c S
Kaj lahko do konca leta še storite pri optimizaciji vaše davčne bilance 14.12.2010 Do konca leta je le še nekaj časa in skrajni čas je, da postorimo najnujnejše, da v tolikšni meri optimiramo davčno bilanco, da bomo dali cesarju le toliko, kot je cesarjevega.

Pri oblikovanju davčne osnove ne bo odveč ponovno preveriti davčno priznane prihodke in odhodke. Osnova za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, je namreč presežek prihodkov nad odhodki - torej dobiček. Praviloma se pri ugotavljanju dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu izdelanem na podlagi računovodskih standardov (SRS ali MSRP/MRS) in v skladu z omejitvami, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Pri sestavljanju davčne bilance je potrebno poznati splošna načela oblikovanja davčne osnove:
•    prihodki rezidenta ali nerezidenta, ki so v davčno osnovo vključeni v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih, se ne vključijo ponovno v davčno osnovo v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih;
•    odhodki rezidenta in nerezidenta, ki so zniževali davčno osnovo v tekočem davčnem obdobju ali v preteklih davčnih obdobjih, ne morejo ponovno zniževati davčne osnove v tekočem ali v prihodnjih davčnih obdobjih;
•    prihodki rezidenta in nerezidenta, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, se izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska davčno nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih;
•    pri spremembah računovodskih usmeritev in popravkih napak se preračuna preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala v obdobju spremembe računovodske usmeritve in popravkov napak, ki se vključijo v davčno osnovo.

V skladu z 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, kar pomeni, da:
•    so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali so posledica opravljanja dejavnosti;
•    nimajo značaja privatnosti;
•    so skladni z običajno poslovno prakso - torej so običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje ali v primerjavi z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen če gre za odhodke zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali drugi izredni dogodki.

ZDDPO-2 določa nepriznane in delno priznane odhodke - 30. člen ZDDPO-2 tako določa, da so nepriznani odhodki:
•    dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;
•    odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
•    stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov, povezanih oseb in drugih oseb, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost, razen stroški za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2);
•    stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
•    kazni, ki jih izreče pristojni organ;
•    davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
•    davek na dodano vrednost, ki ni bil uveljavljen kot odbitek vstopnega davka, čeprav bi po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) lahko bil;
•    obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev ter od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2;
•    podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek.

V času novoletnih pogostitev in obdarovanj velja omeniti, da so stroški reprezentance priznani le v višini 50% dejanskega zneska, medatem kot so stroški reklame priznani v celoti. Pri darilih pa je potrebno poudariti, da je priznavanje teh stroškov odvisno tudi od masovnosti obdarovanja in vrednosti darila, kot pojasnjuje pojasnilo DURS, št. DT4200-38/2008 in ob tem zaključuje, da je potrebno presojati razmejevanje stroškov za vsak primer posebej, pri čemer gre pri darilih manjše vrednosti z logotipom vendarle za stroške reklame in ne reprezentance.

Prav tako velja omeniti, da se:
•    priznajo vsi stroški v zvezi z delom in delovnim razmerjem zaposlenih (plače, bonitete, povračila stroškov dela) po 35. členu ZDDPO-2,
•    ne priznajo stroški obresti od posojilodajalca, ki ima v lasti več kot 25% deleža v kapitalu, če ta posojila presegajo štirikratnik zneska tega deleža v davčnem obdobju, če zavezanec ne dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba,
•    priznajo stroški amortizacije osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin do zneska obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja v skladu s priznanimi amortizacijskimi stopnjami, medtem ko se presežek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih,
•    ne priznajo stroški v zvezi s posredovanjem pri prodaji lastniškega deleža do višine 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov,
•    ne prizna davčna izguba, če se je v zadnjih dveh letih za več kot 50% spremenilo lastništvo ali se dejavnost bistveno spremeni ali celo ne izvaja.

V času gospodarske krize in plačilne nediscipline velja omeniti tudi omejitve pri priznavanju prevrednotenja in odpisa terjatev, saj se:
•    odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve priznajo v obračunanih zneskih, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev, ali zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.
•    odprava oslabitve se upošteva na način, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.
•    odhodki, nastali zaradi prevrednotenja oziroma preračuna terjatev, ki se po računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega tečaja, se priznajo kot odhodek v celoti.
•    odhodki zaradi prevrednotenja terjatev, ki niso priznani kot odhodki, priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali sklepa o potrditvi prisilne poravnave, oziroma če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev.

V skladu z 22. členom ZDDPO-2 se odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo.

ZDDPO-2 določa še vrsto omejitev in posebnosti, ki jih mora podjetje proučiti pri reševanju dilem priznavanja prihodkov in odhodkov, prav tako pa omogoča koriščenje vrste olajšav, ki dodatno znižujejo davčno osnovo:
•    za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 40% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove, oziroma v višini 50 ali 60% vlaganj na podpovprečno razvitih področjih, če je podjetje registrirano za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti in je izvajanje le-tega sestavni del poslovnega načrta in dejanske dejavnosti podjetja;
•    za investiranje v višini 30% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar ne več kot 30.000 evrov in največ v višini davčne osnove, če ne gre za investicije v pohištvo, pisarniško opremo, motorna vozila (razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI) in investicije v dobro ime ali usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva. Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati 30.000 evrov v posameznem davčnem obdobju skupaj z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem davčnem obdobju in največ v višini davčne osnove.
•    za zaposlovanje takoimenovanih brezposelnih rizičnih oseb (mlajši od 26 let in starejši od 55 let) v višini 45% izplačane plače te osebe, če gre za osebo, ki je bila prijavljena v evidenci brezposelnih vsaj šest mesecev, ni bila v zadnjih 24 mesecih zaposlena pri tem davčnem zavezancu ali pri njegovih povezanih osebah in jo delodajalec zaposli za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) ter se z njeno zaposlitvijo poveča povprečno število zaposlenih pri navedenem delodajalcu.
•    za zaposlovanje invalidov v višini 50% plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove, oziroma, če zaposluje invalidno osebo s 100% telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70% plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove,
•    za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju;
•    za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje delojemalcev, kjer premije delno ali v celoti delodajalec plača v korist delojemalcev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po odobrenem pokojninskem načrtu, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca, oziroma 2.646,21 evrov za leto 2010, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
•    za donacije nepridobitnim organizacijam določenih dejavnosti v višini 0,2 in 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

mag. Mojca Kunšek