c S
Podaljšan rok za oddajo letnega poročila in davčnega obračuna ter roki za uveljavljanje pomoči iz naslova protikoronskih ukrepov 07.04.2021 Z 31. marcem se je iztekel zakonski rok za predložitev letnih poročil in davčnih obračunov, kot jih določata temeljna zakona: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Glede na pobude številnih zavezancev za predložitev letnih poročil in davčnih zavezancev, ki so se v času številnih odsotnosti in intenzivnejšega knjigovodskega pripoznavanja in ustreznega uveljavljanja protikoronskih pomoči znašli v časovni stiski, je zakonodajalec predvidel sprejem amandmaja v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A). Tako Vlada RS kot tudi Državni zbor RS sta omenjeno novelo, ki določa zamik roka predložitve letnega poročila in davčnega obračuna do 30. aprila 2021, sprejela. Zataknilo pa se je z uradno objavo, sicer že sprejete novele v Uradnem listu RS, na katero je bil v delu, ki se ne nanaša na predložitev letnih poročil in davčnih obračunov, naknadno podan pridržek.

Ne glede na navedeno in čeprav se ne ve, kdaj bo novela objavljena v Uradnem listu RS, tako Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) kot tudi Finančna uprava RS (FURS) zavezance obveščata, da so aplikacije za predložitev letnih poročil in davčnih obračunov odprte tudi po 31. marcu 2021 oz. do 30. aprila 2021. Pravilnost in fleksibilnost takega ravnanja obeh institucij pa je potrdilo tudi resorno Ministrstvo za finance.

Prav tako je v zadnjih dneh Vlada RS podaljšala tudi veljavnosti nekaterih protikoronskih ukrepov.

Tako od 26. marca 2021 velja Sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti, na osnovi katerega se ukrepa na področju postopkov zaradi insolventnosti iz prvega odstavka 56. člena in prvega odstavka 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) podaljšata do 30. junija 2021. Na osnovi slednjega je poslovodstvo družbe začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Pri tem se šteje, da je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna.

Kot začasen ukrep je tako tudi podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Ne glede na 236., 237. in 238. člen Zakona o finančnem poslovanju, prestrukturiranju in prisilni poravnavi (ZFPPIPP) je obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. S tem ukrepom pa se je dolžnikom dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo.

Prav tako se s spremembo > Sklepa o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 na podlagi 70. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) koriščenje ukrepov podaljša do 30. junija 2021. Tako lahko davčni zavezanci do vključno 30. junija 2021 vlagajo vloge za odlog oz. obročno plačilo davkov (tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov) iz razloga izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Pri tem še vedno velja, da davčni organ odloči o odlogu oziroma plačilu davkov ali prispevkov v osmih dneh od dneva prejema vloge in pod pogoji, ki jih določa ZDavP-2 zavaruje izpolnitev in plačilo davčne obveznosti.

Če davčni organ zavezancu za davek dovoli obročno plačilo davka ali prispevkov in če zavezanec za davek zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Vendar pa se za čas, ko je zavezancu za davek odloženo plačilo oziroma dovoljeno obročno plačilo za odloženi ali neplačani znesek (vključno z zamudnimi obrestmi), ne zaračunajo obresti.

S spremembami >  Sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) se na podlagi šestega odstavka 64. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ter četrtega odstavka 104. člena, drugega odstavka 105. člena in osmega odstavka 109. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), koriščenje ukrepov podaljša do 30. junija 2021. Tako se podaljšuje možnost pridobitve izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok in tudi ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Pri tem še vedno velja, da ne glede na 94. člen ZZUOOP znaša višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka 250 evrov za vsako karanteno na domu ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu.

V skladu s 66. členom ZZUOOP mora delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti kar zajema tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona. Prav tako pa ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki so v karanteni na domu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter FURS.

Pri tem velja izpostaviti, da še vedno veljajo vsi pogoji za izvajanje teh ukrepov oziroma pridobitev teh pomoči. Kot doslej je treba vloge oddati elektronsko prek sistema eDavki. Za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka in povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok sta obrazca na eDavkih že na voljo, medtem ko bo obrazec za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov na voljo do začetka maja.

V času nastajanja tega članka pa Vlada RS ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ki velja do konca aprila, še ni podaljšala, vendar pa resorno ministrstvo že razmišlja o podaljšanju tudi tega ukrepa.


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.