c S
FURS: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju 30.12.2021 Finančna uprava RS je pripravila nov dokument s pogostimi vprašanji in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

I.   UNOVČEVANJE TURISTIČNIH BONOV

1. Do kdaj lahko upravičenec unovči bon?

  • do 30. junija 2022, zadnja možna nočitev 29. – 30. 06. 2022 (turistični bon - TB)
    • Z Zakonom o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-10 (ZDUPŠOP), objavljenim v Uradnem listu RS, št. 206/2021, je upravičencem, ki do vključno 31. decembra 2021 niso delno ali v celoti unovčili bona iz 35. člena ZIUOOPE,dana možnost unovčitve TB do 30. junija 2022.
  • do 30. junija 2022 (BON21)
    • Vlada RS je s sklepom, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 190/2021, podaljšala veljavnost BON21 do 30. 06. 2022.

Vse informacije o unovčevanju tustičnih bonov in novih bonov21 so objavljene v posebnem dokumentu.

II.   POMOČ ZA NAKUP HITRIH ANTIGENSKIH TESTOV NA VIRUS SARS-COV-2 ZA SAMOTESTIRANJE

2. Kdo je upravičenec do pomoči za nakup antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje (v nadaljnjem besedilu: hitri test)?

Upravičenec do pomoči za nakup hitrih testov za samotestiranje je pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

2.1.  Ali morajo upravičenci pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje v višini 92,50 EUR na osebo vračati, v primeru, da delavec ne opravi tolikšnega števila testov, da bi dosegel znesek v višini 92,50 EUR oziroma ali znesek v višini 92,50 EUR predstavlja maksimalni znesek, ki po interventnem zakonu pripada posameznemu zaposlenemu, ki se je v skladu z veljavnimi odloki Vlade Republike Slovenije dolžan testirati?

ZDUPŠOP predvideva primere, v katerih mora upravičenec vračati pomoč za nakup HAG testov za samotestiranje. Vračilo zneska prejete pomoči je v zakonu predvideno za primere, ko se ugotovi, da upravičenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči ali če sredstev ni namensko uporabil za nakup HAG testov. Navedene okoliščine lahko ugotovi upravičenec sam (59. člen ZDUPŠOP) ali pa proračunska inšpekcija v Uradu RS za nadzor proračuna (60. člen ZDUPŠOP).
Za vračilo pomoči po ZDUPŠOP je torej relevantna ugotovitev, da je pomoč prejela oseba, ki ni izpolnjevala pogojev za njeno pridobitev ali, ki prejetih sredstev ni porabila namensko. Pogoje in namensko porabo določa ZDUPŠOP v 56. členu. Namenska uporaba se odraža v izključni uporabi prejetih sredstev za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev. ZDUPŠOP ne predvideva v kolikšnem času mora upravičenec teste uporabiti, zato vračilo pomoči ne more biti odvisno od časa, v katerem so bili testi uporabljeni.

Znesek v višini 92,50 EUR predstavlja maksimalni znesek pomoči, ki upravičencu pripada na posameznega delavca ali na osebo, ki se je dolžna samotestirati. Izračun pomoči je bil opravljen na podlagi zakonsko določenega obdobja za obvezno samotestiranje, tj. v novembru od 8. 11. - 30. 11., v decembru 1. 12. - 31. 12. 2021 in v januarju od 1. 1. - 31. 1. 2022. Upravičenec pa lahko v svojo izjavo na eDavkih vpiše tudi nižji znesek za posameznega delavca (če je npr. zanj kupil manj hitrih testov, zato je v vlogi omogočeno vpisati tudi nižji znesek).

2.1.1.  Kakšne evidence so potrebne za dokazovanje upravičenosti porabe hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 morajo samotestirati?

Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) ne določa, katere evidence morajo hraniti podjetja za dokazilo nakupa hitrih testov. Po tolmačenju zakonodajalca, mora imeti upravičenec seznam delavcev, za katere je potrebno samotestiranje, na dan oddaje vloge, ter potrdila o nakupu testov (račune in potrdila o plačilu računov), ki so kupljeni do 31. 1. 2022, oziroma v skladu s podaljšanjem ukrepa, do 28.2.2022.

2.2.  Kakšne evidence so potrebne za dokazovanje upravičenosti porabe hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 morajo samotestirati?

Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) ne določa, katere evidence morajo hraniti podjetja za dokazilo nakupa hitrih testov. Po tolmačenju zakonodajalca, mora imeti upravičenec seznam delavcev, za katere je potrebno samotestiranje, na dan oddaje vloge, ter potrdila o nakupu testov (račune in potrdila o plačilu računov), ki so kupljeni do 31. 1. 2022.

2.3.   Kako upravičenec šteje delavce, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov, saj se število lahko v času od 8. 11. 2021 do 31. 1. 2022 spremeni (npr. delavec se v vmesnem času cepi ali bolezen preboli in testiranja ne potrebuje več ali pa se mu potrdilo o prebolelosti izteče in se mora v tem času ponovno začeti samotestirati)?

Posamezen upravičenec lahko prejme pomoč v višini kot jo določa ZDUPŠOP v 56. členu. Ta se izračuna tako, da se število zaposlenih, ki se morajo samotestirati, na dan oddaje izjave pomnoži z zneskom 92,50 EUR. Višina pomoči je torej odvisna od števila zaposlenih, ki se morajo samotestirati, na dan oddaje izjave iz prvega odstavka 57. člena zakona, ne glede na to, če se to število kasneje spremeni. Gre namreč za enkratno pomoč.

2.4.   Ali lahko na podlagi tretjega odstavka 56. člena ZDUPŠOP pri vlogi za refundacijo sredstev za nakup testov HAG za samotestiranje kot zaposlene/delavce upoštevamo tudi dijake in študente?

Določilo 56. člena med drugim navaja, da je upravičenec vsaka pravna ali fizična oseba javnega ali zasebnega prava, ki na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu. Navedene zakonske določbe je potrebno brati ter izvajati skupaj z določili veljavnega Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 200/21, 201/21, 4/22, 8/22). Le-ta v prvem odstavku 3. člena navaja, da morajo pogoj PCT za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, ali samostojno opravljajo dejavnost. Pogoj iz prejšnjega stavka za delavca ne velja v času opravljanja dela na domu. Drugi odstavek 56. člena določa, da so do subvencije upravičeni »delavci ali osebe, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu«. Med te osebe se uvrščajo tudi dijaki in študentje.

2.5.   Ali so do pomoči za nakup hitrih testov upravičeni tudi posamezniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji in niso kmečki zavarovanci?

Pri kmetih je pogoj za upravičenost do pomoči, vključenost v zavarovanje kot kmet na podlagi 17. ali 25. člena ZPIZ-2. Če nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji (DDK) ni obvezno zavarovan kot kmet pa iz določbe zakona ne izhaja, da bi mu pripadala ta pomoč.

2.5.1.  Ali so delodajalci upravičeni do pomoči za nakup hitrih testov za samotestiranje, kljub temu, da zaposleni izpolnjujejo pogoj PC?

Pomoč za nakup hitrih testov za samotestiranje je namenjena temu, da delavci izpolnjujejo pogoj PCT kot pogoj za opravljanje dela, zato v primeru prostovoljnega ali »preventivnega« testiranja pogoj za povrnitev stroškov nakupa hitrih testov za samotestiranje ni izpolnjen.

2.5.2.  Ali so delodajalci za zaposlene v VIZ, sociali in zdravstvu upravičeni do povračila stroškov za teste za samotestiranje, kljub temu da zaposleni izpolnjujejo pogoj PC, vendar so izjema od karantene ob pogoju, da se na delovnem mestu 7 dni samotestirajo?

PKP10 je uvedel ukrep pomoči za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje, upravičeno obdobje je bilo od 8. novembra do 31. decembra 2021. Vlada RS je to obdobje s Sklepom o podaljšanju ukrepa pomoči za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje (Uradni list RS, št. 11/22) podaljšala do 28. februarja 2022.
Za zaposlene oziroma tiste, ki delo opravljajo na drugi pravni podlagi v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva ali vzgoje in izobraževanja, velja, da se kljub temu, da so bile v visoko tveganem stiku s povzročiteljem COVID-19, ne napotijo oziroma se jim ne odredi ukrep karantene na domu, če v obdobju sedmih dni od visoko tveganega stika s povzročiteljem COVID-19 vsakodnevno opravijo presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom ali testom HAG za samotestiranje na SARS-CoV-2 na delovnem mestu in uporabljajo zaščitno masko tipa FFP2. Takšna izjema je bila v Odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 87/21, 132/21, 144/21, 149/21, 164/21, 190/21, 200/21, 2/22 in 8/22) vnesena šele z Odlokom o spremembi in dopolnitvah Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 8/22), ki velja od 19. januarja 2022 dalje.
Ob upoštevanju vseh pogojev iz PKP10 in navedenega odloka, izhaja, da so stroški za HAG teste upravičeni tudi za zaposlene oziroma tiste, ki delo opravljajo na drugi pravni podlagi v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva ali vzgoje in izobraževanja, a šele od 19. januarja dalje (in sicer, ne v znesku 92,50 EUR, ampak maksimalno v višini »strošek testa x 7 dni«).

2.5.3.  Kako je z uveljavljanjem pomoči za nakup HAG testov za samotestiranje po 21. februarju 2022?

V Uradnem listu RS, štev. 22/2022 je objavljen Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19. V skladu s prvim odstavkom 3. člena morajo pogoj PCT za čas opravljanja dela izpolnjevati vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost v dejavnostih zdravstva pri izvajalcih bolnišnične zdravstvene dejavnosti, dejavnostih socialnega varstva pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, ali v zavodih za prestajanje kazni zapora ali prevzgojnem domu. Za navedene izjeme lahko delodajalec še vedno vloži izjavo za nakup HT za obdobje od 1. 2. do 28. 2. 2022 in sicer do 15. 3. 2022. Ostali niso upravičeni do pomoči, če zanje na dan vložitve vloge velja, da se delavci v skladu z novim odlokom niso dolžni samotestirati.

2.6.    V kolikor imajo v podjetju interno določeno, da se samotestirajo vsi zaposleni, tudi preboleli ter cepljeni, ali lahko v povračilo za nakup hitrih testov štejejo tudi te osebe?

Ne, te osebe se ne štejejo za osebe, ki se morajo po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 samotestirati. Po do sedaj sprejetih odlokih se cepljenim in prebolevnikom ni potrebno samotestirati.

3. Kolikšna je višina pomoči za izvedbo hitrih testov?

Upravičenec je upravičen do pomoči za nakup hitrih testov v višini 92,50 eurov na delavca, ki se mora po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 samotestirati.

4. Koga štejemo kot delavca, za katerega lahko upravičenec zaprosi za pomoč?

• Osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu in se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 mora samotestirati,

• posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo in je vključen v sistem zavarovanja po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,

• samozaposlenega, ki je na dan oddaje izjave vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO, 51/21, 121/21, 162/21 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

• družbenika ali delničarja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba in je na dan oddaje izjave, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, 

• kmeta, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 ter

• osebo, ki je vključena v obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2.

5. Kdo je odgovoren za namensko porabo sredstev?

Za namensko porabo sredstev je odgovoren upravičenec, ki sredstva lahko nameni izključno za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev.

6. Za nakup katerih hitrih testov se lahko uveljavlja pomoč?

Pomoč se lahko uveljavlja za nakup hitrih testov, za katere je proizvajalec pridobil certifikat CE priglašenega organa s sedežem v Evropski uniji.

6.1. Kako preverjati certifikat CE priglašenega organa v EU za ugotovitev primernosti testov HAG za samotestiranje pri delodajalcih?

Prodajalec testa HAG za samotestiranje na zahtevo naročnika/kupca predloži certifikat. Poleg tega imajo takšni testi za samotestiranje na škatlici oznako CE in štirimestno številko, ki označuje priglašen organ, ki je certificiranje opravil. Verodostojnost certifikata se lahko preveri pri priglašenem organu, ki je takšen certifikat izdal (spletna povezava spodaj). Eventualno ponarejanje listin oziroma ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga oziroma preslepitev kupcev v zvezi s certifikatom je možno kaznivo dejanje iz Kazenskega zakonika in je takšne primere potrebno prijaviti organom kazenskega pregona, preslepljeni kupec pa naj se istočasno odloči, ali zahteva pravilno izpolnitev pogodbe s strani dobavitelja, in odloži plačilo.

7. Kje lahko upravičenec predloži vlogo za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov?

Preko informacijskega sistema FURS (eDavki) se za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov predloži izjava, s katero predlagatelj potrjuje, da je upravičenec in da namenja sredstva za nakup hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 morajo samotestirati. V izjavi navede tudi število delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov ter znesek, za katerega zaproša. Izjava bo v eDavkih dostopna predvidoma sredi meseca januarja.

8. V kolikšnem času mora upravičenec predložiti izjavo?

Upravičenec mora predložiti izjavo najpozneje do 15. 2. 2022.

V primeru podaljšanja ukrepa, ki sicer velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022, mora upravičenec izjavo predložiti najpozneje v 15 dneh po izteku podaljšanega roka

9. Kdaj FURS izplača pomoč?

FURS izplača pomoč v enkratnem znesku najpozneje do 31. marca 2022.

V primeru podaljšanja ukrepa se pomoč izplača najpozneje v 30 dneh po prejemu izjave.

10. Kako postopa upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči za nakup hitrih testov ali sredstev ni namensko porabil?

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

11. Kdo izvaja nadzor nad uveljavljanjem pravic in namensko porabo sredstev?

Nadzor nad uveljavljanjem pravic in namensko porabo sredstev izvaja proračunska inšpekcija v Uradu Republike Slovenije za nadzor proračuna, skladno s pravili inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem porabe sredstev iz državnega proračuna.

12. Kakšna je kazen za predložitev lažne izjave upravičenca?

Z globo v višini 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v izjavi navaja neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke ali nenamensko porabi sredstva  pomoči za hitre teste. Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za enak prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 400 do 4.000 eurov pa se kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Za prekršek se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.

13. Ali se mora subvencija za nakup hitrih testov porabiti za hitre teste, ki bodo nabavljeni  v prihodnosti ali tudi za hitre teste nabavljene od uveljavitve zakona do oddaje izjave ter kakšen je rok za porabo prejetih subvencij?

Upravičenec odda izjavo (v njej se izjavi o dejstvu, da je upravičenec do pomoči za hitre teste, o številu delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov in o znesku pomoči, za katero zaproša) do 15. 2. 2022 in pomoč se mu izplača v enkratnem znesku najpozneje do 31. 3. 2022. Zakon ne določa časa porabe sredstev za nakup hitrih testov za samotestiranje. Hitri testi za samotestiranje so lahko kupljeni do 31.01.2022, samotestiranje pa se lahko izvaja tudi kasneje.

Za obdobje od 01.02.2022 do 28.02.2022 (Sklep o podaljšanju ukrepa pomoči za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje, UL RS, št. 11/2022), upravičenec odda izjavo (v njej se izjavi o dejstvu, da je upravičenec do pomoči za hitre teste, o številu delavcev, za katere uveljavlja pomoč za nakup hitrih testov za samotestiranje in o znesku pomoči, za katero zaproša) do 15. 03. 2022 in pomoč se mu izplača v enkratnem znesku najpozneje v 30 dneh od prejema izjave. Hitri testi za samotestiranje so lahko kupljeni do 28.02.2022, samotestiranje pa se lahko izvaja tudi kasneje.

14. Koliko časa velja ukrep – pomoč za nakup hitrih testov?

Ukrep velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša najdlje za pet mesecev.

III. OPROSTITEV PLAČILA DDV OD PRIDOBITEV IN DOBAV ZAŠČITNE IN MEDICINSKE  OPREME


15.
Kateri davčni zavezanec lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV po ZDUPŠOP?

Oprostitev plačila DDV po 32. členu ZDUPŠOP velja za davčnega zavezanca, ki je/bo v obdobju od vključno od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022 opravil dobave zaščitne in medicinske opreme iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, ki ga določi Vlada Republike Slovenije, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu (v nadaljevanju blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Unije.

16.Za katero obdobje pridobitev/dobav zaščitne in medicinske opreme velja oprostitev plačila DDV?

Od vključno od 1. januarja 2022 do 30. junija 2022.

Za primere uvoza te opreme se to za isto obdobje omogoča s Sklepom Komisije (EU) 2021/2313 z dne 22. decembra 2021 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19.

17.Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za oprostitev plačila DDV od pridobitve in dobave tega blaga?

Oprostitev plačila DDV je možna za blago, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Unije:

-       blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo,

-       dobavljeno ali pridobljeno za račun teh upravičenih oseb (osebe iz b) točke prvega odstavka 32. člena ZDUPŠOP),

ki to blago nabavljajo za enega izmed naslednjih namenov (v nadaljevanju upravičeni nameni):

?          brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz b) točke tega odstavka, ali

?          brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz b) točke tega odstavka.

Davčni zavezanec mora razpolagati z izjavo svojega kupca (upravičene osebe), da je blago namenjeno za upravičene namene (tj. da je namenjeno brezplačnemu razdeljevanju določenim osebam ali določeni brezplačni uporabi v zdravstveni dejavnosti). Izjava je lahko samostojni dokument (kot npr. izjava v primeru uvoza), lahko je pogodbeno določilo. Davčnemu zavezancu, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, davčnemu organu izjave predhodno ni treba predlagati, razen v primeru izvajanja naknadnega davčnega nadzora.

18.Katera zaščitna in medicinska oprema je predmet te oprostitve plačila DDV?

Oprostitev plačila DDV se uporabi za določeno zaščitno in medicinsko opremo iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, ki je priloga Odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2022, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost pri uvozu, in sicer:

  1. Oprema za zaščito ust in nosu (tarifne oznake: 4818 90 10, 4818 90 90, 6307 90 10, 6307 90 93, 6307 90 95, 9020 00 10 in 9020 00 90);
  2. Rokavice (tarifne oznake: 3926 20 00, 4015 12 00, 4015 19 00, 6116 10 20, 6116 10 80 in 6216 00 00);
  3. Zaščita za obraz (tarifna oznaka: 3926 90 60);
  4. Varovalna očala in ščitniki za oči (tarifni oznaki: 9004 90 10 in 9004 90 90);
  5. Zaščitna oblačila (tarifne oznake: 3926 20 00, 4015 90 00, 4818 50 00, 6113 00 10, 6113 00 90, 6114 20 00, 6114 30 00, 6114 90 00, 6210 10 10, 6210 10 92, 6210 10 98, 6210 20 00, 6210 30 00, 6210 40 00, 6210 50 00, 6211 32 10, 6211 32 90, 6211 33 10, 6211 33 90, 6211 39 00, 6211 42 10, 6211 42 90, 6211 43 10, 6211 43 90 in 6211 49 00);
  6. Zaščita za obuvala (tarifne oznake: 3926 20 00, 3926 90 97, 4818 90 10, 4818 90 90 in 6307 90 98);
  7. Zaščita za lase (tarifni oznaki: 6505 00 30 in 6505 00 90);
  8. Operacijska pregrinjala (tarifne oznake: 4818 90 10, 4818 90 90, 5603 11 10, 5603 94 90 in 6307 90 92);
  9. Medicinski respiratorji, ventilatorji, naprave za kisikoterapijo (tarifne oznake 9019 20 10, 9019 20 20 in 9019 20 90); naprave za zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO) (tarifna oznaka 9018 90 84);
  10. COVID-19 testi, instrumenti in naprave za analizo vzorcev: kompleti za testiranje na osnovi imunoloških reakcij (tarifna oznaka: 3822 19 00 10), diagnostični reagenti na osnovi testa nukleinske kisline s polimerazno verižno reakcijo (PCR) (tarifna oznaka: 3822 19 00 10), diagnostični 'in vitro' laboratorijski instrumenti in aparati (tarifna oznaka: 9027 89 90), kompleti za analizo vzorcev (tarifni oznaki: 9018 90 84 in 9027 80 80);
  11. Vodno alkoholne raztopine in preparati za dezinfekcijo na osnovi alkohola (tarifne oznake: 2207 10 00, 2207 20 00, 2208 90 91, 2208 90 99 in 3808 94 90);
  12. Vodikov peroksid (3 %) in preparati za dezinfekcijo na njegovi osnovi (tarifni oznaki: 2847 00 00 in 3808 94 90);
  13. RNA ekstraktorji (tarifni oznaki: 9027 89 90 in 8479 89 97);
  14. Propil in izopropil alkohol in preparati za dezinfekcijo na njihovi osnovi (tarifni oznaki: 2905 12 00 in 3808 94 90);
  15. Etri, eter-alkoholi, eter-fenoli, eter-alkohol-fenoli, peroksidi alkoholov, peroksidi etrov, peroksidi ketonov (tarifna oznaka: 2909);
  16. Endoskopski aparati (tarifna oznaka: 9018 90 20);
  17. Termometri (tarifne oznake: 9025 11 20, 9025 11 80 in 9025 19 00);
  18. Maske za prekritje celotnega obraza pri izvajanju neinvazivne ventilacije (tarifna oznaka: 9019 20 90);
  19. Naprave za ultravijolično (UV) obsevanje za namene dezinfekcije (tarifna oznaka: 8543 70 90);
  20. Cepiva proti COVID-19 (tarifna oznaka: 3002 41 10).

19.Davčni zavezanec, ki se ukvarja z zobozdravstveno dejavnostjo in ni oseba javnega prava, je nabavil zaščitne maske in razkužila za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti in sprašuje, če je taka dobava oproščena plačila DDV.

Če kupec, ki se ukvarja z zobozdravstveno dejavnostjo, ni oseba javnega prava (tudi ne gre za organizacijo, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo), pogoji za oprostitev plačila DDV od dobave takega blaga niso izpolnjeni, zato davčni zavezanec-dobavitelj na računu za tako opravljeno dobavo obračuna DDV v skladu z določbami ZDDV-1.

Ravno tako niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV od pridobitve blaga, če tako pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki opravlja zobozdravstveno dejavnost in ni oseba javnega prava.

20.Ali lahko v tem trenutku uveljavljamo oprostitev plačila DDV po ZDUPŠOP?

Če davčni zavezanec (dobavitelj/pridobitelj) izpolnjuje vse pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV po ZDUPŠOP, jo lahko uveljavlja za dobave/pridobitve blaga iz Odloka, opravljenih v obdobju od vključno 1. januarja 2022 do 30. junija 2022.

21.Ali so plačila DDV oproščene tudi storitve (stroški), ki so povezane z oproščeno dobavo blaga?

Ne, oprostitev se ne nanaša tudi na storitve. Plačila DDV je oproščena samo pridobitev in dobava blaga, ne pa tudi ostale storitve (oz. stroški), ki jih davčni zavezanec, ki opravi tako dobavo, zaračuna in ne predstavljajo del enotne dobave. Od teh storitev se DDV obračuna po splošnih pravilih, ki veljajo po DDV zakonodaji.

Primeri oproščenih dobav blaga/pridobitev blaga znotraj Unije

Primer 1 – pridobitev blaga

Davčni zavezanec opravi pridobitev blaga za račun upravičene osebe z namenom njegove nadaljnje dobave upravičeni osebi, ki to blago nabavlja za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija. Ta pridobitev blaga je oproščena plačila DDV. Plačila DDV je oproščena tudi nadaljnja dobava tega blaga, ki jo po pridobitvi blaga opravi davčni zavezanec tej upravičeni osebi.

Primer 2 – proizvodnja blaga

Davčni zavezanec sam proizvede blago za naročnika – upravičeno osebo in ga dobavi temu naročniku. Ker bo upravičena oseba uporabila to blago za upravičene namene, je dobava tega blaga upravičeni osebi oproščena plačila DDV.

Primer 3 – nakup blaga v Sloveniji in prodaja tega blaga

Davčni zavezanec (podjetje A d.o.o.) nabavi (kupi) blago v Sloveniji, blago pa je namenjeno nadaljnji prodaji upravičeni osebi. Njegov dobavitelj (podjetje B d.o.o.) ne more uveljavljati te oprostitve, ker davčni zavezanec (njegov kupec = podjetje A d.o.o.) ni niti upravičena oseba niti ne nabavlja to blago za upravičene namene. Pri davčnem zavezancu (podjetje A d.o.o.), ki to blago proda upravičeni osebi, ki bo to blago uporabila za upravičene namene, pa je taka dobava oproščena plačila DDV, davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV.

Primer 4 - blago uvozi posrednik

Davčni zavezanec (posrednik/zastopnik) je blago uvozil za račun upravičene osebe, ki bo blago uporabila za upravičene namene. Uvoz blaga je oproščen plačila DDV na podlagi Sklepa Komisije. Posrednik na računu za to blago, ki ga izda upravičeni osebi, ne obračuna DDV (dobava je oproščena plačila DDV) s sklicevanjem na 32. člen ZDUPŠOP.

Primer 5 - pridobitev blaga opravi upravičena oseba

Upravičena oseba pridobi blago znotraj Unije, to blago bo uporabila za upravičene namene. Pridobitev tega blaga znotraj Unije je oproščena plačila DDV.

Primer 6

Dogovorjena je dobava blaga, za katerega je v skladu z  ZDUPŠOP določena oprostitev plačila DDV, dobavitelj pa se z upravičeno osebo dogovori tudi npr. za prepakiranje in drugo morebitno manipulacijo blaga in dodatno še za prevoz blaga (v nadaljevanju storitve), kar ni vključeno v ceno tega blaga. V takem primeru je plačila DDV oproščena dobava blaga, storitve pa se obravnavajo posamezno in so obdavčene v skladu z določbami DDV zakonodaje. 

Primer 7

Splošna bolnišnica zaščitno in medicinsko opremo uporabi za zaščito zaposlenih in zaščito pacientov ter zdravljenje pacientov, ne pa za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali pa se z njim spopadajo.

Če bolnišnica, oseba javnega prava, nabavi zaščitno in medicinsko opremo za zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija (pacientov kot tudi zdravstvenega osebja, ki izvaja tako zdravstveno oskrbo in so epidemiji izpostavljeni/se z njo spopadajo), gre po 32. členu ZDUPŠOP za nabavo za upravičene namene. V takem primeru je pri dobavitelju, ki bolnišnici dobavi (proda) to zaščitno in medicinsko opremo, taka dobava oproščena plačila DDV, če razpolaga z izjavo bolnišnice (upravičene osebe), da je blago namenjeno za prej navedene upravičene namene. Bolnišnici ni treba obračunati DDV od preostale zaščitne in medicinske opreme, ki jo bo po 30. juniju 2022 uporabila za namen opravljanja zdravstvene dejavnosti. 

22.Katere podatke mora navesti na računu davčni zavezanec, ki uveljavlja to oprostitev plačila DDV?

Davčni zavezanec na računu, na katerem ne obračuna DDV v skladu z  ZDUPŠOP, poleg podatkov, ki so obvezni po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, v zvezi z oprostitvijo DDV navede 32. člen  ZDUPŠOP.

23.Ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi?

Da. Na podlagi te oprostitve DDV ima davčni zavezanec po 32. členu  ZDUPŠOPpravico, da uveljavi odbitek DDV, ki so mu ga zaračunali njegovi dobavitelji za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi.

24.Po 47. členu ZIUPOPDVE je že določena oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, za določene diagnostične medicinske pripomočke, za katere je določena oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka DDV,  tudi po 32. členu ZDUPŠOP. Po katerem členu se uveljavlja oprostitev plačila DDV, če izpolnjujemo pogoje za oprostitev po obeh členih?

Oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka, se lahko ob izpolnjevanju pogojev za oprostitev, uveljavlja po obeh členih, pri čemer pa 47. člena ZIUPOPDVE za davčne zavezance predstavlja manjšo administrativno obremenitev.

OBVEZNOST POROČANJA

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem zakonu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga, ki vsebuje naslednje podatke:

-       identifikacijsko številko za namene DDV,

-       naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po 32. členu ZDUPŠOP,

-       zaporedno številko,

-       davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, upravičene osebe, kateri je bilo dobavljeno blago,

-       tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga,

-       vrednost, vrsto in količino blaga. 

25.Kako se predloži poročilo o opravljenih oproščenih dobavah/pridobitvah tega blaga znotraj Unije?

Poročilo se predloži davčnemu organu na obrazcu »Poročilo DDV – oprostitev po 32. členu ZDUPŠOP« v elektronski obliki kot lasten dokument preko sistema eDavki. Pod »Tip priloge« se izbere »Poročilo o oproščenih pridobitvah/dobavah po 62.b členu ZIUZEOP-A/ 66. členu ZIUOPDVE/ 12. členu ZIUPGT/32. členu ZDUPŠOP« (v word ali excell obliki).

26.Kdaj je treba predložiti poročilo?

Davčni zavezanec predloži davčnemu organu poročilo za koledarski mesec, v katerem je bila opravljena pridobitev ali dobava, in sicer najkasneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec. Poročilo za koledarski mesec predloži tudi davčni zavezanec, ki ima trimesečno davčno obdobje. Če davčni zavezanec v koledarskem mesecu ni opravil dobave/pridobitve, ki bi bila predmet poročanja, poročila ne predloži (razen v primeru popravkov).

27.Kako se poroča o dobavi, če dobavitelj prejme izjavo upravičene osebe kasneje, po opravljeni dobavi?

Davčni zavezanec lahko na podlagi prejete izjave upravičene osebe izda popravek računa (dobropis) za dobavo blaga iz Odloka, opravljeno v obdobju od 1. 1. 2022 do 30. 6. 2022, tudi, če izjavo prejme po opravljeni dobavi. V takem primeru dobavitelj o oproščeni dobavi po 32. členu ZDUPŠOP davčnemu organu poroča v poročilu za obdobje, v katerem je bil izdan popravek računa[1]. Enako velja, če je davčni zavezanec za mesec, v katerem je bila dobava opravljena, že predložil poročilo, a te dobave  takrat ni vključil, ker je obračunal DDV.

Primer: davčni zavezanec A  je prvotno dobavo z obračunanim  DDV davčnemu zavezancu B opravil  01/2022. Izjava je bila pridobljena v 03/2022, davčni zavezanec A je v marcu 2022 izdal popravek računa (dobropis). V  poročilo za marec 2022 v Razdelek II vpiše dobavo, opravljeno v obdobju 01/2022 (ko je bila dobava dejansko opravljena), in sicer v stolpec obdobje/mesec vpiše obdobje 01/2022.  V razdelek I tega poročila  vpiše tudi vse druge tekoče dobave za marec 2022 (dobava je opravljena januar 2020 brez DDV, razpolaga z izjavo upravičenca).

V zvezi s popravkom zneska obračunanega DDV pojasnjujemo, da na podlagi drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do dobitka DDV. V skladu s tretjim odstavkom 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.   

28.Kakšno je postopanje, kadar davčni zavezanec ugotovi, da je napačno izpolnil poročilo za preteklo obdobje?

Popravek poročila za obdobje mora vsebovati vse dobave, ne samo tiste, ki se popravljajo ali dodajajo. Če davčni zavezanec za eno obdobje predloži več poročil, je veljavno le eno, in sicer zadnje oddano poročilo. Davčni zavezanec mora tako predložiti popravek celotnega poročila, ki bo skladen z DDV-O.

Poročilo oz. popravek poročila se ne predlaga kot priloga k obračunu DDV, ampak kot NF-LD dokument (glej odgovor zgoraj). Če gre za popravek poročila, predlagamo, da se v opis navede tudi, da gre za popravek poročila EDP št. … ter kdo (kateri kontrolor) je zahteval popravek.


_____________
Dopolnjeno: 

- dodana vprašanja 2.5.3; 28. 2. 2022 ob 9:51
- sprememba 13. vprašanja, 4. 2. 2022 ob 8:38
- dodana vprašanja 2.1.1 in 2.5.2; 3. 2. 2022 ob 9:40
- dodana vprašanja 2.5.1 in 6.1; 1. 2. 2022 ob 13:36
- spremenjena vprašanja 2.1 in 2.2. ter dodana vprašanja 2.5 in 2.6; 25. 1. 2022 ob 13:14
- dodana vprašanja 2.1, 2.2, 2.3, 2.4; 20. 1. 2022 ob 10:08
- sprememba 13. vprašanja, 12. 1. 2022 ob 8:44
- dodana vprašanja od 15. - 28., 31. 12. 2021 ob 9:31 uri.

Vir: FURS, 30. 12. 2021, ob 9: 43 uri.

[1] Na popravku računa se davčni zavezanec sklicuje na prvoten račun. V skladu z devetim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.







Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.