Pogodbeni stranki skleneta delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot to izhaja iz prvega odstavka 11. člena ZDR-1. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.
Pogodba o zaposlitvi je torej pravni temelj na podlagi katere pogodbeni stranki izvršujeta dogovorjene pravice in obveznosti. Na podlagi 77. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe; s sporazumom; z redno ali izredno odpovedjo; s sodbo sodišča; po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Na podlagi prvega odstavka 82. člena ZDR-1 lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom, v konkretnem primeru gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nadalje iz drugega odstavka 82. člena ZDR-1 izhaja, da lahko pogodbeni stranki v primerih določenih v zakonu, odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka,– kjer gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, kot to izhaja iz prvega odstavka 83. člena ZDR-1, medtem ko lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Nadalje iz tretjega odstavka 83. člena ZDR-1 izhaja, da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom.
Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti izraženi v pisni obliki, kot to izhaja iz prvega odstavka 87. člena ZDR-1. Nadalje mora delodajalec na podlagi drugega odstavka 87. člena ZDR-1 v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZDR-1.
Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje, kot to izhaja iz prvega odstavka 88. člena ZDR-1. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca; s priporočeno pošiljko s povratnico; z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, kot to izhaja iz tretjega odstavka 88. člena ZDR-1.
Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega s tem zakonom, kot to določa 93. člen ZDR-1.
Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka, kot to izhaja iz tretjega odstavka 116. člena ZDR-1. To pomeni, da če je delavec ob izteku odpovednega roka še vedno v bolniškem staležu, se mu delovno razmerje podaljša vse dokler ne bo vsaj deloma sposoben za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
V drugih primerih prenehanja delodajalca lahko delodajalec v skladu z določbami tega zakona o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, redno odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30-dnevnim odpovednim rokom, kot to izhaja iz prvega odstavka 107. člena ZDR-1.
Na podlagi navedenega bolniški stalež po določbah ZDR-1 ne predstavlja ovire za vročitev odpovedi delavcu.
Pripravila: mag. Suzana Pisnik
[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
