c S
Kaj prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)? 26.03.2021

Že štirinajsta novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) med drugim s spremembo v 71. člena omogoča dolžniku, pa tudi sodišču po uradni dolžnosti, da odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi.

Čisto na novo je urejen odlog v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upravičena razloga za odlog izvršbe v primeru izvrsˇbe na stanovanje ali stanovanjsko hisˇo, ki je dolzˇnikov dom, cˇe gre za izterjavo denarne terjatve, ki je ocˇitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremicˇnine, ali v primeru izvrsˇbe za izpraznitev in izrocˇitev stanovanja ali stanovanjske hisˇe, ki je dolzˇnikov dom, cˇe dolzˇnik izkazˇe, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugacˇe in bi nadaljevanje izvrsˇbe v vecˇji meri ogrozilo polozˇaj in interese dolzˇnika, kot bi odlog izvrsˇbe ogrozil polozˇaj in interese upnika. Odlog se lahko odobri tudi iz drugih uprvičenih razlogov (npr. uveljavljanje neveljavnosti posla).

Zaradi bolj sistematske ureditve v smislu urejanja pogojev za odlog na enem mestu, časa trajanja odloga pa v členu, ki za določene primere že ureja čas, za katerega se odloži izvršba, se z novelo določbe glede možnega časa odloga, ki jih je vseboval prej veljavni 71. člen zakona, prenašajo v spremenjeni 74. člen, pogoji za odlog pa ostajajo urejeni v 71. členu zakona. Trajanje odloga izvršbe je odvisno od razloga za odlog, traja pa lahko od tri do šest mesecev.

Novela prinaša spremembe tudi na področje predmeta izvršbe. V povezavi s Stvarnopravnim zakonikom, ki je domačim živalim podelil poseben status in pravni položaj, novela ZIZ med predmete, izvzete iz izvršbe, dodaja hisˇne zˇivali, ki se ne gojijo za pridobitni namen (79. člen). Med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, se po novem vštevajo tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova vkljucˇenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo (101. člen).

Že dosedaj je zakonodaja urejala pogoje, pod katerimi lahko dolžnik v prodani družinski hiši ali družinskem stanovanju kot najemnik stanuje še tri leta od prodaje (210. člen). Takšen predlog mora podati dolžnik v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če pa je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najpozneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi. Na to pravico ga mora sodišče posebej opozoriti v sklepu o izvršbi.

V primeru, ko je predmen izvršbe nepremicˇnina, ki je dolzˇnikov dom, sodisˇcˇe posˇlje sklep o izvrsˇbi pristojnemu centru za socialno delo. Ko center za socialno delo dobi informacijo, da družini ali posamezniku grozi deložacija, se z njim poveže, opredeli stiske ali težave, oceni mogoče rešitve in ga seznani z mogočimi oblikami pomoči ter mu predstavi mrežo in programe izvajalcev, ki mu lahko pomagajo.

Sprememb je bilo deležno tudi poglavje o izvršbi v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki. Sodišče ni vezano na predlagano izvršilno sredstvo in tudi ne na predlog upnika za dolocˇitev izvrsˇitelja (tretji odstavek 238.b člena), kar pomeni, da lahko sodišče določi izvršitelja, ki je bolj izkušenj in usposobljen za tovrstne izvršbe, s čimer postane izvršba hitrejša in bolj učinkovita. Sprememba 283.d člena je zgolj redakcijske narave in določa, da se omejitev denarne kazni na desetkratnik zneska za tovrstne izvršbe ne uporablja. V primeru neposredne izročitve, ko se torej otroka odvzame osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, izvršitelja (ali če je to potrebno, več izvršiteljev), določi sodišče (drugi odstavek 238.e člena). Izvrsˇitelj opravi izvrsˇbo ob navzocˇnosti ene ali vecˇ strokovno usposobljenih oseb, ki jih dolocˇi sodisˇcˇe. Lahko pa sodišče na predlog strokovno usposobljene osebe, centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvrsˇba, izjemoma odlozˇi izvrsˇbo, cˇe obstajajo okolisˇcˇine, zaradi katerih takojsˇnja izvrsˇba ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka. Sodisˇcˇe lahko odlozˇi izvrsˇbo za najkrajsˇi cˇas glede na okolisˇcˇine primera (deveti odstavek 238.e člena). Nekoliko je bil spremenjen tudi 238.f člen, ki ureja izvršitev sodne odlocˇbe glede pravice do osebnih stikov z otrokom.

V popolnoma novem poglavju 3.a so urejene zacˇasne odredbe za varstvo koristi otrok. Le te se lahko izdajo le na podlagi pogojev, ki jih določa Družinski zakonik. Zoper sklep o zacˇasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, cˇe je bila dolzˇniku dana mozˇnost, da se glede predloga za izdajo zacˇasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ).

Med drugimi spremembami, ki jih uvaja novela, je jasna določitev obveznosti, da se hkrati z rubezˇem stvari opravi tudi njihova cenitev, razen cˇe te zaradi posebne vrednosti zarubljene stvari ni mogocˇe opraviti oziroma gre za rubezˇ premicˇnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premicˇnin (89. člen).

Nova je tudi določitev izjeme od pravila, da se izvršilna dejanja opravljajo ob delavnikih, in to podnevi. Po novem velja, da dokler trajajo ukrepi, določeni z odredbo predsednika vrhovnega sodišča, uvedeni ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih, opravljajo izvršitelji neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja samo v nujnih zadevah, v drugih zadevah pa samo, kadar je treba odvrniti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti (tretji odstavek 48. člena).

Skladno z novelo se podatki o razresˇenih izvrsˇiteljih in namestnikih izvrsˇiteljev trajno izbrisˇejo iz evidence izvrsˇiteljev in namestnikov izvrsˇiteljev po desetih letih od pravnomocˇnosti odlocˇbe o razresˇitvi (295. člen). V zvezi z izvršitelji je pomembna tudi sprememba 298.č člena zakona, ki spreminja oziroma na novo opredeljuje dejanja izvršiteljev, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve, npr. cˇe izvrsˇitelj odmeri ali zaracˇuna placˇilo za svoje delo ali strosˇke v nasprotju s predpisano tarifo; cˇe izvrsˇitelj zahteva visˇjo varsˇcˇino, kot je dolocˇena s tarifo; cˇe izvrsˇitelj v imenu ali za upnika opravi dejanje, ki ni dejanje izvrsˇbe in zavarovanja.

 


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko
pravne
zadeve


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.