c S
Odpravnina in odškodnina pri prenehanju delovnega razmerja 05.04.2021 Delodajalec je delavcu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Na delo se delavec ne želi vrniti, zato je odvetnik postavil zahtevek po 118. členu ZDR-1. Če bo delavec v postopku zmagal in bo ugotovljeno, da je odpoved nezakonita, ali to pomeni, da mu pripadata tako odpravnina zaradi odpovedi iz poslovnega razloga kot odškodnina po 118. členu ZDR-1?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ločuje med institutoma odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 108. členu ZDR-1 in denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.

Če se osredotočim na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, naj pojasnim, da je prvi institut namenjen plačilu zaradi utemeljene odpovedi, drugo pa je nadomestilo za reintegracijo v primeru nezakonite odpovedi.

Višina odpravnine v primeru utemeljene odpovedi iz poslovnega razloga je odvisna od tega, koliko časa je delavec opravljal delo za delodajalca. Delavcu pripada odpravnina za vsako leto delo pri delodajalcu v višini:

- 1/5 osnove (osnova je opredeljena kot povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo), če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

- 1/4 osnove, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let, in

- 1/3 osnove, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Denarno povračilo (ZDR-1 ne uporablja več izraza odškodnina, kot ga je prejšnji zakon) znaša največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.

Opozoriti velja na sodno prakso, ki je zavzela stališče, da če se izkaže, da je bila odpoved (iz poslovnega razloga) nezakonita, odpade tudi podlaga za plačilo odpravnine in jo je delavec dolžan vrniti. Tako je na primer Vrhovno sodišče RS v sodbi VIII IPs 48/2011 z dne 6. marca 2012 poudarilo, da je neutemeljeno stališče delavca, da bi moralo dosojeno povračilo po 118. členu ZDR-1 zadoščati za pobot obveznosti delavca iz naslova vračila odpravnine:

"Vrnitev izplačane odpravnine ne pomeni prikrajšanja za tožnico. Odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni le, da mora tožnica vrniti tisto, kar je neutemeljeno prejela. Odločitev sodišča o razvezi pogodbe o zaposlitvi pa je posledica tožbenega zahtevka tožnice same, torej njene odločitve, in ne odločitve delodajalca."

Če bo sodišče v konkretnem primeru ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, bo odpadla pravna podlaga za prejeto odpravnino in jo boste dolžni vrniti, sodišče pa bo glede na zakonske kriterije določilo višino denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.


Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!


Vir: Weber Nana, Odpravnina in odškodnina pri prenehanju delovnega razmerja, Pravna praksa, št. 13, 2021.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.