Mandatna pogodba ni tako poznan pravni posel, kot je to denimo podjemna pogodba, pri kateri se pogodbeni stranki dogovorita, da bo podjemnik za naročnika opravil določen posel, ta pa mu bo za to plačal.
Čeprav med obema pravnima posloma obstajajo tudi podobnosti, pa je med njima tudi bistvena razlika, saj dobi podjemnik pravico do plačila šele v primeru, ko določen posel (uspešno) opravi, medtem, ko je mandatar (prevzemnik naročila) plačan že za svoj trud, ne glede na to, da posla ni uspešno opravil oziroma dokončal.
Naslednja pomembna razlika med podjemno pogodbo in mandatno pogodbo je v tem, da mora mandatar naročilo opraviti osebno in, da sme izvršitev naročila zaupati drugemu le, če mu je naročitelj to (izrecno) dovolil ali, če so ga k temu prisilile okoliščine. V takem primeru je odgovoren samo za izbiro namestnika in za navodila, ki mu jih je dal.
Podobno, kot to velja za nekatere druge pogodbe civilnega prava (denimo avtorsko pogodbo, podjemno pogodbo, ipd.), tudi za mandatno pogodbo velja, da se take pogodbe ne sme skleniti, če med pogodbenima strankama obstajajo elementi delovnega razmerja. Ti elementi pa so podani, če se delavec osebno vključi v delovni proces in v njem za plačilo osebno in kontinuirano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
V praksi se kot najpogostejši mandatarji oziroma prevzemniki naročila pojavljajo pooblaščenci (denimo odvetniki), zastopniki, prokuristi in še nekateri drugi.
Bistveni elementi mandatne pogodbe
Z mandatno pogodbo se mandatar zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle, obenem pa pridobi tudi pravico, da te posle opravi. Kot omenjeno že v uvodu, pridobi mandatar pravico do plačila le za svoj trud, tudi, če naročene storitve ne opravi, oziroma jo ne dokonča[1]. Ni pa ta določba kogentna, torej taka, da pogodbene stranke od nje ne bi mogle odstopiti z drugačnim pogodbenim dogovorom. Zakon namreč izrecno določa, da se lahko pogodbeni stranki tudi drugače dogovorita, prav tako je možno, da iz narave medsebojnega razmerja izhaja kaj drugega, recimo, da v določenih okoliščinah mandatar ni upravičen do plačila za svoj trud.
Obveznosti mandatarja
Mandatar mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik ( v primeru, če gre za pravno osebo) oziroma kot dober gospodar (v primeru, če gre za fizično osebo). Standard skrbnosti, ki se od njega pričakuje je tore višji in to lahko razumemo tudi tako, da v primeru, če denimo prevzetega posla ne opravi v skladu s standardom dobrega gospodarja oziroma gospodarstvenika, ni upravičen do plačila za svoj trud, četudi bi v primeru, če bi prevzeto naročilo opravil skrbno oziroma profesionalno, bil do takega plačila upravičen.
Obenem mora ostati v mejah naročila in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. Če je prevzemnik naročila mnenja, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja, ga mora na to opozoriti in zahtevati nova navodila.
V nekaterih primerih se lahko zgodi, da naročitelj ne bo dal konkretnih navodil o poslu, ki ga je treba opraviti. V tem primeru se od mandatarja pričakuje, da bo ravnal kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar (upoštevajoč interese naročitelja), če pa gre za neodplačno naročilo, pa tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnal v lastni stvari.
Odmik od naročila in navodil
Včasih se postavi vprašanje, ali se lahko mandatar odmakne od naročiteljevih navodil? Odgovor je, da načelno ne, oziroma le na osnovi soglasja naročitelja. Če pa zaradi kratkega časa ali iz kakšnega drugega vzroka ne more vprašati za soglasje, se sme odmakniti od naročila in navodil samo tedaj, če lahko po presoji vseh okoliščin utemeljeno misli, da mu to nalagajo naročiteljevi interesi.
Odmik od naročiteljevih navodil brez njegovega soglasja ima lahko pomembne pravne posledice. Če namreč mandatar prekorači meje naročila, ali če se odmakne od dobljenih navodil, se ne šteje več za prevzemnika oziroma za madatarja, ampak za poslovodjo brez naročila, razen če naročitelj pozneje odobri tisto, kar je storil.
Dolžnost, da naročilo opravi osebno
Kot omenjeno že zgoraj, je ena izmed pomembnih značilnosti mandatne pogodbe, da mora mandatar naročilo izvršiti osebno. Nekomu drugemu sme izvršitev naročila zaupati samo, če mu je naročitelj to izrecno dovolil, ali v primeru, če so ga k temu prisilile okoliščine. V takih primerih ne odgovarja za ravnanja te druge osebe, ampak je njegova odgovornost omejena le na izbiro namestnika in za navodila, ki mu jih je dal. Če pa ni pridobil izrecnega dovoljenja naročitelja, da naročilo opravi njegov namestnik, pa je odgovoren tudi za njegovo delo, kot tudi za naključno uničenje ali pa za poškodbo stvari pri njem.
Kar se tiče pravic naročitelja, lahko ta v vsakem primeru zahteva neposredno od namestnika, da izpolni obveznost iz naročila.
Dajanje računa
Mandatar mora dati o opravljenem poslu račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval ali ne.
Obveznosti naročitelja
Naročitelj mora dati mandatarju na njegovo zahtevo določeno vsoto denarja za pričakovane izdatke. Izrecno želim poudariti, da mora naročitelj mandatarju povrniti vse potrebne stroške, skupaj z obrestmi, ki jih je plačal in to celo v primeru, če se je njegov trud brez njegove krivde izjalovil, saj je bistvo mandatne pogodbe v tem, da obveznost plačila nastane že na osnovi njegovega truda in ne (le) na osnovi uspešno dokončanega posla. Enako kot za plačilo za opravljeno delo torej velja tudi za stroške, ki jih je moral mandatar plačati. Pravna podlaga za njihovo izplačilo je torej mandatarjev trud.
Naročitelj je mandatarju tudi odškodninsko odgovoren in sicer v primeru, če mu je pri izpolnjevanju naročila brez njegove krivde nastala škoda.
Izplačilo in višina plačila
Če ni drugače dogovorjeno, mora naročitelj mandatarja plačati za njegovo delo po opravljenem poslu. Če je mandatar brez svoje krivde opravil naročilo samo deloma, ima pravico do sorazmernega dela plačila. Če pa bi bilo vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami, lahko naročitelj zahteva njegovo zmanjšanje.
Pogodbeni stranki se običajno natančno dogovorita za višino plačila. Če pa takega dogovora ni, dolguje naročitelj običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo.
V zavarovanje plačila in stroškov ima mandatar zastavno pravico na naročiteljevih premičnih stvareh, ki jih je dobil na podlagi naročila, kot tudi na denarnih zneskih, ki jih je prejel zanj.
Prenehanje naročila
Naročitelj lahko odstopi od pogodbe. V primeru, ko odstopi od pogodbe, po kateri gre mandatarju plačilo za njegov trud, mu mora naročitelj izplačati ustrezen del plačila in mu povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od pogodbe, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.
Mandatar pa lahko odpove naročilo kadar želi, samo ne ob neprimernem času. V tem primeru mora naročitelju povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi odpovedi naročila ob neprimernem času, razen če so bili za odpoved podani utemeljeni razlogi.
Mandatar mora tudi po odpovedi nadaljevati tiste posle, ki jih ni mogoče odlašati, dokler naročitelj nima možnosti prevzeti skrbi zanje.
Smrt, prenehanje pravne osebe
Naročilo preneha z mandatarjevo smrtjo. Njegovi dediči so v tem primeru dolžni čim prej obvestiti naročitelja o mandatarjevi smrti in ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo njegovih interesov, dokler ni zmožen sam prevzeti skrbi zanje.
Kar pa zadeva smrt naročitelja, velja, da v tem primeru naročilo preneha samo, če je tako dogovorjeno ali če je mandatar prevzel naročilo glede na svoja osebna razmerja z naročiteljem.
Naročilo preneha tudi, če pride naročitelj ali mandatar v stečaj ali če popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost.
Če naročitelj odstopi od pogodbe, kot tudi če umre ali pride v stečaj ali če popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost, preneha naročilo tedaj, ko prevzemnik izve za dogodek, zaradi katerega naročilo preneha. V primeru, če je prejel pisno pooblastilo, ga mora po prenehanju naročila vrniti.
Glede tega pravila obstaja določena izjema in sicer v primeru, če je bilo naročilo dano zato, da bi mandatar lahko dosegel izpolnitev neke svoje terjatve od naročitelja, ta ne more odstopiti od pogodbe in naročilo ne preneha niti s smrtjo niti s stečajem naročitelja ali prevzemnika, in tudi ne, če eden izmed njiju popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost.
Sklep
Čeprav je mandatna pogodba javnosti manj poznana, se v praksi pojavlja precej pogosto, čeprav je pogodbeni stranki včasih formalno imenujeta drugače (denimo pogodba o naročilu, pooblastilo, pogodba o prokuri, ipd.). Zato je seveda koristno vedeti, kako mandatno razmerje ureja zakon in, katere so glavne karakteristike takšne pogodbe.
Mandatna pogodba se od drugih pogodb civilnega prava, v katerih je osrednji element izvedba določenega dela oziroma storitve loči predvsem v tem, da je osebnega značaja. Dogovorjeno naročilo mora torej mandatar opraviti osebno (razen, če je drugače dogovorjeno) in po tem, da je mandatar upravičen do plačila že na osnovi svojega truda in ne šele na osnovi uspešnega dokončanja dela. Mandatna pogodba namreč šteje med obligacije prizadevanja in ne med obligacije uspeha.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Avtor: mag. Boštjan J. Turk, direktor inštituta za civilno in gospodarsko pravo; icgp@siol.net
[1] Glej 766. člen Obligacijskega zakonika (OZ-A); Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
