Obveznosti pri napotitvi delavcev na delo v tujino

V nadaljevanju navajamo evropsko in nacionalno zakonodajo, ki urejajo pravice in dolžnosti delodajalcev in napotenih delavcev, in sicer:

• Direktivo 96/71/ES ter Direktivo 2014/67/ES (določata postopek izvajanja storitev, zagotavljanje minimalnih standardov, ki jih morajo izvajalci storitev zagotavljati svojim napotenim delavcem, nadzor in sodelovanje med nadzornimi organi ter dostop do ključnih informacij);
• Uredbo 883/2004/ES, Uredbo 987/2009/ES in Uredbo 1231/2010/EU (urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti, ki določa pogoje, pod katerimi se pridobljene pravice na področju socialne varnosti ohranijo tudi v primeru dela v drugi državi članici);
• Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije).

Delodajalec lahko začasno napoti delavca na delo v drugo državo članico EU v skladu s pogodbo o zaposlitvi. V kolikor pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata delodajalec in delavec v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

Delavec lahko odkloni napotitev v tujino, če obstajajo opravičeni razlogi, kot so:

• nosečnost,
• varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti,
• vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
• invalidnost,
• zdravstveni razlogi,
• drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.

Pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo delavec napoten, mora poleg obveznih sestavin, določenih z ZDR-1, vsebovati še določila o:

• trajanju dela v tujini,
• praznikih in dela prostih dnevih,
• minimalnem letnem dopustu,
• višini plače in valuti, v kateri se ta izplačuje,
• dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini,
• drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini,
• načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje,
• pogojih vrnitve v Slovenijo.

Delodajalec je pri določanju vsebine pogodbe o zaposlitvi  poleg pravic delavcev, ki jih določa ZDR-1, dolžan upoštevati tudi delovnopravno zakonodajo države, kamor je delavec napoten. Informacije o osnovnih delovno pravnih pravilih v drugih državah EU lahko delodajalci pridobijo na povezavi.

Delodajalci morajo pred napotitvijo preveriti obveznosti in pogoje pri čezmejnem opravljanju storitev v posamezni državi članici EU. Določene informacije najdejo na spletni strani Europa.eu na povezavi: Opravljanje storitev v tujini znotraj EU – Your Europe (europa.eu) in na portalu Izvozno okno.

Delodajalec mora za vsakega napotenega delavca, ki ga namerava napotiti na delo v tujino, pridobiti potrdilo A1, s katerim delavec v tujini izkaže, da je tudi v času dela na območju druge države vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Vlogo za izdajo ali predčasno prekinitev veljavnosti potrdila A1 poda delodajalec za delavce ali samozaposlena oseba prek državnega informacijskega sistema za podjetja in podjetnike e-VEM/SPOT. Vlogo se poda največ 30 dni pred predvideno napotitvijo, za potrdilo A1 pa delodajalec ali samozaposlena oseba zaprosi pred začetkom napotitve. Za izdajo potrdila A1 je pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Zavezanec je dolžan obvestiti ZZZS, če napotitev ni bila izvedena ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom zaključka. Delodajalec ali samozaposlena oseba mora v teh primerih vložiti vlogo za predčasno prekinitev veljavnosti potrdila A1.

Napoteni delavci in samozaposlene osebe imajo pravico do kritja stroškov nujnih in potrebnih storitev, ki jih koristijo v drugi državi v času napotitve. Če gre za države EU, Islandijo, Liechtenstein, Norveško, Švico, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo ter Srbijo, to pravico uveljavljajo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Postopki napotitve in uveljavljanja pravic se razlikujejo, ali je oseba napotena na delo v:

• države članice EU, Islandijo, Liechtenstein, Norveško in Švico, ali
• države, s katerimi ima Slovenija sklenjene bilateralne sporazume o socialnem zavarovanju (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Severna Makedonija in Srbija) ali
• države, za katere ne velja evropski pravni red oziroma bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju.

Informacije o teh postopkih so dosegljive na spletni strani ZZZS.

Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!

Prispevek pripravila: Marija Rogan Šik, svetovalka SPOT svetovanje Obalno-kraške regije
______________________
Viri:

- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; UL RS, št. 21/13, 78/13)
- Zakon o čezmejnem opravljanju storitev (ZČmIS; UL RS, št. 10/17)
- Spletna stran Napoteni delavci (https://www.napotenidelavci.si/)
- Spletna stran ZZZS ( www.zavezanec.zzzs.si )

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.