Družbe tveganega in zasebnega lastniškega kapitala se ukvarjajo z nalaganjem lastniškega kapitala v družbe, katerih vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu[1]. Družbe tveganega kapitala tako precej težje izstopijo iz družbe, v katero nalagajo kapital (najbolj primerno možnost predstavljata prodaja deleža obstoječim lastnikom ali prodaja deležev s pomočjo vstopa na borzo - IPO), pri čemer trenutka izstopa praktično ni mogoče napovedati, saj je odvisen od več dejavnikov, to je predvsem od faze vstopa družbe tveganega kapitala v družbo, razvoja družbe in interesa tretjih vlagateljev za odkup deleža. Upravljavci družbe tveganega kapitala ravno tako v času ustanovitve družbe v večini primerov ne morejo natančno napovedati časa, ko bodo sredstva za naložbe potrebovali in natančne višine sredstev, ki jih bodo potrebovali za izvedbo naložb. Težko je tudi natančno opredeliti kvalifikacije, ki jih morajo imeti upravljavci teh skladov. Tu namreč štejejo predvsem njihove managerske izkušnje, predvsem z upravljanjem private equity skladov. Upravljavci družbe tveganega kapitala skoraj vedno tudi sami investirajo v družbo tveganega kapitala, s čimer povečajo svojo kredibilnost in zaupanje ostalih investitorjev[2].
Nalaganje v družbo tveganega kapitala je zelo tvegana dejavnost, ki je namenjena predvsem profesionalnim vlagateljem, sposobnim, da sami zaščitijo svoje interese, zaradi česar načeloma ne potrebujejo varstva države. V zvezi z urejanjem razmerij med investitorji in upravljavci družbe tveganega kapitala je potrebno dopustiti veliko mero pogodbene svobode. Zato menimo, da je najbolj primerna statusna oblika družbe tveganega kapitala gospodarska družba. Investitorji in upravljavci družbe tveganega kapitala bi lahko svobodno izbirali med pravnoorganizacijskimi oblikami osebnih družb ali kapitalskih družb.
Praktične izkušnje v drugih državah kažejo, da se največ družb tveganega kapitala oz. private eqiuty skladov ustanovi v obliki osebnih družb. Osebna družba je še posebej primerna za t. i. »close end« sklade, katerih značilnost je, da je možen pristop k skladu le ob ustanovitvi sklada in da so ustanovljeni za določen čas, kar pomeni, da investitorji dobijo dokončno izplačan svoj delež šele z likvidacijo družbe. Prednost ustanavljanje družbe tveganega kapitala v obliki osebnih družb je v možnosti fleksibilnega financiranja. Tako se ponavadi investitorji v družbe tveganega kapitala na začetku zavežejo, da bodo na poziv upravljavca družbe tveganega kapitala vplačali vanjo določeno vsoto denarja. Ko se pokaže priložnost za primerno investicijo, upravljavec družbe tveganega kapitala vpokliče kapital, pri čemer se lahko kapital vpokliče v obdobju tudi več let. V povprečju se vpokliče le 80% kapitala, katerega so se investitorji zavezali vplačati. Na drugi strani podobno potekajo tudi izplačila kapitala investitorjem. Tudi ta lahko trajajo več let in so odvisna od dezinvestiranja same družbe tveganega kapitala. Ko se investitorjem izplačajo vsa sredstva, se družba tveganega kapitala likvidira.
V praksi so pogosti tudi t. i. »evergreen« skladi, ki se ponavadi ustanavljajo v obliki kapitalskih družb ali posebnih skladov. Za te sklade je značilno, da je možno pristopiti k skladu tudi po ustanovitvi in da so ustanovljeni za nedoločen čas. Prednost teh skladov je v večji stabilnosti, ki ima lahko za posledico nekoliko manjše tveganje za investitorje in manjše stroške v zvezi z upravljanjem sklada. Slabost teh skladov pa je v manjši fleksibilnosti pri financiranju, ki je nekoliko večja v začetni fazi delovanja sklada, manjša pa v kasnejši fazi, ko se npr. družba tveganega kapitala začasno dezinvestira in presežka kapitala, ki ga ima začasno na voljo, ne more izplačati družbenikom. Prav tako je slabost družb tveganega kapitala, ki so organizirane v obliki kapitalskih družb, da morajo investitorji sami iskati poti za izstop iz družbe. Navedeno slabost pa vendarle omili dejstvo, da je lažje razpolagati z deležem v kapitalskih družbah, kot z deležem v osebnih družbah, pri čemer pri kapitalskih družbah vedno obstaja možnost, da se odločijo za vstop na organizirani trg vrednostnih papirjev[3].
V pravnem sistemu je jasno opredeljena vloga gospodarskih subjektov, ki se bistveno loči od zavodov, zadrug, skladov in podobno. Le gospodarski subjekti so namenjeni aktivni vlogi na trgu, vse ostale oblike pa imajo vlogo drugotnega pomena, čeprav se izjemoma pojavljajo tudi na trgu. Če želimo ustvariti pravno koherenten sistem, potem se je potrebno vključevati v obstoječe sisteme in ne ustvarjati posebne oblike organiziranih posebnih organizacijskih oblik, ki izstopajo iz celotnega sistema. Če torej zasledujemo temeljna izhodišča, na katerih je grajen pravni sistem, kjer jasno ločimo sfero gospodarstva od sfere družbenih služb in sfere svobodnih poklicev, je razumljivo, da je tvegani kapital prisoten le na področju podjetništva oz. gospodarstva. Zaradi tega je najprimernejše, da se tvegani kapital pojavlja v organizacijskih oblikah gospodarskih družb. Navedeno pa bi tudi pomenilo, da ne bi bilo potrebno v Zakonu o družbah tveganega kapitala (ZDTK) razreševati vrsto vprašanj, ki so sicer urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) ali v drugih predpisih, ki urejajo poslovanje gospodarskih družb. Potencialni investitorji in upravljavci pa so dobro seznanjeni z značilnostmi gospodarskih družb, kar je precejšnja prednost teh pravnoorganizacijskih oblik. Pri odločanju za pravnoorganizacijsko obliko družbe tveganega kapitala bi se upoštevalo predvsem interesi investitorjev, pri čemer lahko ugotovimo, da ima povprečna družba tveganega kapitala v tujini naslednje značilnosti[4]:
Mednarodna praksa kaže, da je najprimernejša pravnoorganizacijska oblika družbe tveganega kapitala komanditna družba (Kommanditgesellschaft, limited partnership), ki jo upravlja edini komplementar – kapitalska družba[5] (kar pomeni, da gre v skladu z 152. členom ZGD-1 za dvojno družbo.
Komanditna družba v obliki dvojne družbe je že v osnovi družba, ki omogoča, da eden od družbenikov (komplementar – kapitalska družba) opravlja vlogo upravljavca družbe, drugi družbeniki (komanditisti), ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim premoženjem, pa v družbo prispevajo predvsem kapital, nimajo pa pravice voditi poslov družbe. Prav tako lahko kapital v družbo vloži tudi komplementar – upravljavec družbe tveganega kapitala, kar je v mednarodni praksi običaj, saj upravljalec s tem dokazuje ostalim investitorjem predanost k uspešnemu upravljanju družbe tveganega kapitala, s tem pa poveča zaupanje investitorjev vanjo. Zavedati se je namreč potrebno, da so investicije v družbo tveganega kapitala zelo tvegana naložba in da je eden glavnih dejavnikov, ki odloča ali se bo investitor odločil, da vloži svoja sredstva v družbo tveganega kapitala, ravno zaupanje v upravljavca. Komanditna družba je osebna družba, za katere je značilno, da so razmerja med družbeniki v ZGD-1 normirana z dispozitivnimi pravnimi pravili (137. člen ZGD-1). To pomeni, da so družbeniki pri urejanju pravnih razmerij med njimi svobodni. Komanditna družba lahko kot osebna družba, v zvezi s katero ni uveljavljen institut osnovnega kapitala, ponuja zelo velike možnosti fleksibilnega financiranja družbe tveganega kapitala, pri čemer je odločilna predvsem svoboda urejanja pogodbenih razmerij. Družba tako lahko sredstva v družbo vplačujejo na vpoklic v skladu z dogovorom v družbeni pogodbi. Podobno velja za izplačevanje sredstev, ki ni vezano na instituta bilančnega dobička in zmanjšanja osnovnega kapitala, kot to velja za kapitalske družbe[6].
Za ustanovitev družbe tveganega kapitala bi lahko bila primerna tudi pravnoorganizacijska oblika družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Družba z omejeno odgovornostjo je kapitalska družba, kjer družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Pri upravljanju družbe lahko posredno ali neposredno sodelujejo vsi družbeniki, pri čemer igra določilno vlogo predvsem poslovni delež posameznega družbenika. Zaradi navedenega bi družba z omejeno odgovornostjo nudila primeren pravni okvir za družbe tveganega kapitala predvsem v primeru, če bi družbe tveganega kapitala ustanavljalo manjše število investitorjev, ki bi vsi želeli z svojim znanjem sodelovati tudi pri upravljanju družbe tveganega kapitala. Družba z omejeno odgovornostjo kljub dejstvu, da gre za kapitalsko družbo omogoča določeno fleksibilnost pri financiranju. Pogoj za to je, da se družbeniki odločijo za relativno nizek osnovni kapital. ZGD-1 v zvezi z vplačilom kapitala v skladu z 4. odstavkom 475. člena ZGD-1 določa, da morajo družbeniki pred vpisom družbe v sodni register vplačati le četrtino osnovnih vložkov, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7.500 eurov. Preostali del osnovnih vložkov lahko družbeniki vplačajo na vpoklic. Prav tako pa lahko družbeniki družbi dodaten kapital v skladu z 491. členom ZGD-1 zagotavljajo v obliki naknadnih vplačil, ki so določena v družbeni pogodbi in ki so sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži. Družbenikom se lahko kasneje vrnejo naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi. S tem pa se vsaj delno zagotavlja fleksibilnost financiranja tudi pri dezinvestiranju družbe tveganega kapitala.
V zvezi z upravljanjem družbe tveganega kapitala ZDTK uveljavlja načelo zunanjega upravljanja. Družbo tveganega kapitala zastopa, vodi in opravlja vse njene posle druga gospodarska družba. Razlog za to je večja transparentnost poslovanja družbe tveganega kapitala, ki bo pomembna tako za investitorje v družbe tveganega kapitala, kot tudi za olajšan nadzor nad družbami tveganega kapitala. Družba tveganega kapitala namreč zaradi uveljavitve navedenega načela ne bo imela drugih stroškov, kot stroškov, ki bodo zajeti v računu, ki ga bo izstavila gospodarska družba, ki bo družbo tveganega kapitala upravljala. Prav tako bo družba tveganega kapitala sklepala le tiste pravne posle, ki bodo striktno usmerjeni v nalaganje in upravljanje določenih finančnih naložb. Investitorji v družbe tveganega kapitala bodo pri izbiri te gospodarske družbe svobodni[7].
Načelo ločenosti upravljanja je uveljavljeno tudi v tujini, saj je to pri komanditnih družbah (Kommanditgesellschaft, limited partnership), ki predstavljajo najprimernejšo (najpogostejšo) obliko za družbe tveganega kapitala, že privzeto. Družbo tveganega kapitala zastopa, vodi in opravlja vse njene posle druga gospodarska družba (zakoniti zastopnik). Če je družba tveganega kapitala dvojna družba, ki je organizirana v obliki komanditne družbe, je njen zakoniti zastopnik komplementar. Če je družba tveganega kapitala dvojna družba, ki je organizirana v obliki družbe z neomejeno odgovornostjo, so njeni zakoniti zastopniki družbeniki. Družba, ki upravlja družbo tveganega kapitala, izvaja aktivno upravljanje vseh naložb družbe tveganega kapitala. Družba tveganega kapitala mora družbo, ki jo upravlja, določiti v ustanovitvenem aktu. Pravice in obveznosti med družbo tveganega kapitala in družbo, ki jo upravlja, se uredijo v pogodbi o upravljanju družbe tveganega kapitala. Če družba izgubi status družbe tveganega kapitala, mora v 60 dneh vložiti v sodni register spremembe ustanovitvenega akta, v katerih določbe o zastopanju prilagodi predpisom, ki urejajo gospodarske družbe.
Družba tveganega kapitala sme opravljati le tisto dejavnost in sklepati tiste pravne posle, ki so povezani z njenim namenom – nalagati, upravljati in odsvajati tvegani kapital. Njena temeljna dejavnost je nalaganje zbranega kapitala v obliki lastniških naložb v deleže drugih gospodarskih družb. Družba tveganega kapitala lahko najema posojila in jih pod tržnih pogoji daje gospodarskim družbam, v katerih je udeležena s tveganim kapitalom, posojilo, poroštvo za posojilo ali t.i. »mezzanine kapital«. »Mezzanine kapital« je oblika dolžniškega kapital, za katerega je značilno, da v primeru nepopolnega ali nepravočasnega vračila s strani posojilojemalca konvertira v lastniški kapitalVsa dejavnost družbe tveganega kapitala je usmerjena v pridobivanje dobička. Le takšna usmeritev namreč zagotavljal, da se bo tvegani kapital zares vlagal le v perspektivna podjetja oz. le v zvezi s perspektivnimi projekti, ki imajo potencial za razvoj[8].
Firma družbe tveganega kapitala mora vsebovati v delu, ki označuje dejavnost gospodarske družbe, označbo »družba tveganega kapitala«. Označbo »družba tveganega kapitala« sme kot del firme ali dodatek k firmi uporabljati le gospodarska družba, ki ima v skladu z določbami ZDTK status družbe tveganega kapitala. Označba »družba tveganega kapitala« je lahko kot del firme ali dodatek k firmi vpisana v sodni register le, če se registrskemu sodišču predloži odločba o podelitvi statusa družbe tveganega kapitala. Če družba izgubi status družbe tveganega kapitala, mora v 60 dneh vložiti v sodni register predlog za spremembo firme, s katerim se firma družbe prilagodi določbam ZDTK[9].
Iz 1. člena ZDTK izhaja, da bi morale imeti družba tveganega kapitala poslovodstvo in sedež v Republiki Sloveniji. Navedena določba ni v nasprotju s Pogodbo o Evropski skupnosti (v nadaljevanju PES) v smislu kršitve načela svobode ustanavljanja. Smisel družbe tveganega kapitala je namreč izključno v omogočanju določenih davčnih olajšav. Na področju davčne politike pa v smislu prava ES velja načelo avtonomije držav članic. Res je, da lahko države članice s posameznimi ukrepi davčne politike nedovoljeno posežejo tudi v načelo svobode ustanavljanja, vendar v tem primeru ne bi šlo za takšen ukrep[10].
V zvezi z ZDTK ne gre za različno obravnavanje izključno zaradi rezidentstva, temveč je zahteva po sedežu in poslovodstvu v RS utemeljena s potrebo po ustreznem nadzoru. Prav tako ne bi bilo mogoče in ne bi imelo nobenega smisla urejati poslovanje gospodarskih družb v tujini, saj so te pod jurisdikcijo tujih držav, gospodarska družba s sedežem v tujini pa tudi ni zavezanka za plačilo davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji[11].
Minimalna vrednost udeležbe vlagatelja v družbe tveganega kapitala je 50.000 eurov. Udeležba mora biti vplačana v denarju. Smisel določanja najnižje vrednosti udeležbe je zagotoviti, da v družbo ne bi vlagali nepoučeni vlagatelji, s čemer bi se posredno izognili različnim možnim zlorabam malih vlagateljev. Ta cilj je poleg določitve relativno visoke minimalne udeležbe na družbo tveganega kapitala udejanjen tudi z določbo 22. člena ZDTK, ki določa, da mora gospodarska družba k predlogu za pridobitev statusa družbe tveganega kapitala predložiti tudi listino, na kateri vsak posamezen investitor v družbo tveganega kapitala z lastnoročnim podpisom potrjuje, da se zaveda tvegane narave naložbe v družbo tveganega kapitala.
Za družbe tveganega kapitala, ki so organizirane kot majhne družbe po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, se v zvezi z dolžnostjo sestave in revidiranja letnega poročila uporabljajo pravila za srednje in velike kapitalske družbe. Revizija letnega poročila, ki jo opravi pooblaščeni revizor, se mora kot dodatek razširiti tudi na zahteve po določbah tega ZDTK. V dodatku mora revizor podati oceno, ali je družba tveganega kapitala vse poslovno leto delovala. Pri opravljanju revizije sme pooblaščeni revizor opraviti tudi pregled poslovanja z družbo tveganega kapitala povezane osebe, če je to potrebno zaradi izpolnitve obveznosti. Poslovno leto družbe tveganega kapitala mora biti enako koledarskemu letu[12].
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
[1] Kocbek Marijan, Prelič Saša, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), uvodna pojasnila, GV Založba d.o.o., Ljubljana 2006, str. 103.
[2] Gabrič Primož, Pravni vidiki ustanavljanja in poslovanja družb tveganega kapitala, Podjetje in delo 5/2008, GV Založba d.o.o., Ljubljana, 2008, str. 710-711.
[3] Ivanjko Šime, Kocbek Marijan, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, GV Založba d.o.o., Ljubljana, 2003, str. 128.
[4] Ivanjko Šime., Kocbek Marijan, že navedeno delo, str. 130.
[5] Kocbek Marijan, et.al, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba d.o.o., Ljubljan 2006, str. 151.
[6] Kocbek Marijan et.al., že navedeno delo, str. 445.
[7] Ivanjko Šime, Kocbek Marijan, že navedeno delo str. 130.
[8] Gabrič Primož, že navedeno delo, str. 713 – 714.
[9] Gabrič Primož, že navedeno delo, str. 714 - 715.
[10] Gabrič Primož, že navedeno delo, str. 716 – 717.
[11] Ivanjko Šime, Kocbek Marijan, že navedeno delo, str. 386.
[12] Gabrič Primož, že navedeno delo, str. 717 – 718.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
