V članku bomo na splošno predstavili vidike odškodninske odgovornosti delavca in delodajalca, oblike oziroma podlage odškodninske odgovornosti, ki jih pozna naša zakonodaja, ter predpostavke odškodninske odgovornosti.
Podrobneje bo tematika odškodninske odgovornosti delavca in delodajalca predstavljena na spletnem seminarju 8. septembra 2022, na katerem bo predstavljena tudi novejša sodna praksa v tej zvezi.
Obligacijski zakonik (OZ) določa načelo prepovedi povzročanja škode. To pomeni, da se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo. Nadalje OZ v posebnem poglavju določa tudi splošna pravila o odškodninski odgovornosti pravnih subjektov. Povzročitev škode je v OZ predvidena kot ena od podlag za nastanek obveznosti, tj. obveznost plačila škode oz. odškodnine. Obveznost plačati odškodnino pa nastane le pod pogojem, če so izpolnjene tako imenovane predpostavke odškodninske odgovornosti oz. predpostavke civilnega delikta. Te predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno, da lahko govorimo o nastanku obveznosti iz naslova povzročitve škode.
Navedene predpostavke so protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med njima in krivda. Oškodovanec mora dokazati, da je povzročitelj škode ravnal protipravno, da med tem ravnanjem in nastalo škodo obstaja vzročna zveza, da je škoda dejansko nastala in kolikšna je. Krivda se domneva, povzročitelj pa se lahko domneve razbremeni s tem da dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Protipravno ravnanje je ravnanje, ki je v nasprotju s pravno normo. Običajno protipravnost posameznega ravnanja jasno izhaja iz zakona, pogodbe o zaposlitvi ali navodil delodajalca. V primerih, ko nimamo jasnih predpisov o pravilnem ravnanju, pa je potrebno to ugotavljati ob upoštevanju celotnega pravnega reda. Med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo mora, kot že navedeno, obstajati pravno relevantna vzročna zveza. Škoda, ki je pravno relevantna, pa pomeni bodisi zmanjšanje premoženja (t.i. navadna škoda) bodisi preprečitev povečanja premoženja (t.i. izgubljeni dobiček). Prav tako pa škodo predstavlja tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (t.i. nepremoženjska škoda). Krivda za nastalo škodo pa je podana, kadar povzročitelj povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.
Naš pravni red pozna tudi objektivno odgovornost, kjer je odgovornost podana ne glede na krivdo. Običajno gre za odgovornost za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. OZ pa predvideva tudi druge primere objektivne odgovornosti. Tako 147. člen OZ določa odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi.
Iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem lahko izvira več vrst odškodninske odgovornosti delodajalca oz. delodajalec lahko odškodninsko odgovarja na več različnih pravnih podlagah. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa odškodninsko odgovornost delodajalca do delavca za:
- škodo, ki je delavcu povzročena pri delu ali v zvezi z delom,
- škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja,
- ZDR-1 pa določa tudi odgovornost v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu.
ZDR-1 odškodninsko odgovornost delavca do delodajalca ureja v 177. členu, in sicer določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to dolžan povrniti. Drugi, tretji in četrti odstavek citiranega člena pa določajo pravila o odgovornosti za škodo, ki jo povzroči več delavcev. Glavna razlika oz. posebnost, ki jo v citiranem členu določa ZDR-1, je v tem, da izključuje odgovornost delavca za majhno malomarnost. To pomeni, da če delavec pri svojem delu ravna s skrbnostjo, ki je za opravljanje njegovega dela običajna, torej z neko skrbnostjo povprečnega delavca na tem delovnem mestu, za eventualno škodo, ki bi jo povzročil, ne bo odgovarjal.
Odškodninska odgovornost tako delavca kot delodajalca je torej primarno določena v OZ, dodatno pa specialnejši predpis, to je ZDR-1, v tej zvezi določa že navedene posebnosti. Ne glede na posebnosti pa morajo biti v vsakem posameznem primeru izpolnjene predpostavke civilnega delikta.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
