c S
S spremembo ZDS-1 razširjene pristojnosti davčnih inšpektorjev in generalnega davčnega urada 02.06.2011 Z ZDS-1D se pooblastila davčnega inšpektorja razširjajo, delovanje DURS pa racionalizira v smeri krepitve GDU in učinkovitejše izterjave.

Tako kot določa 18. člen Zakona o davčni službi (ZDS-1) je inšpektor zadolžen za opravljanje davčnega inšpekcijskega nadzora, preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj iz pristojnosti službe in odločanje v davčnem postopku.

Dosedanja ureditev delovanja davčnega inšpekcijskega nadzora ni zagotavljala podlage za izdelavo kopije in proučevanje podatkov na elektronskem mediju, kar je bilo takorekoč zastarelo.

Tako mora inšpektor, poleg vseh dosedanjih nalog, odslej tudi proučiti podatke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov in sicer:
-    pregledati podatke v elektronski obliki in zahtevati izdelavo njihove kopije;
-    kopirati podatke v elektronski obliki in izdelati verodostojno kopijo celotnega nosilca podatkov ter zahtevati šifrirne ključe ali šifrirna gesla, če so potrebna za dostop do podatkov ali njihovo berljivost podatkov;
-    pregledati in obdelovati kopije podatkov v elektronski obliki in pregledati podatke iz verodostojnih kopij celotnega nosilca podatkov.

Pri tem zakon posebej predpisuje zagotovljanje zavarovanja podatkov pri izdelavi kopije v elektronski obliki, ki jo mora davčni inšpektor zagotoviti s hrambo na drugem utreznem nosilcu podatkov in to na način, ki ohrani verodostojnost in celovitost podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem postopku dela ali celote podatkov.

Spremembe pri določanju krajevne pristojnosti in letnem obveščanju
S spremembo 34. člena ZDS-1 novela tudi na novo določa krajevne pristojnosti davčnih uradov v primeru vpisa samostojnega podjetnika ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost v davčni register in sicer je za takšnega davčnega zavezanca krajevno pristojen davčni urad, kjer je fizična oseba vpisana v davčni register. V nasprotnem primeru pa je krajevno pristojen davčni urad, kjer ima samostojni podjetnik svoj sedež. Z navedeno spremembo tako za samostojnega podjetnika ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost ni več krajevno pristojen davčni urad, kjer ima ta oseba stalno ali začasno prebivališče, kot je bilo to mogoče do sedaj. Nevedene spremembe naj bi se začele izvajati s 1. oktobrom 2011, v posebnih primerih pa s 1. julijem 2013.

V skladu s spremembo 34. člena odslej DURS davčne zavezance ne bo več obveščal o stanju njihovih terjatev in obveznosti do davkov na dan 31. avgusta, saj je tovrstno obveščanje vnašalo  zmedo pri davčnih zavezancev.

Osnovni namen navedene določbe je bilo namreč enkrat letno obveščanje davčnih zavezancev o podatkih, ki jih vodi za njih davčna uprava. Ker pa je tovrstna ureditev naletela na negativen odmev, bodo lahko odslej davčni zavezanci kadarkoli preverili svoje podatke pri davčni upravi preko e-kartice s pomočjo digitalnega potrdila.

Na generalni davčni urad se prenaša vrsto pristojnosti in krepi delo izterjevalcev
S ciljem večje učinkovitosti delovanja DURS ter centralizacijo pobiranja davkov na enem mestu bo z novelo Zakona o davčni službi (ZDS-1D) s 1. oktobrom 2011 izveden prenos določenih nalog z davčnih uradov na Generalni davčni urad oziroma na novo ustanovljeno Upravo za računovodstvo in finance (URF).

URF bo opravljal računovodske in finančne naloge s področja pobiranja davkov, ki so jih do sedaj izvajali davčni uradi in vključujejo:
-    izvedbo vračil preveč plačanih davkov,
-    nekatere naloge pred uvedbo davčne izvršbe (na primer telefonsko in pisno opominjanje davčnih zavezancev in priprava podatkov za davčno izvršbo),
-    ugotavljal zastaranje pravice do vračila preveč plačanega davka in odpis davka na tej podlagi,
-    ugotavljal zastaranje pravice do izterjave davka zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka in odpis davka na tej podlagi in
-    odločal o obročnem plačilu davka na podlagi drugega odstavka 103. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

To pomeni, da bo novoustanovljeni URF odločal tudi o obročnem plačilu davka, kadar gre za primer, ko  davčni zavezanec - fizična oseba davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in ne more zagotoviti zavarovanja ter se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti. V tem primeru mu namreč davčni organ lahko dovoli plačilo v največ treh mesečnih obrokih.

Slednje pa tudi pomeni, da bodo krajevno pristojni davčni organi še vedno odločali o vlogah za odpis ali odlog plačila davčne obveznosti za dobo 12 mesecev, ki jih bodo predložile finančno ogrožene fizične osebe (po 101. členu ZDavP-2) ali pravne osebe (po 102. členu ZDavP-2), kot tudi vsi tisti davčni zavezanci, ki bodo predložili katerikoli instument zavarovanja ali dovolili vknjižbo zastavne pravice.
 
Generalni davčni urad oz. njegova novoustanovljena enota URF bo tudi:
-    izvajal nadzor nad delom davčnih uradov v zvezi z davčno izvršbo,
-    skrbel za enotno ter celovito izvajanje sprejete strategije na področju davčne izvršbe in dajal navodila in usmeritve za delo davčnim uradom.

Naloge, ki so se zaradi nepovezanih informacijskih sistemov ponavljale na različnih lokacijah oz. davčnih uradih, se bodo v URF z napovedanim novim informacijskim sistemom izvajale na enem mestu. Prav tako bo s centralizacijo računovodskih in finančnih nalog zagotovljena celovitost knjigovodskih evidenc, ki so osnova za izvajanje izterjave, davčnega nadzora, načrtovanja in spremljanja javnofinančnih prihodkov in izvajanje proračuna.

Predvideva se, da bo URF zaradi centralizacije in z namenom učinkovitejšega delovanja prevzel nekatere naloge, ki jih trenutno opravlja 16 davčnih uradov in naj bi okvirno zaposloval 155 uslužbencev.

Navedene organizacijske sremembe bodo vodile do premestitev presežnih zaposlenih na delovna mesta izterjevalcev, ki so bila do sedaj kadrovsko podhranjena, saj je izterjava eno ključnih opravil za delovanja davčne uprave.

Prehodne in končne določbe ZDS-1D določajo, da mora biti premestitev zaposlenih izvedena do 1. oktobra 2011. Za izterjevalca pa se lahko imenuje oseba, ki še nima opravljenega posebnega strokovnega izpita za izterjevalca, vendar pa mora ta izpit opraviti najkasneje v enem letu od dneva imenovanja za izterjevalca, saj se sicer premesti na ustrezno delovno mesto V kolikor  izterjevalec v omenjem času ne bo opravil strokovnega izpita, bo lahko opravljal le posamezna pripravljalna dejanja pri opravljanju davčne izvršbe.

mag. Mojca Kunšek








Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.