c S

Prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja

22.09.2022 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku 184. člena za čas nosečnosti in za ves čas dojenja določa prepoved opravljanja del, ki bi lahko ogrozila zdravje delavke ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom. Pri tem gre za prepoved opravljanja zdravju škodljivih del v času nosečnosti in v času, ko delavka doji otroka in prav tako gre za posebne pravice, ki se glede na naravo in razloge za varstvo nanaša zgolj na delavke matere.

Če delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka, kot to izhaja iz drugega odstavka 184. člena ZDR-1. Katera dela, ki jih delavka v času nosečnosti ne sme opravljati, ker so v času nosečnosti in dojenja škodljiva za zdravje in varnost delavke in otroka, so določena v Pravilniku o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk(v nadaljevanju: Pravilnik).

V skladu s 2. členom Pravilnika je noseča delavka vsaka delavka, ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Nosečnost se šteje od časa seznanitve delodajalca z nosečnostjo do poroda. Nadalje je delavka, ki je pred kratkim rodila, definirana kot tista delavka, ki je rodila pred manj kot 12 meseci in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Doječa delavka pa je definirana kot tista delavka, ki doji otroka in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca.

Delodajalec je na podlagi 3. člena Pravilnika za vsa dela, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost dejavnikom, ki lahko negativno vplivajo na zdravje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, dolžan v okviru ocene tveganja oceniti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti, oceniti vrsto in stopnjo tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare in določiti ter izvesti ustrezne varnostne ukrepe. V oceni tveganja se posebej preveri vpliv nočnega in nadurnega dela na zdravje delavke in zdravje otroka v času, ko je delavka noseča in še eno leto po porodu in ves čas, ko doji otroka. Delodajalec mora oceno tveganja obnavljati in dopolnjevati pri vsaki spremembi dejavnikov, ki škodljivo vplivajo na zdravje delavke in zdravje otroka. Delodajalec mora obveščati delavke in njihove predstavnike o rezultatih ocen tveganja, in o vseh varnostnih ukrepih, ki se nanašajo na varovanje zdravja pri delu. Obveznost delodajalca, da izvede ukrepe, nastopi z dnem, ko delavka z zdravniškim potrdilom o svojem stanju obvesti delodajalca, kot to izhaja iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika.

Noseča delavka na podlagi 5. člena Pravilnika ne sme biti izpostavljena sledečim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem in sicer fizikalnim dejavnikom (hiperbarni atmosferi - potapljanje, zaprti prostori pod tlakom), biološkim dejavnikom (toksoplazmi, virusu rdečk, razen če je bila delavka cepljena proti rdečkam), kemičnim dejavnikom (svincu in njegovim spojinam, ki se lahko absorbirajo v telesu), delovnim pogojem (podzemnem rudarskem delu). Nadalje doječa delavka ne sme biti izpostavljena sledečim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem in sicer kemičnim dejavnikom (svincu in njegovim spojinam, ki se lahko absorbirajo v telesu), delovnim pogojem (podzemnemu rudarskemu delu).

Poleg tega noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka na podlagi 6. člena Pravilnika ne sme biti izpostavljena dejavnikom tveganj, postopkom in delovnim pogojem, če iz ocene tveganja iz 3. člena Pravilnika izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka:

  • ·fizikalnim dejavnikom, kadar le ti veljajo kot dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda ali bi lahko prekinili placentno pritrditev, in sicer (šokom, vibracijam ali premikanju; premeščanju bremen, ki ima za posledico pojav tveganja, zlasti na hrbtno-ledvenem predelu; hrupu nad 80 dB (A); ionizirajočemu sevanju; neionizirajočemu sevanju; ekstremnemu mrazu ali vročini; gibom in položajem, potovanju – bodisi znotraj bodisi zunaj podjetja – mentalni ali fizični utrujenosti in drugim fizičnim bremenom, povezanim z dejavnostjo delavke iz 2.člena Pravilnika),
  • · biološkim dejavnikom iz druge, tretje in četrte alineje 4. točke 2. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, če je znano, da taki dejavniki ali terapevtski ukrepi, ki jih ti povzročajo, ogrožajo zdravje nosečih delavk in nerojenih otrok, če niso navedeni v prejšnjem členu;
  • · kemičnim dejavnikom, za katere je znano, da ogrožajo zdravje noseče delavke in nerojenega otroka, če niso navedeni v prejšnjem členu (snovem in zmesem, ki v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1) izpolnjujejo merila za razvrstitev v enega ali več naslednjih razredov in kategorij nevarnosti z enim ali več naslednjimi stavki o nevarnosti, če niso navedene v prejšnjem členu: mutagenost za zarodne celice kategorije 1A, 1B ali 2 (H340, H341); rakotvornost kategorij 1A, 1B ali 2 (H350, H350i, H351); strupenost za razmnoževanje kategorije 1A, 1B ali 2 ali dodatne kategorije za učinke na dojenje ali prek dojenja (H360, H360D, H360FD, H360Fd, H360Df, H361, H361d, H361fd, H362); specifična strupenost za ciljne organe po enkratni izpostavljenosti kategorije 1 ali 2 (H370, H371); kemičnim snovem iz Priloge I > Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem živemu srebru in derivatom živega srebra; zdravilom proti mitozi; ogljikovemu monoksidu; kemičnim dejavnikom, za katere je znana in nevarna absorbcija preko kože);
  • ·procesom iz Priloge I > Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem in 
  • · delovnim pogojem (podzemnemu rudarskemu delu; nočnemu delu; nadurnemu delu).

Če delavka opravlja delo po prvem ali drugem odstavku 184. člena ZDR-1, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela. Delavka je dolžna opravljati drugo ustrezno delo in ima pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše, kot to izhaja iz 3. odstavka 184. člena ZDR-1. V kolikor pa delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena ZDR-1.[1]

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!


Avtor: mag. Suzana Pisnik


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.