Delodajalec je v okviru projekta Zaposli.me, preko Zavoda za zaposlovanje, zaposlil osebo za določen čas, od 1. 10. 2020 do 30. 9. 2021. Ker je njegova dejavnost gostinstvo, je moral že v oktobru 2020 prekiniti poslovanje in zapreti lokal. Zaposlena tako v letu 2020 ni koristila letnega dopusta, ker je bila na čakanju, v breme delodajalca. Delodajalec je prejemal delno povračilo plače s strani Zavoda za zaposlovanje. Regresa ji ni izplačal.
V mesecu maju je delodajalec začel s poslovanjem. Ker je zaposlena neupravičeno izostajala, je za čas odsotnosti pisal dopust v trajanju štirih dni. Od 19. 5. 2021 je bila zaposlena neprekinjeno na bolniški do prekinitve delovnega razmerja dne 30. 9. 2021.
Ker ni bilo možnosti koristiti letni dopust, je delodajalec dolžan neizkoriščene dneve dopusta izplačati za leti 2020 in 2021.
Delodajalec namerava do 1.11.2021 izplačati sorazmerni del regresa za leti 2020 in 2021.
Odgovor
V skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delodajalec, če začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve delavca pisno napoti na čakanje na delo doma. Naj opozorimo, za morebitne prihodnje situacije, da v času čakanja na delo delavec seveda lahko koristi dopust, a je to stvar dogovora med delavcem in delodajalcem. Sam institut čakanja na delo namreč vseeno pomeni, da je delavec na razpolago delodajalcu, in tega ne moremo enačiti z namenom letnega dopusta. Zato tudi ZDR-1 predvideva 80-odstotno nadomestilo plače.
Če bi delavka v času čakanja na delo koristila letni dopust, bi ji kot delavki pripadalo nadomestilo plače v skladu s sedmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Ta določa, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Glede na to, da delavka ni koristila dopusta in da ste delavki pripravljeni izplačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust v skladu s 164. členom ZDR-1, naj najprej opozorimo, da ta člen izrecno dopušča možnost dogovora med delavcem in delodajalcem. Glede na navedeno je vaš predlog ustrezen. Lahko bi se dogovorili recimo tudi za polovico urne postavke ali drugače. Višine nadomestila oziroma metodologije za izračun ne določa niti ZDR-1 niti kateri drug predpis. Je pa sodna praksa že dlje časa enotna, da velja pravilo iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki je navedeno zgoraj.[1] V vašem primeru pride v poštev osnova za nadomestilo, ki je enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Plačilne liste in vse, kar je povezano z obračunom plač, pa morate v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) hraniti trajno.[2]
Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
[1] Glej na primer sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 395/2017 z dne 17. avgusta 2017.
[2] Drugi odstavek 17. člena ZEPDSV v zvezi s 16. členom ZEPDSV.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
