c S
Odpovedni rok v času čakanja na delo
Irena Kamenščak Davčna in pravna svetovalka irena.kamenscak@bdo.si
29.03.2021 Delavec je trenutno po interventni zakonodaji na začasnem čakanju na delo doma za obdobje 1.2.2021 do 30.4.2021. Delavec bi podal redno odpoved delovnega razmerja, ker se mu ponuja druga služba. Zanima nas, ali je povračilo s strani ZRSZ upravičeno tudi za obdobje odpovednega roka, ali je ta del plače strošek delodajalca?

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic  COVID-19 (ZDUOP) ali PKP8 pravilo o »nemožnosti« uveljavljanja povračila nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času odpovednega roka določa v 4. odst. 47. člena. Gre torej za odstavek, ki delodajalcem »prepoveduje« začetek postopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je vključen v interventni ukrep čakanja, če želi obdržati prejeto pomoč iz tega naslova.

Že sama uvrstitev stavka o »nemožnosti« uveljavljanja državne pomoči v času odpovednega roka v isti odstavek, ki omejuje odpuščanje delodajalca zaradi poslovnega razloga, nakazuje na to, da gre za omejitev, ki je vezana le na te postopke – torej na odpoved iz poslovnega razloga, ki je podana delavcu s strani delodajalca. V tem delu ima omejitev uveljavljanja interventnega ukrepa čakanja na delo tudi smisel, saj je ukrep namenjen ohranjanju delovnih mest pri tem delodajalcu – torej, da delodajalec, ki je prejel državno pomoč, ne bi vseeno odpuščal delavcev iz poslovnega razloga (ker potem namen prejete pomoči iz tega naslova ni bil dosežen). In seveda v skladu s tem namenom tudi ni logično, da bi delodajalec lahko prejel pomoč s strani države za delavca, ki je v odpovednem roku zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – v tem primeru se zaradi razlogov na strani delodajalca (oziroma odločitve delodajalca) delovno mesto ne bo ohranilo.

Menim pa, da je nekoliko drugačna vaša situacija, saj je delavec tisti, ki vam je podal odpoved delovnega razmerja in ima na podlagi delovno pravne zakonodaje seveda pravico do odpovednega roka. V tem primeru menim, da ni delodajalec tisti, ki ni poskušal ohraniti delovnega mesta, ampak se je za menjavo delodajalca odločil zaposleni. Delodajalec pa dejansko tudi tekom odpovednega roka pri tem zaposlenem iz objektivnih razlogov, ki so posledica COVID-19, temu delavcu dela ne more zagotavljati, zaradi česar ga ohrani na čakanju.

Glede na zakonsko uvrstitev pravila o »prepovedi« prejemanja državne pomoči iz naslova čakanja na delo v primeru teka odpovednega roka (prepoved je torej uvrščena v odstavek, ki govori o prepovedi odpuščanja delavcev s strani delodajalca iz poslovnega razloga) in glede na namen tega pravila / omejitve (ohranjanje zaposlitve tega delavca), menim da vašega primera to ne pokrije in da imate v primeru odpovednega roka, ki je posledica odpovedi podane s strani delavca, ki je na čakanju zaradi COVID-19 situacije, pravico zahtevati povračilo nadomestila plače tudi v tem obdobju.

Ker je v povezavi z interpretacijo pravil interventne zakonodaje precej razhajanj, bi bilo smiselno zgornje preveriti tudi pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.


Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.