c S
Vse o letnem dopustu in regresu 24.02.2021

Do konca junija morajo delodajalci svojim zaposlenim izplačati regres za letni dopust. Izjemoma je mogoče rok za izplačilo regresa podaljšati do 1. novembra tekočega leta. Ker je pravica do regresa vezana na pravico do letnega dopusta, je tudi način izračuna enak kot pri računanju števila dni letnega dopusta.


Letni dopust

Pravico do letnega dopusta pridobi delavec takoj ob sklenitvi delovnega razmerja, kar pomeni, da ga lahko izrabi že prvi dan nastopa dela. Določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta bi celo morala biti ena od obveznih sestavin vsake pogodbe o zaposlitvi, lahko pa se v pogodbi glede tega določila stranki sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

Pravici od letnega dopusta se delavec ne more odpovedati niti je ne more prenesti na drugo osebo, na primer na drugega delavca. Kakršnakoli izjava o odpovedi pravici do letnega dopusta je tako neveljavna. Prav tako je neveljaven kakršenkoli sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Dejansko minimalno število dni letnega dopusta delavca pa je tako odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. V običajnem 5-dnevnem delovnem tednu ima tako delavec pravico do 20 dni dopusta (4 tedne po 5 dni), kadar pa je delo razporejeno drugače (na drugačno število dni), je tudi število dni dopusta drugačno.

Poleg minimalnega trajanja letnega dopusta delavcu že na podlagi ZDR-1 pripadajo dodatni dnevi dopusta, če izpolnjuje določene pogoje:

  • starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta;
  • delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
  • delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni;
  • nočnim delavcem mora delodajalec zagotoviti daljši dopust.

Dodatno se lahko daljše trajanje letnega dopusta določi tudi s pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo ali internimi akti delodajalca.


Vsakoletno obvestilo delodajalca o letnem dopustu

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.


Začetek ali prenehanje zaposlitve med letom in sorazmerni del letnega dopusta

Delavec, ki med letom sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima zato v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. V takem primeru ima v prvem oziroma zadnjem letu zaposlitve pri posameznem delodajalcu pravico do izrabe letnega dopusta zgolj v sorazmernem delu. Če je v posameznem letu zaposlen na primer od 1. septembra, ima v prvem letu 4 mesece zaposlitve in zato 4/12 od števila dni dopusta, ki mu sicer pripada. Če bi delavcu pripadalo v polnem letu zaposlitve 20 dni dopusta, mu v prvem letu zaposlitve od 1. septembra pripada 6,67 dni, kar se zaokroži na 7 dni dopusta. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se namreč najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. V letu, v katerem je delavec zaposlen od 1. januarja do 31. decembra, ima delavec pravico do izrabe celotnega letnega dopusta.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Ni pa več mogoče prenašati neporabljenega dopusta k naslednjemu delodajalcu.


Izraba letnega dopusta

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna, saj je namen pravice do dopusta popoln počitek od dela.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Letni dopust se izrablja upoštevaje možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti ter upoštevaje potrebe delovnega procesa, zaradi česar delodajalec lahko zahteva od delavca, da prej načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

V zvezi z izrabo dopusta ZDR-1 določa nekatere posebnosti:

  • delavec, ki zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel pravočasno izrabiti letnega dopusta, ga lahko izrabi do 31. decembra naslednje leto;
  • delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če tako določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca;
  • starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic;
  • če delavec sklene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci, se mora o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela sporazumeti z delodajalci.

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga določi sam, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. V tem primeru ali v primeru želje po izrabi dopusta med šolskimi počitnicami lahko delodajalec delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.


Regres za letni dopust

Regres za letni dopust je posebno plačilo, ki ga prejme delavec za namen izrabe letnega dopusta.

Pravica do regresa

Pravica do regresa je v celoti vezana na pravico do letnega dopusta, kar pomeni, da ima delavec pravico do regresa le tedaj, če ima pravico do letnega dopusta, in tudi v enakem obsegu:

  • če ima delavec pravico do polnega letnega dopusta (zaposlen od 1. 1. do 31. 12. posameznega leta), ima pravico le do celotnega dela regresa;
  • če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa;
  • če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu (v takem primeru ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot če bi delal polni delovni čas: 67. člen ZDR-1).


Izplačilo regresa
Glede višine regresa za letni dopust velja zakonsko predpisana minimalna višina, to je izplačilo regresa najmanj v višini minimalne plače. Od 1. januarja 2021 naprej znaša minimalna plača 1.024,24 evra.

Regres mora biti delavcu izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti je lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Kasnejše izplačilo regresa je tako mogoče le, če delodajalca zavezuje kolektivna pogodba. V primeru zamude je delavec upravičen do zamudnih obresti.

 


Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!




Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.