1.  Uvod

Preiskovalni postopki se lahko izvedejo v različnih vsebinah in temu primerni so rezultati in tudi oblike poročil, ki jih strokovnjaki (revizorji) pripravijo. Zato vam v tem prispevku želim predstaviti različne oblike preiskovalnih postopkov, ki se lahko uporabijo za preverjanje računovodskih informacij.  Nadalje želim pokazati kakšna poročila in izsledke lahko pričakujemo od revizorja pri posameznih oblikah preiskovalnih postopkov.

2.  Vrste preiskovalnih postopkov

Preiskovalni postopki se nam pojavljajo v obliki revizije, kontroliranja, inšpiciranja, skrbnih in forenzičnih pregledov. Vse te oblike preiskovalnih postopkov  pa lahko opredelimo kot vrste nadzora.

Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje, ki ga opravljajo v nadzirano delovanje organizacijsko vključeni organi, delujoči po načelu stalnosti.

Inšpekcija je pretežno popravljalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti.

Revidiranje je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso organizacijsko vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti. Obsega oblikovanje in vrednotenje dokazov o trditvah v zvezi s predmetom nadziranja ter poročanje o ugotovitvah uporabnikom, ki jih takšne informacije zanimajo, da bi na tej podlagi lahko ustrezno ukrepali. Med postopke revidiranja sodijo tudi skrbni in forenzični pregledi.

Vrst preiskovalnih postopkov lahko razdelimo v tri osnovne skupine:

• Preiskovalni postopki  po Zakonu o gospodarskih družbah.
• Preiskovalni postopki po Zakonu o revidiranju.
• Preiskovalni postopki po lastni izbiri.

V nadaljevanju bomo preiskovalne postopke imenovali revizija, pod katero bomo razumeli revizijo v ožjem smislu (revizija računovodskih izkazov) in revizija v širšem smislu (kamor sodijo vsi ostali preiskovalni postopki, kot jih pozna zakon o revidiranju).

2.1 Revizije po Zakon o gospodarskih družbah

Zakon o gospodarskih družbah zahteva izvedbo revizije v več primerih.

V glavnem jih lahko razdelimo v dve temeljni skupini, in sicer:

• revizija računovodskih izkazov in
• Druge revizije.

    2.1.1 Revizija računovodskih izkazov

Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.

Revizorja imenuje skupščina družbe (ali drug pristojen organ).

    2.1.2 Druge revizije po ZGD

Najpogosteje se revidira v naslednjih primerih:

• izredne revizije,
• posebne revizije in
• revizije v postopkih sprememb v kapitalu.

Več o vsebini posameznih revizij pišemo v poglavju 3.2. tega gradiva.

2.2  Revizije po Zakon o revidiranju

Zakon o revidiranju ureja revidiranje in strokovna področja povezana z revidiranjem. Za nadaljnje razumevanje in povezovanje izrazoslovja iz ZGD-ja povzemamo nekaj ključnih pojmov iz Zakona o revidiranju:

Revidiranje pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanje dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področja revidiranja, dajanja zagotovil in etike.

Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.

Drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.

Posli opravljanja dogovorjenih postopkov so storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, ki so opredeljene v pravilih mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.

2.3 Revizije po lastni izbiri

Med revizije po lastni izbiri sodijo (s tem mislimo na postopke, ki se za njih dogovorita organizacija in revizijska družba) drugi posli dajanja zagotovil in posli opravljanja dogovorjenih postopkov. Revizije v okviru teh dveh kategorij ureja Zakon o revidiranju in nas nato hitro napoti na mednarodne standarde revidiranja, ki opisujejo natančnejše revizijske postopke, ki jih je potrebno izvesti pri različnih oblikah revizij.

V tem prispevku bomo izpostavili:

-  Skrbni pregled in
-  Forenzični pregled oz. revizija,

ki se jih najpogosteje poslužujemo, kadar so podjetja v krizi in nam služijo za sprejemanje nadaljnjih poslovnih odločitev v povezavi z gospodarsko družbo.

3.  Kaj lahko od posameznih preiskovalnih postopkov pričakujemo

Iz zapisanega do sedaj je razvidno, da je revizij veliko vrst. V nadaljevanju se bomo osredotočili na tiste, ki jih najpogosteje srečujemo  in na tiste, ki se jih je smiselno uporabiti, ko je podjetje v krizi in mora sprejeti pomembne odločitve glede podjetja.

3.1   Revizija računovodskih izkazov

Revizija računovodskih izkazov je obvezna za družbe, za katere to predpisuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Osnovni namen te revizije je poročati lastnikom ali so računovodski izkazi v bistvenih pogledih resničen in pošten prikaz poslovanja. Poenostavljeno lahko trdimo, da revizor informira lastnike ali je dobiček, ki ga podjetje izkazuje v bistvenih pogledih ustrezen, v skladu z izbranim okvirjem računovodskega poročanja.

Za ta namen revizor mora:

• revidirati računovodsko poročilo
• pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila,
• v omejenem obsegu pregledati izjave o upravljanju družbe[1].  Omeji se na:
  • opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja,   in
  • pri družbah, ki so zavezane k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, tudi podatke o:
    • pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in sicer:
      • ime in priimek ali firmo imetnika,
      • število vrednostnih papirjev in delež, ki ga predstavljajo v osnovnem kapitalu družbe, in
      • naravo imetništva. Oseba je posredni imetnik vrednostnih papirjev, če jih ima druga oseba za njen račun, ali če lahko zagotovi, da se pravice iz njih opravljajo v skladu z njeno voljo
    • vsakemu imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice:
      • ime in priimek ali firmo imetnika, in
      • naravo pravic;
    • vseh omejitvah glasovalnih pravic, zlasti:
      • omejitvah glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov,
      • rokih za izvajanje glasovalnih pravic, in
      • dogovorih, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev;
    • pravilih družbe o:
      • imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora, in
      • spremembah statuta;
    • pooblastilih članov poslovodstva, zlasti pooblastilih za izdajo ali nakup lastnih delnic.

Revizor mora sodelovati z revizijsko komisijo in jo obveščati o glavnih zadevah v zvezi z revizijo letnega poročila, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja[2].

Revizor svoje revizijske postopke za dosego cilja razdeli v tri dele:

• revidira notranje kontrole
• prisostvuje pri inventuri
• preizkuša podatke v računovodskih izkazih

Po opravljenih vseh postopkih izdela poročilo, ki je zalo uniformirano in je dolžen uporabljati za to vnaprej pripravljene izraze v mednarodnih standardih revidiranja.

Revizorjevo poročilo mora vsebovati: 

• uvod, v katerem je navedeno računovodsko poročilo, ki je bilo revidirano, skupaj z računovodskim okvirom, ki je bil uporabljen pri sestavljanju;
• opis namena in obsega revidiranja, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih revizijskih standardov je bila opravljena revizija;
• revizijsko mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno, ali računovodsko poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja, v skladu z ustreznim računovodskim okvirom poročanja, in kadar je to potrebno, ali je računovodsko poročilo skladno s predpisi; revizijsko mnenje je lahko:
  • neprilagojeno mnenje,
  • prilagojeno mnenje:
    • mnenje s pridržki,
    • odklonilno mnenje,
    • ali pa revizor, če mnenja ne more izraziti, izjavo mnenja zavrne. Če revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrne izdelavo mnenja, obveznost revizije ni izpolnjena.
• odstavek o poudarjanju zadev, v katerem revizor na poseben način opozarja ali se sklicuje na katerokoli zadevo, za katero meni, da je to potrebno, ne da bi pri tem izrazil mnenje s pridržki;
• odstavek o drugih zadevah v poročili, kot je nap. neusklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom istega poslovnega leta, in
• datum in revizorjev podpis.

Neprilagojeno mnenje

Po našem mnenju računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe ABC na dan 31. decembra 201X ter njen poslovni izid za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Mnenje s pridržki

Osnova za mnenje s pridržki

Se opišejo dejstva zaradi katerih, ima revizor pomisleke, da bi dal neprilagojeno mnenje.

Mnenje s pridržki

Razen, glede možnih učinkov zadeve, opisane v odstavku Osnova za mnenje s pridržki, računovodski izkazi po našem mnenju v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj družbe ABC  na dan 31. decembra 201X ter njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Odklonilno mnenje

Osnova za odklonilno mnenje

Revizor navede razloge za odklonilno mnenje.

Odklonilno mnenje

Zaradi bistvenosti zadeve, obravnavane v odstavku Osnova za odklonilno mnenje, računovodski izkazi po našem mnenju ne predstavljajo pošteno finančnega položaja družbe ABC na dan 31. decembra 201X ter njen poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Zavrnitev mnenja

Osnova za zavrnitev  mnenja

Revizor navede razloge za zavrnitev mnenja.

Zavrnitev mnenja

Zaradi bistvenosti zadeve (zadev), opisane (opisanih) v odstavku Osnova za zavrnitev mnenja, nismo mogli pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov kot osnove za revizijsko mnenje. Zato ne izražamo mnenja o računovodskih izkazih.

Odstavek o poudarjanju zadev

Odstavek o poudarjanju zadev lahko vsebujejo vsaka oblika mnenja, ki smo jih obravnavali zgoraj. V tem odstavku revizor opozori na nekatera dejstva, ki so sicer pravilno prikazana v računovodskih izkazih, vendar so tako pomembna in tvegana, da želi bralca na to opozoriti.

Poudarjanje zadev

Ne da bi izrazili mnenje s pridržki opozarjamo na bistveno poslabšanje finančnega položaja družbe ABC. Prihodki leta 2011 predstavljajo le 56 % ustvarjenih prihodkov v letu 2010. To je posledično povzročilo visoko izgubo konec leta 2011, v višini ________ EUR in bistveno poslabšanje ustreznosti financiranja dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri. Konec leta 2011 je z dolgoročnimi viri financiranih le 79 % dolgoročnih sredstev. Te okoliščine, nakazujejo na pomembno negotovost. Če družba ne bo uspela realizirati svojih poslovnih načrtov, utegne to povzročiti precejšen dvom o spodobnosti gospodarske družbe nadaljevati kot delujoče podjetje.

Odstavek o drugih zadevah

V odstavku o drugih zadevah revizor poroča o drugih zadevah, ki jih pogleda. Običajno je to v primeru revizije letnih poročil, kjer zapiše, da je poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.

Druge zadeve

Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.

3.2 Izredna in posebna revizija po Zakonu o gospodarskih družbah

    3.2.1. Posebna revizija

a) imenovanje posebnega revizorja

Skupščina lahko z navadno večino glasov imenuje posebnega revizorja[3] zaradi:

• preveritve ustanovitvenih postopkov ter
• Vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala, v zadnjih petih letih.

Za posebnega revizorja ne more biti imenovana oseba, ki je revidirala letno poročilo družbe v zadnjih petih letih.

b) Pravice posebnega revizorja

Poslovodstvo mora posebnemu revizorju omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe, kakor tudi premoženjske predmete, še zlasti blagajno družbe, zaloge, vrednostne papirje, blago ter preostalo premoženje družbe.

Posebni revizor lahko zahteva od članov organov vodenja ali nadzora vsa pojasnila in dokazila, potrebna za skrben pregled postopkov.

Posebni revizor ima gornje pravice tudi nasproti koncernsko povezani družbi, tako nasproti obvladujoči, kot tudi nasproti odvisni družbi.

Glede poteka revidiranja in pogojev revidiranja se za preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe smiselno uporablja zakon, ki ureja revidiranje.

c) Posebno revizorjevo poročilo

Posebni revizor mora o ugotovitvah revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: posebno revizorjevo poročilo).

V posebno revizorjevo poročilo se zapišejo tudi dejstva, katerih objava lahko družbi ali povezani družbi povzroči večjo škodo, če so pomembna, da bi lahko skupščina ustrezno ovrednotila postopke ali posle, ki se preverjajo.

Posebni revizor podpiše posebno revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in sodišču.

     3.2.2. Izredna revizija zaradi podcenitve postavk v letnem poročilu

a) Vzroki za izredno revizijo

Vzrok za izredno revizijo je, če obstaja vzrok za domnevo, da:

1. so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene, ali

2. priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v zapisnik.

Šteje se, da so postavke sredstev podcenjene, če so v računovodskih izkazih ovrednotene v nižji vrednosti, postavke obveznosti do virov sredstev pa, če so izkazane v višji vrednosti od tiste, po kateri bi morale biti ovrednotene v skladu z zakonom, računovodskimi standardi, splošnimi računovodskimi predpostavkami za sestavljanje računovodskih izkazov ter splošnimi načeli za vrednotenje postavk v teh izkazih.

Za potek revidiranja in pogojev revidiranja se za izredno revizijo smiselno uporablja zakon, ki ureja revidiranje.

b) Izredno revizorjevo poročilo

Izredni revizor mora o izidu izredne revizije pripraviti pisno poročilo (v nadaljnjem besedilu: izredno revizorjevo poročilo).

Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno precenjene ali da so bili kršeni predpisi o vsebini letnega poročila, mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati tudi te ugotovitve.

Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da so izpodbijane postavke bistveno podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu pojasniti:

1. do kolikšne najnižje vrednosti bi morale biti ovrednotene posamezne postavke sredstev ali s kakšnim najvišjim zneskom bi morale biti ovrednotene posamezne postavke obveznosti do virov sredstev;

2. za kakšen znesek bi bil letni dobiček višji ali letna izguba manjša ob upoštevanju ugotovitve iz prejšnje točke.

Če izredni revizor pri opravljanju revizije ugotovi, da izpodbijane postavke niso ali so le neznatno podcenjene, mora v izrednem revizorjevem poročilu izjaviti, da izpodbijane postavke niso bistveno podcenjene.

Če izredni revizor ugotovi, da priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega letnega poročila, niso vsebovale predpisanih pojasnil ali so bile nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vnesejo v zapisnik, mora izredno revizorjevo poročilo vsebovati manjkajoče podatke.

Če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega letnega poročila, niso vsebovale podatkov o odmikih metod vrednotenja in oblikovanja popravkov vrednosti, ki bi jih družba morala uporabiti v skladu z zakonom, računovodskimi standardi in svojimi računovodskimi usmeritvami, mora revizor v pojasnjevalnem odstavku svojega poročila navesti ugotovljiv znesek, za katerega bi bil višji ali nižji letni dobiček ali letna izguba, če bi bile uporabljene ustrezne metode.

Če izredni revizor ugotovi, da priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del izpodbijanega letnega poročila, vsebujejo vsa predpisana pojasnila in niso nepopolne, mora v izrednem revizorjevem poročilu izjaviti, da vsebuje izpodbijano letno poročilo vse predpisane podatke.

Izredni revizor podpiše izredno revizorjevo poročilo in ga nemudoma predloži poslovodstvu in sodišču.

3.3  Revizije po lastni izbiri

Če smo do sedaj obravnavali oblike revizij, ki so predpisane v Zakonu o gospodarskih družbah in imajo posledično dokaj jasne revizijske postopke in poročanje je pri preiskovalnih postopkih po lastni izbiri več manevrskega prostora. Revizorjeva naloga je, da se s pogodbo natančno dogovori s poslovodstvom oz. pristojnimi za upravljanje kakšen revizijski posel bo opravil in kako bo o njem poročal. Naloga poslovodstva pa je, da se z revizorjem dogovori za posel, ki ustreza nameravanemu cilju poslovodstva. Posameznih oblik revizij po lastni izbiri je lahko zelo veliko, saj je vsak dogovorjen posel lahko unikaten. Pri tem pa revizorji uporabljajo Zakon o revidiranju in mednarodne standarde revidiranja. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na dve obliki revizij - preiskovalnih postopkov, za katere se stranki dogovorita po lastni izbiri, da bi lažje dosegli svoj cilj oz. si odgovorili na določena vprašanj, in sicer:

1. Skrben pregled
2. Forenzična (preiskovalna) revizija

    3.3.1 Skrbni pregled

Subjekt skrbnega pregleda je najpogosteje podjetje in njegovo poslovanje. Mayr[4] ugotavlja, da je poslovanje sistem medsebojno povezanih sestavin poslovanja, ki vplivajo na vsebine poslovnih odločitev. Potencialni poslovni partnerji in/ali investitorji morajo biti sposobni identificirati, razumeti in ovrednotiti različne dejavnike, ki so za ali proti poslovni odločitvi.

Skrbni pregled je metoda oblikovanja potrebnih informacij za sprejemanje strateških poslovnih odločitev. Med njimi so najpogostejše odločitve o vlaganjih v kapital podjetja, o nakupih podjetij, spojitvah, prevzemih in tako dalje. Kvaliteta pridobljenih informacijskih osnov je odvisna od izkušenj in strokovnosti izvajalca skrbnega pregleda. Ta se kaže predvsem v sposobnosti pridobitve potrebnih informacij in njihovega pravilnega vrednotenja v skladu s cilji skrbnega pregleda. Skrbni pregled izvajajo za to usposobljeni izvajalci (med njimi pogosto najdemo revizorje, odvetnike, davčne svetovalce, ocenjevalce vrednosti in druge). Opravlja se po posebnih metodologijah.

Proučevanje skrbnih pregledov je pokazalo, da je njihova kvaliteta odvisna od izkušenj in strokovnosti izvajalca skrbnega pregleda. To velja še posebej zato, ker je v pravem trenutku zelo težko postaviti pravilno vprašanje. Zaradi ponovljivosti kvalitete izvajanja skrbnih pregledov, zaradi povsem normalnih slabosti izvajalcev skrbnega pregleda (sposobnost dolgotrajne obremenitve, koncentracija in podobno) in zaradi zagotovitve sistematičnosti izvajanja skrbnega pregleda so se razvili sistematični pristopi opravljanja skrbnega pregleda (metodike). Vsebujejo liste vprašanj, navedbe ključnih listin (seznami) in analitskih postopkov, ki pomagajo diagnosticirati stanje podjetja in oblikovati kvalitetne odločitvene osnove.

Samo kvalitetno izveden skrbni pregled bo dosegel cilj, da odločevalec nikoli ne izgovori: »Če bi vedel to, ne bi nikoli sprejel odločitve / bi sprejel odločitev.«

Skrbni pregled[5] je torej en od postopkov, ki se uporabljajo za raziskovanje in vrednotenje poslovnih priložnosti. Običajno se izvaja po sprejeti nameri o sklenitvi posla in pred podpisom pogodb (na osnovi predpogodbe, pisma o nameri in podobnega).

Najpogostejše odločitve, ki terjajo skrbni pregled, so zraven že omenjenih odločitev o kapitalskih transakcijah še odločitve o:

• prodaji podjetij;
• pridobitvi informacij o finančnem stanju kupca (zgodovina njegovih pripojitev v preteklosti. Kupčevo obnašanje v preteklosti je najboljši indikator kupčevega obnašanja do prodajalca in podjetja, ki se prodaja);
• stanju lastnega podjetja (s postopki skrbnega pregleda se lahko pregleda poslovanje lastnega podjetja. S tem se poveča kontrola, odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti in izboljša delovanje podjetja.);
• naložbah v podjetja;

• drugem.

Pogoj za kvalitetno izvedbo skrbnega pregleda je njegovo podrobno načrtovanje. Tej aktivnosti se nameni posebna pozornost, saj je časovno in strokovno zelo zahtevna. Slabosti pri načrtovanju najbolje ponazorimo s primerjavo z izletom, ki ga ne načrtujemo ali ga slabo načrtujemo. Če skrbnega pregleda ne načrtujemo natančno, je podoben ''izletu brez cilja''.

Cilje skrbnega pregleda opredeli naročnik. Povezani so z opredeljenimi tveganji in globino skrbnega pregleda. Ciljev je veliko. Najpogosteje pa se opredelijo glede na to,

• ali je dejansko stanje v pregledovanem podjetju takšno, kot je bilo prikazano;
• ali naložba ustreza naložbenim kriterijem.

Veliko investitorjev ima oblikovana merila vlaganja. Taka merila pogosto zajemajo podatke o preteklem poslovanju in ocene prihodnosti (podatki o ustvarjenih zaslužkih, finančna sodila, potencial naložbe, knjigovodske vrednosti premoženja, poštene tržne vrednosti premoženja in podjetja, kvalitete vodij in vodenja, vrsta posla, nabavni trg, prodajni trg, tehnologija, organizacija proizvodnje in tako dalje). Če postavljena merila niso dosežena, posel ni zanimiv in obratno. Zato je treba skrbno preveriti uresničitev kriterijev (predvsem podatkovne podlage).

    3.3.2  Forenzična revizija

Forenzično revizijo opredelimo kot preiskovalne postopke, ki ima ključen namen odkrivanje računovodskih prevar. Te lahko uspešno odkrijemo zgolj s celovitim pregledom in razumevanjem povezav med poslovanjem in računovodskimi izkazi ter učinki knjižb na le-te. Poslovodstvo in računovodje so za prekrivanje prevar vse bolj kreativni.

S  forenzično revizijo lahko ugotovimo prevare, ki jih je uporabilo poslovodstvo z namenom povečanja ali zmanjšanja poslovnega izida družbe. Če je nagrada poslovodje odvisna od uspešnosti poslovanja družbe, ima le ta interes izkazovanja čim boljšega rezultata, delničarjem ali družbenikom pa pogosto  ostane dejansko stanje prikrito.

Zaradi različne vsebine prevar, ki se lahko pojavljajo, je treba izbrati temu primerne revizijske postopke za ugotavljanje morebitnih prevar. Ključno je pridobivanje podatkov od zunaj neodvisno od subjekta pregleda. Področja forenzične revizije so podobna kot pri skrbnem pregledu, kar smo opisali v prejšnjem poglavju, le da so bolj usmerjena na odkrivanje prevar.

4.   Sklep

Vsekakor lahko povzamemo, da so preiskovalni postopki – revizije kot smo jih imenovali v našem prispevku pomemben pripomoček za sprejemanje poslovnih odločitev glede nadaljnjega poslovanja podjetja, ki se je znašlo v krizi. Nekatere vrste revizij, ki so predpisane že z Zakonom o gospodarskih družbah, dobimo del informacij, ki že lahko nakazujejo na določeno problematiko v podjetju, nato pa še z revizijami po lastni izbiri poiščemo odgovore na zastavljena vprašanja: kako naprej?.


Podrobneje bomo temo obravnavali na spletnem seminarju: Prvič zavezani k reviziji, ki bo v sredo, 20. januarja 2021, ob 13. uri.

Na spletni seminar se lahko prijavite tukaj do 20. 1. 2021 do 12.30 ure!

Oglejte si še druge članke s področja Osnovni pojmi in pripomočki knjigovodstva, računovodstva in revizije

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!

Visoka šola za računovodstvo

Literatura in viri:

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Zakon o revidiranju (Zrev-2)

Branko Mayr: Letno poročilo in revizije po ZGD, September 2008

Branko Mayr: Due diligance (skrbni pregled), januar 2003

Marjan Odar: vrste in namen revizij, gradivo za izobraževanje za revizorje, Ljubljana, januar 2011

Meta Duhovnik: Revizorjevi postopki in revizorjevo poročanje pri izredni in posebni reviziji v luči prenovljenih MSR, zbornik referatov revizorjev, Radenci, september 2010 

Mednarodni standardi revidiranja

---

[1] ZGD 1B.

[2] ZGD 1B. Revizijska komisija izvaja vrsto aktivonosti poveznaih z revizijo, kot so sodelovanje v revizijskem postopku, sodelovnje pri izboru revizorja itd.

[3] 318. člen ZGD-1.

[4] Dr. Mayr: Due diligance (skrben pregled, januar 2003

[5] Dr. Mayr: Due diligance (skrben pregled, januar 2003

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.