Odgovor
Interventni ukrep oprostitve plačila prispevkov za PIZ sta določa PKP1/PKP2 v spomladanskem valu epidemije, v obdobju od 13.3.2020 do 31.5.2020. V tem obdobju je veljala omejitev skupne višine pomoči na 800.000 EUR, zardi pravil EU. 20. a člena PKP1/PKP2 je namreč določal, da se ukrepi (med drugimi tudi iz) 1. poglavja PKP1/PKP2 (to je bilo poglavje, ki je urejalo pomoč v povezavi s čakanjem na delo doma, višjo silo, tudi oprostitev plačila prispevkov za PIZ, mesečni temeljni dohodek) izvajajo v skladu z določenim EU pravilom, med katerimi je bilo tudi pravilo, da skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eurov na posamezno podjetje (za določene dejavnosti so bile omejitve celo nižje – npr. ribištvo, akvakultura …). Za primere velikih delodajalcev, kjer se je pričakovalo, da bo ta znesek zelo verjetno presežen, pa je PKP1/PKP2 določa posebno pravilo, in sicer da tudi če je kupni znesek prejetih sredstev presegel maksimalno vrednost (torej teh 800.000 EUR), je delodajalec še vedno lahko zadržal prejeto pomoč, če je imel eno od spodnjih dveh situacij:
1. SITUACIJA:
1. če skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ni presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega
2. če je bila pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in
3. če so se ohranila delovna razmerja zaposlenih, za katere je bila dodeljena pomoč, in sicer v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.
2. SITUACIJA:
1. če je upravičeno podjetje dokazalo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz podpoglavja 1.1 (čakanje na delo / višja sila) in podpoglavja 1.2 (oprostitev plačila prispevkov za PIZ) tega PKP1/PKP2.
2. To je delodajalec storil s posebno vlogo na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev iz točke b) drugega odstavka 20.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Rok zanjo se je iztekel konec avgusta 2020.
Tudi če je delodajalec presegel kapico 800.000 EUR, ni nujno da mora presežek pomoči vrniti - če je imel eno od zgornjih situacij in je (v primeru situacije 2) vložil zahtevano vlogo ter dokazal, da je bila dejanska škoda večja kot prejeta pomoč iz naslova čakanja na delo/višje sile/oprostitve prispevkov za PIZ, pote tudi ni potrebno vračati.
Če pa nima ene od zgornjih dve situacij, pa mora vrniti razliko – nad 800.000 EUR.
Kapica 1,8 milijona EUR pa je določena v PKP8 v povezavi z ukrepom čakanja na delo doma, in sicer v delu, ki se nanaša na višino povračila nadomestila plače – v tem delu kapica 1,8 MIO EUR vpliva le na to, kakšno povračilo nadomestila plače ima delodajalec pravico zahtevati od ZRSZ. Kapica 1,8 MIO EUR torej ni vezana na vračanje oproščenih prispevkov za PIZ, torej ni povezana z ukrepom državne pomoči oprostitve plačila prispevkov za PIZ »delujočih« delodajalcev, ki sta ga prinašala PKP1/PKP2 v obdobju od 13.3.2020 do 31.5.2020.
Pri interventnem ukrepu čakanja na delo doma (november / december 2020 in januar 2021) pa je veljala kapica 800.000 EUR glede tega, kakšno povračilo nadomestila plače je delodajalec uveljavljal od ZRSZ. Če bi slučajno delodajalec ugotovil, da je pri čakanju na delo doma, v tem obdobju presegel omejitev 800.000 EUR, bo moral vrniti razliko v prejetem povračilu nadomestila plače za čakanje na delo doma (80 % bo lahko zadržal).
V tem delu sem podala malo širši odgovor, ker sem dobila občutek, da je nekoliko zmede glede omejitev 800.000 EUR / 1,8 MIO EUR – torej glede vračanja prispevkov za PIZ, je pomembna omejitev po PKP1/PKP2, ki je določena v višini 800.000 EUR.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
