Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan je bila v zakon vnesena z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1B), ki je bila sprejeta 18. decembra 2019 in velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.[1]
Gre za izredni dopust, ki ga mora delavec izrabiti ob nastanku te okoliščine. V konkretnem primeru, če gre za plačano odsotnost z dela zaradi spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan, ga delavec oziroma delavka lahko izrabi le na prvi šolski dan (ne prej in ne pozneje). Navedena plačana odsotnost pripada obema staršema. Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo(npr. potrdilo o vpisu/potrdilo o šolanju), da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred.
Gre za pravico, ki ni uzakonjena zgolj v določbah ZDR-1, temveč jo opredeljujejo tudi številne kolektivne pogodbe. Tako pravica do plačane odsotnosti zaradi spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan pripada vsem zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND) velja za vse javne uslužbence in v 29. členu določa, da e lahko delavec v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače, in sicer do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah; tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje in en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.
Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 35/2018 z dne 12. 9. 2018 glede priznanja plačane odsotnosti z dela z nadomestilom plače zaradi spremstva otroka na prvi šolski dan po določbah Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (v nadaljevanju: KPDZSVS) potrdilo, da je spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan neodložljiv opravek. KPDZSVS v prvem odstavka 38. člena ureja plačano odsotnost z dela in v zadnji alineji določa, da je lahko delavec v posameznem koledarskem letu odsoten en dan z dela s pravico do nadomestila plače zaradi: „smrti bližjih sorodnikov (stari starši, brat, sestra, vnuk, vnukinja, tašča, tast), vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni in drugih neodložljivih opravkov.“ Neodložljiv opravek predstavlja dogodek, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti. Spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan je takšen opravek. Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem. Neutemeljeno je stališče toženke, da mora biti dogodek nenaden oz. nepredvidljiv, takšen, na katerega se delavec ne more vnaprej pripraviti, saj iz besedila kolektivne pogodbe kaj takega ne izhaja. Prav tako je neutemeljeno stališče toženke, da bi takšna razlaga spremenila določbo kolektivne pogodbe oz. širila njen domet preko prvotno dogovorjenega med strankama. Ne gre za spremembo kolektivne pogodbe, temveč zgolj za napolnitev pojma „drug neodložljiv opravek“. Glede na navedeno je toženka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo po dodatnem dnevu plačane odsotnosti z dela za 1. 9. 2016, ko je spremljal svojega prvošolca v šolo na prvi šolski dan (odgovor na drugo in tretje vprašanje).
Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da lahko javni uslužbenci možnost plačane odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače na podlagi 3. alineje 1. odstavka 29. člena KPND[2] koristijo na otrokov prvi šolski dan.
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Avtor: mag. Suzana Pisnik
[2] 3. alineja 1. odstavka 29. člena KPND določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače, in sicer: en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
