Denarno povračilo nezakonito odpuščenemu delavcu namesto reintegracije

Na sodbo se nismo pritožili, delavec pa nas je takoj po pravnomočnosti sodbe pozval, naj plačamo denarno nadomestilo v višini 12 plač, sicer bo vložil tožbo. Mi menimo, da tega ne more, saj bi moral tak zahtevek uveljaviti že v sodnem postopku, kjer se je ugotavljalo, ali je podana odpoved zakonita. Ali imamo prav?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 118. členu določa, da lahko sodišče, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, delavcu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja. Delavec ali delodajalec lahko predlog uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.

Za odgovor na vaše vprašanje naj izpostavimo sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1029/2015 z dne 11. februarja 2016, v kateri je sodišče pojasnilo, da za postavitev zahtevka iz naslova denarnega povračila namesto reintegracije (torej vrnitve na delovno mesto) ni določen rok do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje v postopku, v katerem se odloča o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe. ZDR-1 namreč določa le rok, do kdaj lahko delavec ali delodajalec sodišču prve stopnje predlagata sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni tudi roka za postavitev denarnega zahtevka iz naslova denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.

Iz tega je sodišče zaključilo, da je zahtevek po denarnem povračilu po 118. členu ZDR-1 (čeprav je odvisen od sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ki je seveda predpogoj za njegovo uveljavljanje) čista denarna terjatev. V skladu z 202. členom ZDR-1 pa terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar pomeni, da bo delavec tak zahtevek lahko postavil, je pa seveda vprašanje, ali bo uspel z vtoževano višino.