c S
Obresti in obdavčitev 01.04.2021 Obresti so denarno nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja, ki ga upnik za dogovorjeni čas posodi dolžniku, ali za uporabo druge stvari (npr. ob finančnem najemu). Gre za nadomestilo, ki po vsebini ni vračilo glavnice iz finančnodolžniškega razmerja, vključuje pa tudi nadomestilo za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančnodolžniškega razmerja zaradi inflacije.

Fizične osebe – slovenski davčni rezidenti od prejetih obresti plačujejo dohodnino v Sloveniji, kadar pa prejmejo dohodek (obresti) iz tujine, se del davka lahko plača tudi v tujini v obliki davčnega odtegljaja.

Prejete obresti na podlagi pravnega posla se štejejo kot dohodek iz kapitala. Kot take so obdavčene zlasti obresti od posojil, obresti od denarnih depozitov (nad 1000 evrov), dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ipd.

Dohodnina pa se ne plačuje od:

  • obresti iz naslova preveč plačanih davkov in prispevkov;
  • obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled;
  • dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe;
  • dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dne sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, je sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba, in ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom desetih let od dne sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju;
  • obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let, razen obresti ob odstopu od te varčevalne pogodbe;
  • 50-odstotnega zneska obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo;
  • obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom.

a) Poročanje prejetih obresti

Glede na to, kdo je izplačevalec obresti, se davek na prejete obresti izračuna na podlagi davčnega odtegljaja ali na podlagi vložene davčne napovedi.

Če obresti izplača oseba, ki se v Sloveniji po Zakonu o davčnem postopku šteje za plačnika davka (npr. pravna oseba s sedežem v Sloveniji), 25-odstotni davčni odtegljaj opravi izplačevalec obresti (poročanje na obrazcu REK-2). Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.

Če pa obresti izplača oseba, ki se po Zakonu o davčnem postopku ne šteje za plačnika davka (npr. fizična oseba ali tuji subjekt), mora prejemnik obresti sam napovedati prejete obresti. Davčno napoved odda posameznik na obrazcu ›Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU‹ ali ›Napoved za odmero dohodnine od obresti (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU)‹.

V vsakem primeru mora posameznik sam napovedati obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, obresti od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v določenih primerih obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda slovenska gospodarska družba.

Napoved za odmero dohodnine od prejetih obresti davčni zavezanec vloži pri davčnem organu do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. V napovedi je treba navesti prejete obresti, morebitno oprostitev obdavčitve ter morebitni v tujini plačani davek. V takem primeru davek izračuna davčni organ v odločbi, ki jo izda predvidoma v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.

b) Davčna osnova in davčna stopnja

Davčna osnova pri obdavčitvi so praviloma dosežene obresti, v nekaterih primerih pa se davčna osnova ugotavlja tudi drugače.

Posebnost velja pri dolgoročno vezanih denarnih sredstvih in pri dolgoročnem varčevanju v bankah ali hranilnicah, pod pogojem, da zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti. V teh primerih se lahko zavezanec odloči, da obresti ne bodo obdavčene šele po poteku dolgoročne vezave (vsaj 1 leto), temveč da se ugotavlja davčna osnova od obresti za obdobje davčnega leta. S tem manevrom se posamezniki lahko zakonito izognejo obdavčitvi. O tej odločitvi mora zavezanec obvestiti banko ali hranilnico in davčni organ, in sicer ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena. Če davčni zavezanec obvesti banko ali hranilnico, da želi uveljavljati to možnost že ob sklenitvi pogodbe, lahko banka ali hranilnica predpisano vsebino obrazca vključi v besedilo pogodbe, kar se šteje za predložitev obvestila. Predlagano obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca, da v davčnem letu obračunane obresti davčnega zavezanca, ki predloži takšno obvestilo, obravnavata enako, kot da so bile izplačane. Obvestilo zavezuje banko ali hranilnico in davčnega zavezanca do poteka datuma vezave denarnih sredstev, poteka varčevanja ali prekinitve pogodbe.

Davčna osnova od dohodka iz finančnega najema je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne pomeni vračila glavnice. Če po pogodbi o finančnem najemu lastninska pravica po izteku pogodbeno dogovorjenega obdobja ne preide na najemnika, se dohodek, ki predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko se izteče pogodba o finančnem najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.

Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom (vsota vseh obročnih vplačil). Če izplačilo ni prejeto v enkratnem znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Če obdobje ni določeno, se kot celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu v Sloveniji, in sicer kot povprečje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu moškega oziroma ženske.

Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali po njej, so obresti, obračunane za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja.

Obresti, prejete na podlagi zgoraj navedenih upniško-dolžniških razmerij, so obdavčene dokončno (cedularno), kar pomeni, da se ne vštevajo v letno davčno osnovo, temveč se obdavčijo enkratno po 25-odstotni davčni stopnji.

c) Uveljavljanje davka, plačanega v tujini

Če je ob izplačilu obresti iz tujine prišlo do obdavčitve v tujini, sme slovenski davčni rezident uveljavljati odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini, in sicer v napovedi za odmero dohodnine. Kadar davčni zavezanec v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti zunaj RS, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka in o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Če davčni zavezanec do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna dokazila predloži naknadno.

č) Obresti, ki jih prejme fizična oseba, se izjemoma lahko obravnavajo tudi kot dohodek iz delovnega razmerja

Kadar fizična oseba prejme posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se to lahko obravnava kot boniteta (dohodek iz delovnega razmerja), če gre za ugodnost, ki jo delavcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Če delodajalec delavcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere. Za tržno obrestno mero se šteje priznana obrestna mera na podlagi ZDDPO-2 za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.

Oglejte si še druge članke s področja Davek od dohodkov pravnih oseb


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.