c S

Povračila stroškov pri napotenih delavcih

Irena Kamenščak Davčna in pravna svetovalka irena.kamenscak@bdo.si
25.01.2022 Slovensko podjetje ima zaposlene tuje državljane iz Hrvaške, ki so napoteni na delo v tujino - Nemčijo. Za njih je bil pridobljen A1 obrazec za eno leto. Narava dela v tujini je taka, da delavci delajo npr. 20 dni, preostanek so prosti. Ali se taka napotitev potem šteje za prekinjeno oziroma, kako je v tem primeru s pravico do obračuna dnevnic in prevoznih stroškov?

Pri povračilih stroškov napotenih delavcev je vedno potrebno paziti na dva vidika: a) vidik delovnega prava (kaj je minimalna pravica delavca in dolžnost delodajalca) in b) davčni vidik in vidik prispevkov za socialno varnost (torej, kaj se delavcu lahko izplača (laično) neobdavčeno).

V nadaljevanju predpostavljam, da imate delovno pravni vidik jasno določen in skladen z minimalnimi delovno pravnimi zahtevami tako nemške, kot slovenske zakonodaje in se posledično osredotočam le na slovenski del »davčne« obravnave, ter na splošno delovno pravno določitev, kdaj delavcu določeno povračilo pripada. 

Pri napotenih delavcih gre pri obračunu in izplačilu dnevnic dejansko za povračilo prehrane med delom, ki pa se za davčni namen obračuna po pravilih (pod pogoji/v višini), ki veljajo za službene poti (torej dnevnic). Za dneve, ko delavec ne dela, nima pravice do povračila prehrane med delom (izračunane v višini in pod pogoji za dnevnice) niti do povračila prevoza na delo in z dela, tako da se za te dni ta povračila ne obračunavajo.

Če pa pri prevoznih stroških, ki jih omenjate v vprašanju, govorimo o strošku prevoza iz Nemčije nazaj v Slovenijo / na Hrvaško, se ti stroški presojajo glede na razlog »vračila« v Slovenijo / na Hrvaško:

  • Če delavec po 20. dneh pride domov in se nato vrne nazaj na isti projekt, domov pa se je vrnil izključno iz zasebnih razlogov, gre v osnovi za njegov zasebni strošek. Če se z delodajalec dogovori, da mu ta strošek povrne (kar je mogoče in celo pogosto), pa plačilo teh prevoznih stroškov za delavca predstavlja obdavčljiv dohodek.
  • Če se v isti situaciji v Slovenijo vrne zaradi potreb delodajalca (tekom projekta v Nemčiji mora priti npr. v Slovenijo na poslovni sestanek, nato pa se vrne nazaj na  projekt), pa se takšna pot šteje kot službeno potovanje in povračilo stroškov delavcu pripada ter se lahko izplača neobdavčeno pod pogoji, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (davčna Uredba) za povračilo potnih stroškov na službenih poteh.
  • Če pa se je projekt delavca v Nemčiji po 20. dneh zaključil in se vrne domov (v Slovenijo/na Hrvaško), se ta prevoz ravno tako obravnava kot službena pot, kar pomeni, da delavcu pripada povračilo tega stroška ter se mu lahko izplača neobdavčeno, če se izplača pod pogoji in v višini določeni z davčno Uredbo.

Pri povračilu prehrane pri napotenih delavcih (v višini in pod pogoji za dnevnico) je za določitev neobdavčenega zneska tako izplačanega povračila pomembno tudi obdobje »30 nepretrganih dni«. Če delavec dela v Nemčiji 20. dni, se vrne npr. v Slovenijo in vsaj en dan dela tudi v Sloveniji, nato pa se ponovno vrne v Nemčijo (na isti ali drug projekt), se po pojasnilu FURS šteje da je obdobje 30. dni pretrgano in se začne šteti ponovno. Znotraj obdobja 30. dni namreč napoteni delavec lahko dobi povrnjeno povračilo prehrane med delom neobdavčeno v višini in pod pogoji, ki veljajo za dnevnice.

Če pa se delavec vrne po 20. dneh v Slovenijo (na Hrvaško) in v tem času, ko ni v Nemčiji, v Sloveniji ne dela (je torej prost), nato pa se vrne nazaj na isti ali drug projekt v Nemčijo, pa po pojasnilu FURS, ne pride do prekinitve 30. dnevnega obdobja, kar pomeni, da če ni prekinitve znotraj tega obdobja, delavec lahko neobdavčeno dobi izplačano le »običajno« prehrano med delom, povečano za 80 % (trenutno 11,02 EUR na delovni dan).

 

Oglejte si še druge članke s področja Dohodnina


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!




Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.