c S
V letnem poročilu za leto 2020 bo treba razkriti tudi državne pomoči 17.02.2021

Januar in februar sta za računovodje meseca, ko se inventura zaključi, bruto bilance sestavijo in nastopi čas priprave letnega poročila. Leto 2020 tudi za računovodstvo ni bilo običajno leto, kar pomeni, da bo treba oblikovanju pojasnil k izkazom in razkritij nameniti nekoliko več časa.

V skladu s 54. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti. Pri tem morajo:

  • najmanj enkrat letno preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem
  • zagotoviti, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida in vsa odstopanja ustrezno pojasniti k pojasnilom k izkazom.

Sestavni del letnega poročila je poslovno poročilo, ki mora biti v skladu s 70. členom ZGD-1 uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja z ustreznim sklicevanjem na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila. Poleg podatkov in pojasnil, ki jih mora vsaka družba oblikovati v skladu z računovodskimi standardi, pa mora vsaka družba v prilogi razkriti tudi:

1. sprejete računovodske usmeritve;

2. opredmetena osnovna sredstva, ki so merjena po revalorizacijski vrednosti

3. finančne naložbe, ki so vrednotene po pošteni vrednosti

4. pogojne finančne obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe;

5. višino vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno), s podatki o obliki in načinu zagotovitve stvarnega jamstva,

6. predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in zaposlenim;

7. znesek in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;

8. višino vseh obveznosti z rokom dospelosti daljšim od petih let, ločeno za vsako postavko obveznosti;

9. povprečno število zaposlenih in,

10. lastne deleže, če družba ima oziroma jih je med letom imela.

Glede na to, da rezultati različnih anket razkrivajo, da je več kot 40 % koristilo ukrepe državnih pomoči v letu 2020, nedvomno predstavljajo ti ukrepi poseben pomen za družbe prejemnice.

Tako bodo družbe morale razkriti:

  • koriščenje ukrepa odloga plačila najemnin
  • koriščenje ukrepa odloga plačila kreditnih pogodb, kar se bo odrazilo tudi pri razvrščanju kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti,
  • prejete subvencije, pomoči in druge oblike državnih podpor.

V skladu s Pojasnilom 1 k SRS 15 (v nadaljevanju Pojasnilo) se državne podpore uvrščajo med poslovne prihodke. V skladu s SRS 15 (2019) – Prihodki, so namreč poslovni prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. SRS 15.5. (2019) določa, da so drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Mednje pa štejemo tudi državno podporo.

V skladu s Pojasnilom so državna podpora zneski, ki jih dobi organizacija od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za določene namene. Državna podpora se pripozna, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da je organizacija izpolnila pogoje zanjo in da bo državna podpora tudi prejeta.

Organizacije, ki so na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali katerega drugega zakona ali predpisa pridobile kakršnokoli državno podporo od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, morajo tako prejeto državno podporo izkazovati med drugimi poslovnimi prihodki v okviru skupne kontov 76 - Poslovni prihodki. Po priporočenem enotnem kontnem načrtu za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije naj organizacije vso državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19 izkazujejo na ločenem analitičnem kontu v okviru konta 768 z nazivom Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (državna podpora zaradi COVID-19).

V skladu s SRS 15.32 se poslovni prihodki, ki se nanašajo na dobljene subvencije, dotacije, regrese, kompenzacije, premije in podobno, upoštevajo, če:

a) obstaja razumna gotovost, da bo organizacija izpolnila pogoje v zvezi z njimi in jih bo tudi prejela; ali

b) jih je že prejela in razmejila med odloženimi prihodki ter je že nastala potreba po njihovem prenosu zaradi pokrivanja ustreznih stroškov.

Prav tako pa je potrebno v skladu s SRS 15.37 obseg in znesek takšnih postavk razkriti zaradi njihovega obsega, njihove vrste ali njihovih posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju za vsako postavko posebej.

Prav tako SRS 21 (2016) - Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje določa, da morajo vse organizacije za prihodke in odhodke pomembnih vrednosti, če niso predstavljeni drugod, ločeno razkriti njihovo naravo in znesek. Zaradi izrednosti razmer epidemije COVID-19 se tudi prihodki iz državnih pomoči za zajezitev ali odpravo posledic COVID-19 štejejo za prihodke pomembnih vrednosti in zato morajo vse organizacije v vseh pojasnilih k računovodskim izkazom, sestavljenim za poslovno leto, ki se konča po 13. marcu 2020, ločeno razkriti njihovo naravo (vrsto) in znesek, ki se predvsem nanaša na:

  1. znižanje vrednosti zalog do čiste iztržljive vrednosti oziroma njihov odpis ali popravke vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev do nadomestljive vrednosti in razveljavitve (storne) takih popravkov vrednosti;
  2. odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev;
  3. odtujitve finančnih naložb;
  4. ustavljeno poslovanje;
  5. poravnavanje pravd;
  6. reorganiziranje delovanja podjetja in razveljavitve (storne) vseh rezervacij za reorganiziranje;
  7. druge razveljavitve (storne) rezervacij.

Pri tem mora družba v pojasnilih razkriti spremembe tudi zaradi prerazvrstitev, ki se nanašajo na postavke drugega vseobsegajočega donosa in vplivajo na poslovni izid in jih predstaviti po prenosih v čisti poslovni izid. Prav tako pa tudi razkriti čisti poslovni izid (dobiček ali izgubo po obdavčitvi) iz ustavitve poslovanja.

Za konec velja izpostaviti, da zakonski rok za predložitev letnih poročil Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v skladu z 58. členom ZGD-1 še vedno velja in je aplikacija za predložitev letnih poročil za leto 2020 tako kot vsako leto že na voljo od sredine meseca januarja dalje.

Predložitev letnega poročila ni le zakonska obveza, temveč tudi pogoj za izračun bonitetne ocene in s tem uveljavljanje možnosti sodelovanja na razpisih za pomoč gospodarstvu. Zato AJPES v tem času tudi normirancem svetuje, da ravno zaradi navedenega razloga, predložijo letno poročilo, čeprav jih zakon k temu ne zavezuje.


Oglejte si še druge članke s področja Osnovni pojmi in pripomočki knjigovodstva, računovodstva in revizije


PRIJAVITE  SE

Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.