvi v skladu z 82. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in prosi za sporazumno odpoved pogodbe z dnem 17. marec 2025. Delodajalec se s sporazumno odpovedjo ne strinja. Zanima nas, kako naj v takem primeru postopa delodajalec in eventualno s katerim datumom lahko odjavi delavca iz delovnega razmerja?

V sodobnem poslovnem okolju so spremembe vse večja stalnica pri različnih organizacijah, zaradi česar med drugim postaja vse bolj spremenljiva potreba po delu delavcev. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v odgovor na dileme v zvezi z ustreznim postopanjem v primeru ugotovitve delodajalca, da nekaterih delavcev več ne potrebuje, pri čemer prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca opredeljuje kot poslovni razlog.

Podjetje je prijavilo znesek terjatev do podjetja v stečaju v višini 7.118,50€ (iz leta 2021). Naknadno so prejeli dopis stečajnega upravitelja izredno poročilo s pozivom upnikov k izjasnitvi, ali so pripravljeni založiti denarna sredstva za vodenje pravdnih postopkov, zato smo z gotovostjo prepričani da do zneska terjatev ne bomo nikoli prišli. Odločili smo se da za lani 2024 oblikujemo popravek vrednosti za odpis terjatev zato se nam poraja vprašanje, ali je ta zadeva sedaj davčno priznan odhodek? 

Trgovec se je z dobaviteljem izdelka dogovoril, da bo pospeševal prodajo s pomočjo oglaševanja preko letakov oz. reklamnih tabel znotraj trgovine.  Trgovec dobavitelju za pospeševanje teh izdelkov zaračuna (npr. račun za oglaševanje). Na kakšen način to ustrezno poknjižimo, saj nam trgovec za tako oglaševanje pošilja račune, kjer navaja stroške reklame.

Trgovsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo artiklov za obnovo doma zanima, kaj vse je lahko vezano na prenos reklamacijskih pravic na fizično osebo. Zanima jih tudi kakšen je postopek in taksa?

Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo so dopust, nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva, pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok ter nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje, kot to izhaja iz 14. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1).

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je objavil članek o tem, kako pomembna je glavna dejavnost poslovnega subjekta, ki je določena po Standardni klasifikaciji dejavnosti in zakaj. S 1. januarjem 2025 je namreč začela veljati nova klasifikacija, imenovana SKD 2025, ki je nadomestila SKD 2008. SURS pa je objavil tudi prvo različico prevajalnih tabel.