Opravljanje javnih del

Na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem – izvajalcem javnih del. Navedeno pomeni, da brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela in sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem izvajalcem javnih del, s tem pridobi status delavca z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega statusa.[1]Sicer ZDR-1 pogodbe za opravljanje javnih del izrecno ne ureja, saj je podrobneje urejena v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), kar pomeni, da se  pogodba o zaposlitvi sklene upoštevaje posebnosti določene z ZUTD, kot to izhaja iz drugega odstavka 64. člena ZDR-1.

ZUTD v 49. členu definira javna dela kot poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. Namenjena so aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.[2]Glede na navedeno to pomeni, da so javna dela namenjena osebam, ki so težje zaposljive (npr. invalidi, mlajši od 30 let, starejši od 60 let ipd.) in se izvajajo pri neprofitnih delodajalcih oziroma v javnem sektorju. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: katalog APZ).[3]Za ponovno vključitev se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje vključitve v javna dela, kot to izhaja iz tretjega odstavka 50. člena ZUTD.

Iz besedila ZDR-1 in ZUTD izhaja, da ZDR-1 za osebo, ki opravlja javna dela uporablja izraz delavec, medtem ko ZUTD uporablja izraz udeleženec javnih del. Brezposelna oseba začne opravljati javna dela z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi, razen če je v njej določen drug datum nastopa dela.[4]Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v ZUTD, kot to izhaja iz prvega odstavka 51. člena ZUTD. Poleg tega je udeleženec med vključitvijo upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih, za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se uporabljajo določbe ZDR-1.[5]Nadalje iz tretjega odstavka 51. člena ZUTD izhaja, da je udeleženec javnih del lahko največ do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja. Ciljne skupine udeležencev javnih del, ki se lahko vključijo v navedene programe, se določijo v katalogu APZ. Udeležencem javnih del se ne sme naložiti opravljanja nadurnega dela.[6]

Na podlagi prvega odstavka 52. člena ZUTD je udeleženec javnih del na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnih del, upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:

• za I. raven izobrazbe oziroma usposobljenosti 80 odstotkov minimalne plače;
• za II. raven izobrazbe oziroma usposobljenosti 85 odstotkov minimalne plače;
• za III. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 90 odstotkov minimalne plače;    
• za IV. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 95 odstotkov minimalne plače;
• za V. raven strokovne in splošne izobrazbe oziroma usposobljenosti 100 odstotkov minimalne plače;
• za VI. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 110 odstotkov minimalne plače;
• za VII. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 120 odstotkov minimalne plače.

Poleg tega je udeleženec javnih del upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.[7]Ni pa dovoljeno udeležencu javnih del nalagati opravljanje nadurnega dela.[8]Kot to izhaja iz kazenskih določb ZDR-1 in ZUTD, pa za kršitev določb za opravljanje javnih del, niso predvidene nobene sankcije.

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.