c S

Dvostranske pogodbe - prenehanje zaradi neizpolnitve

06.10.2022 Dvostranske pogodbe so pogodbe, ki so v pravnem prometu najpogostejše. Pojem dvostranska pogodba pomeni pogodbo, pri kateri sta obe pogodbeni stranki zavezani opraviti izpolnitev drugi pogodbeni stranki in obe zahtevati izpolnitev od druge stranke. Obe stranki sta torej tako upnik kot dolžnik.

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen Obligacijskega zakonika). Od trenutka sklenitve pogodba zavezuje pogodbeni stranki k izpolnitvi (izvršitvi) njunih s pogodbo dogovorjenih obveznosti. Vsebina obveznosti je lahko različna, vedno pa je obveznost tisto, kar lahko upnik terja.

Ko dolžnik svojo obveznost izpolni, je s tem pravni posel opravljen. Če pa dolžnik svoje obveznosti ne izpolni oz. je ne izpolni na način, ki je dogovorjen s pogodbo, pa govorimo o neizpolnitvi oz. o kršitvi pogodbene obveznosti.

Razlogi za kršitev oz. neizpolnitev so lahko različni. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) predvideva več različnih kršitev (zamuda, nemožnost izpolnitve, stvarne in pravne napake izpolnitve, spremenjene okoliščine) in njihove specifične posledice. V tem članku se bom posvetila neizpolnitvi v dogovorjenem roku oz. neizpolnitvi zaradi zamude z izpolnitvijo.

103. člen OZ določa, da če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine.

OZ predvideva dve situaciji v primeru nepravilne izpolnitve oz. zamude z izpolnitvijo, in sicer predvideva situacijo, ko je rok za izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, ter situacijo, ko rok ni bistvena sestavina pogodbe. Za vsako od navedenih situacij OZ določa tudi, na kakšen način mora postopati pogodbi zvesta stranka, če želi odstopiti od pogodbe.

Če je torej pravočasna izpolnitev obveznosti bistvena sestavina pogodbe, je pogodba razvezana po samem zakonu. Ne glede na navedeno pa upnik lahko ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev (104. člen OZ).

V primeru, ko pravočasna izpolnitev obveznosti ni bistvena sestavina pogodbe, pa dolžnik obdrži pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost. V takem primeru torej pogodba ne preneha avtomatsko. Če pa želi upnik zaradi zamude odstopiti od pogodbe, mora dolžniku določiti primeren dodatni rok za izpolnitev. Če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni tudi v tem dodatnem roku, pogodba preneha po samem zakonu (105. člen OZ).

OZ za primere neizpolnitve pogodbe, pri kateri pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina, dodatno določa tudi možnost upnika, da odstopi od pogodbe brez določitve naknadnega roka za izpolnitev dolžniku, če je iz dolžnikovega ravnanja jasno, da obveznosti tudi v dodatnem roku ne bo izpolnil.

Nadalje pa OZ določa tudi možnost odstopa od pogodbe pred iztekom roka za izpolnitev v primeru, ko je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe. V takšnem primeru lahko druga stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

V primeru, da se upnik odloči, da bo odstopil od pogodbe skladno z določili OZ, mora to nemudoma sporočiti dolžniku.

Pomembna pa je tudi določba OZ, ki pravi, da v nobenem primeru od pogodbe ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti.

Posledica odstopa od pogodbe je, da ugasnejo izpolnitveni zahtevki iz pogodbe. Nobeni stranki torej ni več potrebno izpolniti v razvezani pogodbi določenih obveznosti. Vendar pa odstop in razveza ne pomeni, da je razmerje med strankama v celoti prenehalo. Pogodba je lahko še vedno podlaga za odškodninsko odgovornost dolžnika, ki pogodbe ni izpolnil oz. čigar ravnanje je bilo razlog za odstop in razvezo pogodbe.

Na koncu dodajamo še, da gre v zgoraj navedenih primerih za situacijo, ko je izpolnitev še vedno mogoča, izpolnitev torej ni postala nemogoča. Gre za situacijo, ko pride do zamude z izpolnitvijo. Pogodba pa lahko, pod določenimi pogoji, preneha oz. lahko stranka od nje odstopi tudi v drugih primerih kršitev pogodbe, npr. zaradi stvarne ali pravne napake izpolnitve ali zaradi nastopa nemožnost izpolnitve. Navedeni drugi načini prenehanja  presegajo tematiko tega članka in se jim bomo posvetili v prihodnjem prispevku.


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!




Avtor: Eva Zabukovec


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.