c S
PKP7 med drugim določa tudi izplačilo kriznega dodatka pri plači za december 06.01.2021

V zadnjih dneh minulega leta je bil z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) sprejet nov paket ukrepov, ki v pretežni meri podaljšuje roke že obstoječih vrst pomoči ter uvaja nekatere nove dodatke. Pri koriščenju ukrepov pa zakonski paket tudi določa vrste spremenjenih pravil in rokov, ki jim morajo upravičenci pri koriščenju ukrepov slediti.

V skladu z 9. členom ZIUPOPDVE se dopolnjuje koriščenje ukrepa delnega povračila fiksnih stroškov na osnovi 109. člena Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). Pri tem še vedno velja, da se velikost upravičenca ugotavlja na osnovi določb Uredbe 651/2014/EU in na podlagi podatkov predloženih FURS v izjavi po 110. členu ZIUOPDVE. Upravičenec pa se lahko izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 kot števila delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca. Pri izračunu upada prihodkov od prodaje pa upravičenec lahko upošteval prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši in to v izjavi tudi izpostavi. Pri tem upravičenec, ki je do uveljavitve ZIUPOPDVE že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona oz. do 15. januarja 2021. Razlika do polne vrednosti povračila pa se upravičencu izplačala do 31. januarja 2021.

Na podlagi 117. člena ZIUPOPDVE bo po novem lahko najemnik poslovnik prostorov za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen (tudi za obdobje pred veljavnostjo ZIUPOPDVE), zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, če bo najemodajalcu podal pisno zahtevo v roku 15 dni od sprejema zakona – torej do 15. januarja 2020. Najemodajalec ne sme najemniku odpovedati pogodbo, najemnik pa bo moral dolgovani znesek plačati v šestih mesecih (brez obresti) po koncu veljavnosti tega člena.

Do 31. marca 2021 se podaljšuje ukrep financiranja nadomestila plače zaradi odsotnosti zaposlenega zaradi stika z okuženo osebo ali nezmožnosti prihoda na delo po 57. členu Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), pri čemer nadomestilo plače izplačano po 1. decembru 2020 ne sme biti nižje od minimalne plače.

Nov zakonski paket uvaja tudi nekaj dodatkov. Tako mora delodajalec v skladu z 85. členom ZIUPOPDVE vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, ob plači za mesec december 2020 izplačati tudi krizni dodatek v višini 200 evrov oziroma sorazmerni del, glede na prisotnost in vrsto zaposlitve (polni ali skrajšan delovni čas). Navedeno pa ne velja za zaposlene pri neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih, občinah, tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji. Krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Za povračilo izplačanega dodatka delodajalec preko informacijskega sistema eDavki predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek najpozneje do konca februarja 2021. Finančna uprava RS (FURS) pa izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

Enkraten solidarnostni dodatek v višini 50 evrov za otroka do 18. leta starosti bodo prejeli tudi vsi starši in sicer tako tisti, ki prejemajo otroški dodatek kot tudi tisti, ki otroškega dodatka ne prejemajo, vendar le če bodo do 31. januarja 2021 na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložijo vlogo za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka in začasno denarno nadomestilo osebam, ki so izgubile delo zaradi epidemije, če bodo v skladu s 97. členom ZIUPOPDVE v 30 dneh po objavi preklica epidemije nalezljive bolezni COVID-19 predložili Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje vlogo, ki ji bodo priložili odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za določen čas.

Prav tako bodo solidarnostni dodatek prejeli tudi upokojenci, če je pokojnina za mesec december znašala manj kot 714 evrov. V skladu s 95. členom ZIUPOPDVE pa bo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov do 31. januarja 2021 izplačan tudi študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Republiki Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). ZIUPOPDVE pa omogoča tudi prejem takšnega dodatka kmetom, ki do 31. januarja 2021 predložijo vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo.

Ena glavnih posebnosti, ki jih prinaša nov zakonski paket je nedvomno možnost uveljavljanja hitrejšega upokojevanja. Tako lahko delodajalec ali predstojnik na podlagi širitve 89. člena Zakona o delovnem razmerju (ZDR-1) ali novega 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V ta namen lahko delodajalec ali predstojnik v skladu z 21. členom ZIUPOPDVE pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, delavcu pa pripada izplačilo odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1.

Še vedno velja, da lahko delodajalec v skladu s 13. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Vendar pa mora vlogo za dodelitev subvencije v skladu s 25. členom ZIUPOPDVE vložiti najpozneje do 10. junija 2021. pri tem mora delodajalec vlogi priložiti tudi dokazila po 16. členu ZIUOOPE izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače. V kolikor se v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa ugotovi, da je delodajalec predložil lažno izjavo, pa bo moral navedena sredstva v celoti vrniti.

Prav tako se do 31. marca 2021 podaljšuje ukrep uveljavitve pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, pri čemer mora delodajalec v skladu s 36. členom ZIUPOPDVE vlogi za uveljavljanje povračila priložiti tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z Zakonom o finančni upravi (ZFU), izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače. Pri tem velja izpostaviti, da bo moral delodajalec – prejemnik teh sredstev vsa sredstva vrniti, če se bo ugotovilo, da je bil katerikoli podatek na predloženi izjavi lažen.

Na osnovi sprememb 4. člena ZIUPOPDVE se širi uporaba ukrepa odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji v zvezi s posledicami razglasitve epidemije na osnovi Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), ki omogoča gospodarskim družbam, izvajalcem dejavnosti in zadrugam odlog plačila kreditnih obveznosti, če so sklenili kreditno pogodbo v času od razglasitve prvega ali drugega vala epidemije. Po novem se ta ukrep uporablja tudi za obveznosti iz kreditnih pogodb na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, pri čemer se končni datum zapadlosti obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi podaljša za čas trajanja odloga plačila. Ne nanaša pa se na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z ZIUOPDVE.

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe po novem najpozneje do 26. februarja 2021. Vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe kreditojemalec priloži tudi izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh. Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje od 31. marca 2021.

V skladu s 56. členom ZIUPOPDVE in ne glede na 38. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa po novem poslovodstvo do 31. marca 2021 ni zavezano vložiti predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije. Pri tem se šteje, da je dolgoročna plačilna nesposobnost posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna. Prav tako pa ZIUPOPDVE omogoča, da v primeru, ko organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije.

Prav tako so s Sklepom o podaljšanju ukrepov iz 67. in 68. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 do 31. marca 2021 podaljšani ukrepi, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti kot je uveljavljanja odloga plačila davkov ali prispevkov za čas do dveh let.


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!





Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.