c S
Pogodbena kazen v poslovanju med podjetji 26.02.2021 V idealnem svetu, v katerem bi se vsaka pogodbena stranka držala dogovorjenih obveznosti,  pogodbena kazen sploh ne bi obstajala. Ker pa svet seveda ni idealen, kot tudi ljudje nismo idealni, je pravni sistem izumil »palico«, s katero poskuša pogodbene stranke prisiliti, da bi se držale sprejetih pogodbenih obveznosti. Ta palica ima obliko finančne oziroma premoženjske kazni.

Uvod

V poslovni praksi se je izkazalo, da je pogodbena kazen precej učinkovito sredstvo, v skladu s katerim lahko pogodbeni upnik pričakuje, da bo s strani pogodbenega dolžnika prejel vsaj določeno finančno kompenzacijo v primeru, če se izkaže, da ta ni izpolnil svojih obveznosti, ali pa da je zamudil pri izpolnjevanju svojih obveznosti.    

Upnik se s pogodbeno kaznijo zavaruje pred tem, da bo dolžnik (denimo izvajalec, podizvajalec, nadzornik, komisionar, mandatar) izpolnil svojo pogodben obveznost pravilno oziroma pravočasno. Če na ravna tako, mu mora plačati določen denarni znesek, ali pa mu mora priskrbeti kakšno drugo premoženjsko korist.

Kako se določi pogodbena kazen?

Predvsem bi želel poudariti, da je pogodbena kazen urejena v različnih predpisih. Splošna določila glede pogodbene kazni denimo vsebuje Obligacijski zakonik[1], urejajo pa jo tudi nekateri drugi pravni akti, denimo Posebne gradbene uzance (PGU)[2]. V primeru, če se pogodbeni stranki dogovorita za uporabo PGU, velja, da se bodo za njuna razmerja uporabljala določila o pogodbeni kazni, kot jih urejajo te uzance in ne določila o pogodbeni kazni, kot jih ureja Obligacijski zakonik (OZ).

Pogodbeni stranki običajno že v sami pogodbi določita, za kakšen primer se uporabi pogodbena kazen. Ta je ponavadi dogovorjena za primer zamude, ni pa to nujno. Pogodbeno kazen lahko stranki določita tudi za primer neizpolnitve obveznosti, čeprav redkeje, saj se za primere tovrstnih kršitev v praksi pogosteje uporabljajo druge sankcije (denimo odškodninski zahtevki iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti). OZ določa, da se v primeru, če  pogodbeni stranki ne določita, za kateri primer se določi pogodbena kazen, vzpostavi domneva, da je ta dogovorjena za primer zamude.     

Kar se tiče višine pogodbene kazni, velja, da lahko pogodbeni stranki njeno višino določita poljubno in sicer bodisi v skupnem znesku (denimo v višini 3.000 EUR), bodisi v odstotku, za vsak dan zamude (denimo 0,05 % skupnega pogodbenega zneska za vsak dan zamude) ali kako drugače.

Pogodbena kazen mora biti sicer dogovorjena v obliki, ki je predpisana za pogodbo, iz katere je nastala obveznost, na katero se izpolnitev nanaša. Če je denimo za pogodbo predpisana pisna oblika (v pisni obliki mora biti denimo sklenjena gradbena pogodba[3] ), mora biti tudi pogodbena kazen, ki se nanaša na obveznosti iz gradbene pogodbe, dogovorjena v pisni obliki. Če se zahteva, da mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa (taka je denimo pogodba o združitvi gospodarskih družb), mora biti tudi pogodbena kazen, ki izvira iz take pogodbe dogovorjena v obliki notarskega zapisa.    

Glede veljavnosti pogodbene kazni je uveljavljeno načelo akcesornosti, kar pomeni, da dogovor o pogodbeni kazni deli pravno usodo temeljne pogodbe (obveznosti), na katero se zavarovanje nanaša. Če bi se izkazalo, da je temeljna pogodba izpodbojna ali nična, potem velja, da je tudi pogodbena kazen, ki je bila dogovorjena v taki pogodbi izpodbojna ali nična. 

Pogodbena kazen ne more veljati, če se izkaže, da je do neizpolnitve obveznosti oziroma do zamude prišlo iz vzroka, za katerega pogodbeni dolžnik ne odgovarja. Taki primeri so denimo primeri, ko se izkaže, da je do neizpolnitve obveznosti prišlo po krivdi pogodbenega upnika, ali pa da je neizpolnitev posledica višje sile (vis maior).   

Upniku, ki ga v primeru neizpolnitve obveznosti na strani dolžnika varuje pogodbena kazen, te ni treba vselej uveljavljati. Če bo presodil, da bi bilo tako uveljavljanje zanj zamudno, ali če bo presodil, da bo zaradi dolžnikove nelikvidnosti težko prišel do njenega poplačila, lahko še vedno vztraja pri dolžnikovi izpolnitvi obveznosti. Če pa vendarle zahteva plačilo pogodbene kazni, pa izgubi pravico do uveljavljanja izpolnitve obveznosti. Uveljavlja lahko torej samo eno od obeh upravičenj.     

Drugače je v primeru, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude pri izpolnitvi obveznosti – tu ima namreč upnik pravico zahtevati oboje – tako izpolnitev obveznosti, kot tudi plačilo pogodbene kazni. Vendar pa mora biti pozoren na to, da lahko izgubi pravico zahtevati pogodbeno kazen zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni takoj sporočil dolžniku, da si pridržuje še pravico do pogodbene kazni. To pomeni, da mora paziti na to, da v primeru, ko sprejme izpolnitev obveznosti dolžnika, tega takoj po izpolnitvi na ustrezen način (najbolje s priporočenim pismom, ali po elektronski pošti) obvesti, da želi uveljavljati tudi dogovorjeno pogodbeno kazen.

Kar se tiče pravic pogodbenega dolžnika, ta nima pravice, da bi se s plačilom pogodbene kazni razbremenil svoje obveznosti izpolnitve obveznosti in odstopil od pogodbe. To lahko stori le izjemoma, če se izkaže, da je bil to namen pogodbenikov, ko sta se dogovorila za pogodbeno kazen.     

Višina pogodbene kazni, ki jo pogodbeni stranki določita, je načelno poljubna, vendar pa je zakonodajalec poskrbel za to, da bi preprečil ekscesne primere. Zakon tako določa, da lahko sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, če spozna, da je ta glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka.

Pogodbena kazen in odškodnina

Sankcija pogodbene kazni je načelno neodvisna od odškodninskega zahtevka. Upnik ima namreč pravico zahtevati plačilo pogodbene kazni, tudi, če ta presega škodo, ki mu je nastala in celo tedaj, če mu sploh ni nastala nobena škoda. Če je škoda, ki mu je nastala, večja od pogodbene kazni, pa ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. To pomeni, da zaradi klavzule o pogodbeni kazni ni izpostavljen morebitnemu tveganju, da bo zaradi nje prejel nižjo kompenzacijo, kot v primeru, če bi zahteval polno odškodnino.  

Obstajajo pa tudi nekatere izjeme – če  je za neizpolnitev obveznosti ali za primer zamude z izpolnitvijo že v zakonu določena tudi višina odškodnine v obliki penalov, pogodbene kazni, odškodnine ali pod kakšnim drugim imenom ( gre za primere, ko možnost plačila odškodnine določa že sam zakon), pogodbeni stranki pa sta se poleg tega v pogodbi dogovorili še za pogodbeno kazen posebej, potem upnik nima pravice zahtevati obojega skupaj – torej pogodbene kazni in z zakonom določeno odškodnino, razen, če je to po samem zakonu dovoljeno.

Pogodbena kazen po ZVKSES

Že zgoraj sem omenil, da nekateri predpisi pogodbeno kazen urejajo nekoliko drugače, kot OZ-A. Eden izmed takih je denimo Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)[4]. Ureditev po ZVKSES je specifična po tem, da v primeru, če prodajalec zamudi z izročitvijo nepremičnine, je kupec upravičen zahtevati plačilo pogodbene kazni v višini 0,5 promila kupnine za vsak dan zamude za celotno obdobje trajanja zamude. Pogodbena kazen je v primeru ZVKSES natančno določena, kar je namenjeno predvsem zaščiti kupcev nepremičnin.

Pogodbena kazen po PGU

Nedavno so bile sprejete nove Posebne gradbene uzance (PGU 2020), ki pogodbeno kazen prav tako urejajo specifično. V skladu z uzancami se lahko pogodbena kazen dogovori za zamudo z izpolnitvijo, za nepravilno izpolnitev, kot tudi za neizpolnitev. Pogodbena kazen znaša 1 promil končne vrednosti za izvedena dela za vsak dan zamude z omejitvijo, da ne sme presegati 5% končne vrednosti izvedenih del. V končno vrednost izvedenih del se sicer ne všteva vrednost prej dokončanega ali izročenega dela objekta, ki pomeni funkcionalno celoto in se lahko kot takšna samostojno uporablja. Na vrednost takega dela objekta se pogodbena kazen obračunava posebej, sorazmerno od vrednosti del za del objekta, z izvedbo katerega je izvajalec v zamudi. Če je naročnik začel uporabljati objekt ali njegov del, preden je bil objekt sprejet ali izročen, se pogodbena kazen obračunava od takšnega začetka uporabe objekta ali dela objekta.

V primeru, če škoda, ki jo je utrpel pogodbeni upnik zaradi kršitve pogodbenih obveznosti po pogodbenemu dolžniku presega znesek pogodbene kazni, lahko upnik poleg pogodbene kazni zahteva tudi povračilo škode, kolikor ta presega pogodbeno kazen, ne more pa zahtevati povračila celotne škode in ob tem še pogodbeno kazen.

Tudi po PGU velja, da je pogodbeni dolžnik oproščen plačila pogodbene kazni, če je prišlo do kršitve pogodbenih obveznosti, za katere ni odgovoren.

Sklep

Pogodbena kazen je koristna in se še posebej v podjetjih, ki niso posebej vešča pravnih predpisov, premalo uporablja. Še posebej v gradbenih in obrtniških poslih so znani primeri neprofesionalnega odnosa gradbincev oziroma obrtnikov do sprejetih obveznosti, pri čemer izstopajo predvsem zamude. 

Z določitvijo klavzule o pogodbeni kazni v pogodbo se doseže že pomemben psihološki učinek na pogodbene stranke. Tistim pogodbenim dolžnikom, ki so doslej morda kalkulirali, da bodo lahko zaradi zamude pri enem naročniku, zaslužili pri drugem, se matematika zaradi pogodbene kazni podre. Obenem se upniki s pogodbeno kaznijo zaščitijo pred škodo, ki bi jim lahko nastala zaradi neizpolnitve ali zamude pri izpolnitvi na strani dolžnikov.

Že iz teh razlogov umestitev klavzule o pogodbeni kazni v pogodbe vselej priporočam.   


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve


PRIJAVITE  SE

Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!


______________

[1] Glej Obligacijski zakonik (OZ)

[2] Glej PGU 2020

[3] Glej 649. člen Obligacijskega zakonika

[4] Glej Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 18/04)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.