c S

Varovanje poslovne skrivnosti delavca

22.03.2021 Ena izmed temeljnih obveznosti delavca v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je tudi varovanje poslovne skrivnosti, ki je določena v 38. členu ZDR-1.

Za poslovno skrivnost se štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Delavec je odgovoren za kršitev, če je vedel ali bi moral vedeti za tak značaj informacij, kot to izhaja iz drugega odstavka 38. člena ZDR-1. Poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve in sicer, da:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Vse navedene zahteve morajo biti izpolnjene kumulativno, da lahko podatek štejemo za poslovno skrivnost. Poleg tega se domneva, da je zahteva, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.[1]Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, kot to izhaja iz tretjega odstavka 2. člena ZPosS.

ZPosS razlikuje med zakonitim in nezakonitim oziroma protipravnim pridobivanjem poslovne skrivnosti. Pridobitev poslovne skrivnosti se šteje za zakonito, če se pridobi z neodvisnim odkritjem ali stvaritvijo; z opazovanjem, proučevanjem, razstavljanjem na sestavne dele ali preizkušanjem izdelka ali predmeta, ki je bil dan na voljo javnosti ali je v zakoniti posesti pridobitelja, katerega ne zavezuje nobena pravno veljavna dolžnost omejitve pridobitve poslovne skrivnosti; z uresničevanjem pravice delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja v skladu z veljavnimi predpisi, kadar je tako razkritje potrebno za ta namen; z vsakim drugim ravnanjem, za katero se v danih okoliščinah šteje, da je v skladu s poštenimi poslovnimi praksami, ali z uresničevanjem pravice dostopa do informacij javnega značaja.[2]Za zakonito pridobitev informacije pa se šteje tudi pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, če tako pridobitev, uporabo ali razkritje zahteva ali dovoli zakon, predpisi Evropske unije ali ga stranki nalaga pravnomočna in izvršljiva sodna odločba ali za namene preiskave zahteva preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo.[3]

Nadalje iz 5. člena ZPosS izhaja protipravna pridobitev informacij in sicer če:

-  se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, predmetov, gradiv, vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami;

-  se pridobi od osebe, ki je poslovno skrivnost uporabljala ali razkrila protipravno, vendar je pridobitelj v času pridobitve za to vedel ali bi v danih okoliščinah to moral vedeti.

ZDR-1 v prvem odstavku 38. člena določa, da delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih kot take določi delodajalec, in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je bil seznanjen na drug način. V konkretnem primeru gre za dve možni kršitvi varovanja poslovne skrivnosti in sicer za zlorabo ali pa za izdajo.[4]Razlika med njima se namreč kaže v tem, da zloraba pomeni uporabo podatkov za svojo osebno rabo, medtem ko gre pri izdaji za seznanjanje tretjih oseb s podatki, ki pomenijo poslovno skrivnost, pri čemer pa ni pomembno, ali je delavec s kršitvijo pridobil kakšno premoženjsko ali nepremoženjsko korist.

Delavec krši obveznost varovanja poslovne skrivnosti, če je vedel ali bi moral vedeti, da so podatki zaupne narave, ki jih je uporabil, pri čemer ZDR-1 določa krivdno načelo, če je delavec vedel ali bi moral vedeti za zaupno naravo podatka.[5]

V skladu z 12. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) mora javni uslužbenec varovati tajne podatke, ne glede na to, kako jih je izvedel, pri čemer dolžnost varovanja velja tudi po prenehanju delovnega razmerja. Dolžnost varovanja tajnih podatkov velja, dokler delodajalec javnega uslužbenca te dolžnosti ne razreši.

V primeru, da delavec krši določbe o varovanju poslovne skrivnosti, lahko disciplinsko ali odškodninsko odgovarja, lahko pa mu delodajalec celo redno ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pomembno pa je omeniti tudi možnost imetnika poslovne skrivnosti, saj lahko imetnik v skladu z 9. členom ZPosS vloži tožbo zaradi kršitve pravic zoper osebo, ki je brez njegove privolitve pridobila poslovno skrivnost, jo uporabila ali jo razkrila.



Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!




[1] Kot to izhaja iz 2. odstavka 2. člena ZPosS.

[2] Kot to izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZPosS.

[3] Kot to izhaja iz 2. odstavka 4. člena ZPosS.

[4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 233.

[5] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 234.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.