c S
FURS: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju (POSODOBLJENO) 04.01.2021 Finančna uprava je pripravila podrobnejše informacije za davčne zavezance o PKP7 v pogostih vprašanjih in odgovorih.


I.  
KRIZNI DODATEK

1. Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur  (2x 940,58).
Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.
Na podlagi 26. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 - ZDUOP mora ne glede na prvi odstavek 85. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUPOPDVE zasebni delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki je delal in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačati ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

1.1 Ali so delavci, zaposleni v programu javnih del upravičeni do kriznega dodatka?

Upravičeni delodajalci zaposlenim v programu javnih del, izplačajo  ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Kateri so upravičeni delodajalci glej odgovor 5.

2.  V kakšni višini se izplača krizni dodatek?

Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v mesecu decembru, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2x minimalne plače (2x 940,58 = 1.881,16 eur), izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. (Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2x minimalne plače 940,58 eur). Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.

Če delavec ne dela cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

3. Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?

Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 2xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača. Delavcu pripada dodatek za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.

V decembru je skupno 23 delovnih dni, od tega 1 praznik.

Primer 1: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru cel mesec opravlja delo razen na dan 25.12.2020 ko je državni praznik. Pripada mu 200 eur kriznega dodatka.

Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas mu v zgoraj opisanem primeru pripada 100 eur kriznega dodatka.

Primer 2: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni (15 delovnih dni) razen na državni praznik (1 dan) opravlja delo. Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna:

200/23 = 8,70

8,70 * 16  =139,20 eur (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo in dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil državni praznik)

Delavcu pripada 139,20 eur kriznega dodatka.

3.1 Kako se izračuna krizni dodatek v primeru subvencioniranega delovnega časa?

V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas na podlagi se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela (v skladu z odredbo o skrajšanem delovnem času) v mesecu decembru 2020.

4. Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?

Z ZDUOP se iz okvira limita za pridobitev kriznega dodatka izloči del izplačane plače za poslovno uspešnost izplačano v mesecu novembru. Pri opredelitvi višine plače, ki je bila izplačana za mesec november 2020 se upoštevajo elementi plače iz drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki), razen plačila za poslovno uspešnost. Dodatki k plači so določeni v 127. , 128. in 129. členu ZDR-1, kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi. V izračunu limita je treba upoštevati tudi vsa izplačana nadomestila plač in nadure.
Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.
Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca izplačana v decembru 2020, torej plaviloma plača meseca novembra 2020.

4.1 Kako se upošteva izplačilo dela plače za poslovno uspešnost?

Kot je pojasnjeno v odgovoru 4 se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki), razen plačila za poslovno uspešnost in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru.

4.2 Kako se upošteva plača pri delavcih, ki imajo krajši delovni čas v primerih določenih v ZDR-1?

V primerih delavcev, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (torej v primeru dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ki imajo delavec pravico do kriznega dodatka, kot če bi delal polni delovni čas) se pri določitvi limita 2x MP upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

4.3 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo iz starševskega varstva?

V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačano nadomestilo plače. Po mnenju Ministrstva za delo (v navaljevanju MDDSZ) je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova (npr. starševsko nadomestilo). Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca.

4.4 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so v novembru prejemali nadomestilo plače zaradi bolezni?

Po mnenju MDDSZ je treba upoštevati izplačano nadomestilo plače. Navedeno velja tudi za primere, ko je bil delavec odsoten zaradi koriščenja dopusta. S tem se zagotavlja enakopraven položaj v primerjavi z delavcem, ki je bil le delno odsoten z dela zaradi bolniške, letnega dopusta.

4.5 Kako se upošteva plača, pri delavcih, ki so se zaposlili v decembru?

V primeru, ko gre za novo zaposlitev delavca, ki predhodno ni bil zaposlen, je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko se v podjetju na novo zaposli delavec, ki je bil predhodno zaposlen pri drugem delodajalcu pa je primerno upoštevati višino izplačane plače, kot je bila izplačana pri prejšnjem delodajalcu. Če delodajalci ne razpolagajo s temi podatki, jih bodo na podlagi določb o obveznosti obveščanja o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (glej 36. člen ZDR-1), pridobili od delavca.

5. Kateri delodajalci izplačajo krizni dodatek, ki ni obdavčen?

Krizni dodatek, od katerega se ne plačajo davki in prispevki, izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter ter tuja diplomatska predstavništva in konzulate, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

5.1 Ali morajo tuji delodajalci izplačati krizni dodatek?

Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije  (drugi odstavek 3. člena ZDR-1) in tako za te delavce veljajo delovnopravna upravičenja iz naslova ZDR-1, po mnenju MDDSZ glede na ureditev kriznega dodatka v 85. členu ZIUPOPDVE, ta pripada (tudi) delavcem, ki imajo v RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Glede na navedeno in upoštevaje 85. člen ZIUPOPDVE je v tem primeru tudi tuj delodajalec upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka v skladu s 85. členom ZIUPOPDVE.

5.2 Ali je do kriznega dodatka upravičen delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v RS na podlagi pogodbe o zaposlitve po tujem pravu?

Glede na dejansko zaposlitev delavca v tuji državi in upoštevaje položaj napotenega delavca kot ga določa 210. člen ZDR-1, po mnenju MDDSZ delavec v tem primeru ni upravičen do kriznega dodatka.
5.3 Podjetje je plačo za december izplačalo v decembru. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?
Glede na to, da ZIUPOPDVE izplačilo kriznega dodatka veže na izplačilo decembrske plače, je po mnenju MDDSZ krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma upoštevaje drugi odstavek 134. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1, ki določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja,  najkasneje 18. januarja 2021.

5.4 Podjetje zamuja z izplačilom plače za december. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?

V kolikor decembrska plača ni izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (torej 18. januarja), preide delodajalec zaradi neizplačila v zamudo, enako velja tudi glede kriznega dodatka.

5.5 Ali lahko delodajalec zahteva povračilo izplačanega kriznega dodatka tudi v primeru, da je krizni dodatek izplačal po poteku roka za vložitev izjave, ki je konec februarja letos?

Upravičenec do povračila izplačila kriznega dodatka lahko predloži izjavo, na podlagi katere uveljavlja povračilo izplačanega kriznega dodatka, najpozneje do 28. 2. 2021. Uveljavljanje povračila kriznega dodatka po tem roku ni možno ne glede na to, ali je delodajalec izplačal krizni dodatek pred ali po tem roku. Z ZIUPOPDVE je izplačilo kriznega dodatka vezano na izplačilo decembrske plače, kar pomeni, da je krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma upoštevaje drugi odstavek 134. člena ZDR-1, ki določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, torej najkasneje 18. januarja 2021.

5.6.  Kaj mora storiti delodajalec, ki je krizni dodatek že izplačal pred začetkom uporabe ZDUOP?

V kolikor je delodajalec krizni dodatek že izplačal pred začetkom uporabe ZDUOP, se določba 26. člena ZDUOP ne uporablja.
Delodajalec mora tako na podlagi 26. člena ZDUOP izplačati krizni dodatek tudi tistim delavcem, ki po ZIUPOPDVE niso prejeli kriznega dodatka zaradi upoštevanja plačila poslovne uspešnosti pri plači za mesec november.

6. Kako se poroča na REK obrazcu o izplačilu kriznega dodatka?

Delodajalec ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, z oznako vrste dohodka 0000.

6.1 Kako postopa podjetje, ki neupravičeno izplača krizni dodatek ali izplača previsok znesek kriznega dodatka?

V primeru, ko delodajalec pri izplačilu kriznega dodatka ni upošteval določbe 85.čl. ZIUPOPDVE in je krizni dodatek izplačal v previsokem znesku, ali ga izplačal delavcem, ki do kriznega dodatka niso upravičeni, je postopanje sledeče:
•    Delavec, ki je prejel krizni dodatek v previsokem znesku vrne znesek preveč izplačanega kriznega dodatka, ali pa delodajalec ta znesek prekvalificira v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
•    Delavec, ki je neupravičeno prejel krizni dodateke vrne preveč izplačan krizni dodatek, ali pa delodajalec znesek izplačaenga kriznega dodatka prekvalificira v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Predložitev REK:
•    Delodajalec po prejemu vračila zneska preveč izplačanega kriznega dodatka odda popravek REK-1 obrazca, in sicer popravek z zmanjšanjem po 54. členu ZDavP-2 (popravek REK-1 VD 1190 za obdobje 12/2020 se izvede tako, da se v polju A052 vpiše vrsta dohodka 0000 in znesek kriznega dodatka zmanjšan za vračilo). Če delavci v celoti vrnejo izplačilo kriznega dodatka pa delodajalec predložen REK obrazec stornira.
•    Prekvalifikacija dohodka se tehnično izvede tako, da se predložen REK (VD 1190 za obdobje 12/2020) popravi (popravek z zmnajšanjem) ali stornira v primeru celotnega vračila in hkrati predloži REK na katerem se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost z navedbo ustrezne vrste dohodka.

7. Kako podjetje pridobi sredstva za izplačan krizni dodatek?

Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenim delavcem, delodajalec preko portala eDavki predloži v elektronski obliki izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek.

Delodajalec izjavo v elektronski obliki vloži najkasneje do konca marca 2021. Na podlagi tako prejete izjave bo FURS upravičenim delodajalcem povrnil izplačan krizni dodatek najpozneje do 20. aprila 2021.

8.  Ali se povračilo kriznega dodatka delodajalcu šteje za državno pomoč?

Povračila kriznega dodatka delodajalcu na podlagi petega odstavka 85. člena ZIUPOPDVE, ki se zagotavljajo v proračunu RS, po pojasnilu Ministrstva za finance ne predstavljajo državne pomoči, saj ne izkrivljajo konkurence na trgu med podjetji oz. subjekti ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo. Gre za generalni ukrep, subjekti, ki so v tem primeru izključeni, se ne ukvarjajo s tržno dejavnostjo oz. nimajo sedeža podjetja v Sloveniji.


II. 
ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV – vračila in nadzor vračil upravičenj

9. Na katera vračila upravičenj se nanaša 89. člen ZIUPOPDVE?

S prvi odstavkom 89. člena ZIUPOPDVE se določa postopek vračila povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP z primere, ko subjekt, ki uveljavil upravičenje, naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja upada prihodkov, ki je določen za pridobitev tega upravičenja s  tretjim odstavkom 24. člena ZIUOOPE, s tretjim odstavkom 2. člena ZIUPDV in s tretjim odstavkom 68. člena ZZUOOP.

Zavezanec, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo pri Zavodu za zaposlovanje po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije, ki mu izda odločbo za vračilo upravičenj.

Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.

9.1.    Na katera vračila upravičenj se nanašata 39. in 47. člen ZDUOP?

S šestim odstavkom 39. člena ZDUOP in devetim odstavkom 47. člena se določa postopek vračila povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po tem zakonu za primere, ko subjekt, ki je uveljavil upravičenje, naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev.

S šestim odstavkom 39. člena ZDUOP je tako določena obveznost vračila prejetih sredstev, ko subjekt, ki je uveljavil upravičenje, ne izpolnjuje pogoja upada prihodkov, ki je določen za pridobitev tega upravičenja s  tretjim odstavkom 39. člena ZDUOP. Zavezanec bo moral na podlagi odločbe FURS prejeta sredstva vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe, po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti – ZPOMZO-1. Podrobnejše pojasnilo glede ugotavljanja upada prihodkov je MDDSZ objavil na spletu.

Z devetim odstavkom 47. člena ZDUOP pa je določena obveznost vračila prejetih sredstev, v primeru, da je od 1. februarja 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021. Zavezanec bo moral na podlagi odločbe FURS prejeta sredstva vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

9.2.    Na katera vračila upravičenj se nanaša 19. člen ZDUOP?

Zaradi podaljšanja ukrepa subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom Vlade RS do 30. 6. 2021, se z odstopom od 18. člena ZIUOOPE, z 19. členom ZDUOP določa obveznost delodajalca, ki je prejel subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, ki mora v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu.
Citirani zakonski določbi ZIUOOPE in ZDUOP je po pojasnilu MDDSZ potrebno razlagati na način, da je ureditev navedene obveznosti obveščanja FURS v ZDUOP komplementarna (dopolnjujoča) ureditvi v ZIUOOPE, kar pomeni, da obveznost iz ZDUOP velja zgolj za delodajalce, ki so subvencijo za skrajšanje polnega delovnega časa prejemali tudi v letu 2021 (ključen pri tem je mesec, za katerega je delodajalec prejel subvencijo in ne datum izplačila subvencije). Navedeno pa tudi pomeni, da je mogoče obveznost vračila prejetih sredstev v primerih, določenih v 19. členu ZDUOP, vzpostaviti le ob upoštevanju obdobja, v katerem je delodajalec prejemal subvencijo za skrajšanje polnega delovnega časa. Prepoved zakonsko določenih izplačil oz. nakupov se tako nanaša izključno na leto, v katerem je delodajalec koristil ukrep: če je delodajalec ukrep koristil v letu 2020, se tudi omenjena prepoved izplačila nanaša na leto 2020 (oziroma za leto 2020); če je ukrep koristil v letu 2021, se prepoved nanaša na leto 2021 (oziroma za leto 2021); če pa je ukrep koristil v obeh letih, se tudi prepoved nanaša na obe leti.

Omenjena prepoved iz 19. člena ZDUOP torej velja za vse delodajalce, ki so prejemali subvencijo od meseca januarja 2021 dalje, s takšno ureditvijo pa se zagotavlja kontinuiteta ukrepa v nespremenjeni obliki, z veljavnostjo tudi v letu 2021 oziroma za leto 2021. Kot pojasnjuje MDDSZ je pri tem treba upoštevati tudi namen samega ukrepa, ki je v ohranitvi delovnih mest pri delodajalcih, ki se jim je zaradi omejitvenih ukrepov bistveno poslabšalo poslovanje in bi lahko iz tega razloga tudi prenehala poslovati. Dejstvo je, da je bila odločitev o podaljšanju izvajanja omenjenega ukrepa sprejeta dne 16. 12. 2020 (Sklep Vlade RS št. 00711-13/2020 z dne 16. 12. 2020) tako, da je bilo pričakovano tudi kontinuirano podaljšanje veljavnosti omenjene prepovedi, ki je v 19. členu ZDUOP konstituirana na način, da se prepoved navedenih izplačil vzpostavlja od 1. 1. 2021 dalje in ne šele od uveljavitve ZDUOP dalje (5. 2. 2021).

9.2.1.    Kako se vloži izjava in vrne prejeta upravičenja?

Zavezanec izjavo za vračilo prejetih subvencij vloži preko portala eDavki. V izjavi bo zavezanec označil, za katero obdobje je s strani Zavoda za zaposlovanje prejel subvencije. Podatke o navedenem znesku prejetih subvencij bo FURS pridobil pri Zavodu za zaposlovanje in na tej podlagi izdal odločbo o vračilu prejetih upravičenj.

Zavezanec bo moral na podlagi odločbe prejeta upravičenja po vročitvi odločbe vrniti, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

9.2.2.    Kdaj je rok za vložitev izjave?

Rok za vložitev izjave je najpozneje v dveh mesecih po izplačilu dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021. V kolikor delodajalec v navedenem roku ne seznani FURS o izplačililh oz. nakupih iz prvega odstavka 19. člena ZDUOP, ZDUOP v 20. členu določa globe.

10.  Kako se vloži izjava in vrne prejeta upravičenja?

Zavezanec izjavo za vračilo prejetih povračil nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo vloži prek portala eDavki. Ko bo izjava na voljo, bo FURS o tem obvestil zavezance preko portala eDavki. V izjavi bo zavezanec označil za katero obdobje je s strani Zavoda za zaposlovanje prejel povračilo nadomestila plač na začasnem čakanju na delo. Podatke o navedenem povračilu bo FURS pridobil pri Zavodu za zaposlovanje in na tej podlagi izdal odločbo o vračilu prejetih upravičenj.

11.  Kdaj je rok za vložitev izjave?

Rok za vložitev izjave v primeru neizpolnjevanja pogojev glede zmanjšanja obsega poslovanja po 39. členu ZDUOP je najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Primeroma to pomeni, da če ima podjetje poslovno leto od 1. 4. do 31. 3.,  je rok za predložitev izjave  30. 6. – 3 mesece po koncu poslovnega leta.

Rok za vložitev izjave po 47. členu ZDUOP pa je najpozneje v dveh mesecih po izplačilu dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021.

V kolikor delodajalec v navedenih rokih ne obvesti FURS o neizpolnjevanju pogojev glede zmanjšanja obsega poslovanja po 39. členu ali o izplačililh oz. nakupih po 47. členu ZDUOP, ZDUOP v 53. členu določa globe.

11.1.    Kako se upošteva upad prihodkov v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje ukrepov po interventni zakonodaji v primeru podjetij, ki imajo poslovno leto različno od koledarskega - kateri podatki se upoštevajo?

V primeru podjetij, ki imajo poslovno leto različno od koledarskega leta, se upad prihodkov v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje ukrepov po interventni zakonodaji ugotavlja na enak način, kot se ugotavlja pri podjetjih, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu letu. Primerja se prihodke, realizirane v posameznem koledarskem letu (t. j. prihodke, realizirane v koledarskem letu 2020 s prihodki, realiziranimi v koledarskem letu 2019).
To pomeni, da bodo morala podjetja, ki imajo poslovno leto različno od koledarskega leta, za namene dokazovanja upravičenosti do ukrepov po interventni zakonodaji zagotoviti podatke o doseženih čistih prihodkih od prodaje za posamezno koledarsko leto.

11.2.    Ali lahko v letu 2021 podjetje izplača dobiček za leto 2019, če je za obdobje junij do december 2020 prejelo povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo, v letu 2021 pa ni koristilo pomoči?

Če je delodajalec koristil pomoč v obliki povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo za obdobje junij 2020 do december 2020, ima obveznost vračila prejete pomoči le v primeru neizpolnjevanja pogoja upada prihodkov (glej odgovor 9.).
Navedeno pomeni, da v primeru izplačila dobička v letu 2021 za leto 2019 podjetju ni potrebno vrniti pomoči v obliki povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo, ki jih je prejelo od Zavoda za zaposlovanje za obdobje junij 2020 do december 2020.


III.  ZAČASNI UKREPI ZA VERSKE USLUŽBENCE

12.  Ali so verski uslužbenci upravičeni do pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka?

Da. V skladu s 111. členom ZIUPOPDVE je upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka tudi verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je na dan 1. oktobra 2020 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost in ki dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka znaša 700 eurov na mesec za oktober, november in december 2020.


IV.   ZAČASNI UKREP NA PODROČJU NAKUPA HITRIH TESTOV (pomoč za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2)

13.  Kdo je upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: hitri test)?

Upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2  je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga.

14.  Kolikšna je višina pomoči za izvedbo hitrih testov?

Upravičenec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.

15.  Ali je oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, upravičena do pomoči za izvedbo hitrih testov?

Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini večji od 5.000 eurov.

16.  Kdo je odgovoren za namensko porabo sredstev?

Za namensko porabo sredstev je odgovoren upravičenec, ki sredstva lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov (za testiranje zaposlenih).

17.  Kdo lahko izvaja hitre teste (kdo je ustrezen izvajalec testiranja)?

Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa. Izvajalci zdravstvene dejavnosti so lahko javni in zasebni (več o pogojih je navedeno na spletni strani: https://www.gov.si/teme/izvajanje-zdravstvene-dejavnosti/). Vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti (javni in zasebni) - na primarni, sekundarni in terciarni ravni - morajo pridobiti dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali odločbo o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev.

18.  Kje lahko upravičenec predloži vlogo za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov?

Preko informacijskega sistema FURS se za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov predloži izjava, s katero predlagatelj potrjuje, da je upravičenec.

19.  V kolikšnem času mora upravičenec predložiti izjavo?

Upravičenec mora predložiti izjavo najkasneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.

20.  Kako postopa upravičenec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči za izvedbo hitrih testov ali sredstev ni namensko porabil?

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

21.  Kdo izvaja nadzor nad uveljavljanjem pravic in namensko porabo sredstev?

Nadzor nad uveljavljanjem pravic in namensko porabo sredstev, izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek. V prvi fazi pri oddaji izjave, FURS preverja le število zaposlenih na dan oddaje vloge, naknadno v nadzoru pa preverja namensko porabo sredstev (izvedeno testiranje s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti - račun, potrdilo o plačilu, ipd). Ministrstvo za zdravje priporoča, da podjetje od izvajalcev testiranja zahteva vnos podatka o rezultatu testiranja v Centralni register podatkov o pacientu, do katerega lahko dostopajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti.

22. Ali se subvencionira nabava hitrih testov posamično ali le celotna storitev z izvedbo testiranja?

Zakon določa, da se sofinancira izvedba hitrih testov v pavšalu 40 EUR na zaposlenega, kar lahko zajema le nakup hitrih testov ali tudi celotno storitev.
 
23. Ali se mora subvencija za hitro testiranje porabiti za teste, ki bodo izvršeni v prihodnosti ali tudi za teste opravljene od uveljavitve zakona do oddaje izjave ter kakšen je rok za porabo prejetih subvencij?

Upravičenec odda izjavo (v njej se izjavi o številu zaposlenih na dan oddaje vloge, saj je to osnova za višino subvencije) do 30. 1. 2021 in pridobi subvencijo za izvedbo hitrih testov. Zakon ne določa časa porabe sredstev oz. izvedbe testiranj - torej so bili hitri testi lahko izvedeni že v času od uveljavitve zakona (31. 12. 2020) do oddaje izjave, lahko pa se izvajajo tudi kasneje.


V.   ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ŠPORTA - testiranje športnikov na prisotnost virusa SARS-CoV-2)

24.  Kdo je upravičenec do izplačila pomoči za nakup hitrih testov in PCR testov?

Upravičenec do izplačila pomoči so nacionalne panožne športne zveze, ki organizirajo tekmovanja oziroma nacionalne panožne športne zveze, katerih tekmovalci se udeležujejo tekmovanj.

25.  Kje lahko upravičenec predloži vlogo za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov in PCR testov?

Preko informacijskega sistema FURS se za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov predloži izjava, s katero predlagatelj potrjuje, da je upravičenec.

26.  V kolikšnem času mora upravičenec predložiti izjavo?

Upravičenec mora predložiti izjavo najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

27.  Kako postopa upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov  in PCR testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov in PCR testov?

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov in PCR testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov in PCR testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

28.  Kdo izvaja nadzor nad namensko porabo sredstev?

Nadzor nad uveljavljanjem pravic in namensko porabo sredstev, lahko izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.


VI.   O
PROSTITEV PLAČILA DDV OD DOBAV, PRIDOBITEV IN UVOZA CEPIV IN IN VITRO DIAGNOSTIČNIH MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV ZA COVID 19 TER DOLOČENIH STORITEV, NEPOSREDNO POVEZANIH S TEMI IZDELKI

29.  Za katero blago in storitve se lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV po 47. členu ZIUPOPDVE?

Oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, po 47. členu ZIUPOPDVE velja za:

a) dobave, pridobitve znotraj Unije in uvoz:

-  cepiv proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji (Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)) oziroma Evropski uniji (Evropska agencija za zdravila (EMA) in

-  in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako ter

b) storitve, ki so neposredno povezane s cepivi oziroma in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki iz prejšnje točke, v zvezi z zdravljenjem oziroma ohranjanjem zdravja (storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1).

29.a. Za katere in vitro diagnostične medicinske pripomočke za COVID-19 velja oprostitev plačila DDV?

Oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, po 47. členu ZIUPOPDVE velja za in vitro diagnostične medicinske pripomočke za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako. Direktiva 2020/2020, ki je bila podlaga za 47. člen ZIUPOPDVE, določa, da so do ukrepov upravičeni samo in vitro diagnostični medicinski pripomočki za COVID-19, ki so skladni z veljavnimi zahtevami iz Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta ali Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta in druge veljavne zakonodaje Unije.

29.b Ali so po b) točki drugega odstavka 47. člena ZIUPOPDVE oproščene tudi  npr. transportne storitve oziroma druge vrste dostave ali druge povezane in potrebne storitve?

Ne. Po drugem odstavku 47. člena ZIUPOPDVE so lahko oproščene plačila DDV s pravico do odbitka posamezne zdravstvene storitve, neposredno povezane s cepivi  proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji oz. Evropski uniji in in vitro diagnostičnimi pripomočki za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oz. ustrezno oznako, v zvezi z zdravljenjem oziroma ohranjanjem zdravja.

Te začasne oprostitve plačila (veljajo za storitve, opravljene do vključno 31. decembra 2022), so bile pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, po določbi 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, sicer že oproščene plačila DDV, vendar brez pravice do odbitka.

V konkretnem primeru je tako oprostitev plačila DDV po drugem odstavku 47. člena ZIUPOPDVE določena za testiranja izvajalcev zdravstvene dejavnosti s hitrimi antigenskimi testi na virus SARS-CoV-2, ne pa tudi druge storitve, ki jih za te namene opravljajo drugi davčni zavezanci, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti (npr. transportne storitve oziroma druge vrste dostave ali druge povezane in potrebne storitve).

30.  Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za oprostitev plačila DDV od pridobitve in dobave tega blaga?

Pogoj za oprostitev plačila DDV je, da gre za dobavo, pridobitev znotraj Unije ali uvoz blaga in za opravljanje storitev, navedenih v odgovoru na prejšnje vprašanje.

30.a.  Ali je v primeru  oprostitve po tem členu potrebno gledati tudi upravičene osebe za oprostitev plačila DDV od pridobitve in dobave cepiv in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 ter z njimi povezane storitve?

Ne, ni treba preverjati upravičenih oseb. Oprostitev DDV po navedenem členu velja za dobave, pridobitve in uvoz cepiv proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako in z njimi tesno povezanih storitev.
 
30.b. Ali so po 47. členu ZIUPOPDVE oproščene plačila DDV tudi dobave v EU davčnemu nezavezancu? Imamo primer, ko slovenski davčni zavezanec dobavi diagnostične medicinske pripomočke dobrodelni organizaciji v Italijo, ki ni zavezanka za DDV.

Da. Če se dobave diagnostičnih medicinskih pripomočkov opravijo davčnemu nezavezancu v drugo državo članico EU, je kraj obdavčitve Slovenija in bi bilo treba obračunati slovenski DDV, vendar slovenski davčni zavezanec lahko uveljavi oprostitev po 47. členu ZIUPOPDVE, če izpolnjuje vse predpisane pogoje.
 
30.c.  Ali so oprostitve po 47. členu ZIUPOPDVE tudi za dobave v EU davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v drugi državi članici EU. Katera klavzula za oprostitev se v takem primeru navede na računu, ali oprostitev po 46. členu ZDDV-1, ali oprostitev po 47. členu ZIUPOPDVE in kako je z oddajo RP-O?

Za dobave blaga iz 47. člena ZIUPOPDVE, za katere so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV po prvem odstavku 46. člena ZDDV-1, se na računu navede klavzula o oprostitvi plačila DDV po prvem odstavku 46. člena ZDDV-1 oz. 138. členu Direktive o DDV. Za storitve (ki jih sicer zajema tudi 47. člen ZIUPOPDVE), če so opravljene drugemu davčnemu zavezancu, pa se navede klavzula o obrnjeni davčni obveznosti (po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 oz. 44. členu Direktive o DDV). Hkrati dodajamo, da pri storitvah, ki so opravljene drugemu davčnemu zavezancu, kraj obdavčitve ni Slovenija in tudi uporaba 47. člena ZIUPOPDVE ni mogoča.

O opravljenih oproščenih dobavah blaga po 46. členu ZDDV-1 in opravljenih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi v skladu s 25. členom ZDDV-1 davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV (in v državi prejemnika niso oproščene plačila DDV), v druge države članice, se poroča v RP-O. V DDV-O se podatki evidentirajo v polje 12 v skladu z navodilom za izpolnjevanju DDV-O.

31.  Za katero obdobje dobav/pridobitev/uvoza zaščitne in medicinske opreme velja oprostitev plačila DDV?

Od vključno 31. decembra 2020 do vključno 31. decembra 2022.

32.  Ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za dobavljeno blago in opravljene storitve?

Da. Na podlagi te oprostitve DDV ima davčni zavezanec pravico, da uveljavi odbitek DDV, ki so mu ga zaračunali njegovi dobavitelji oz. izvajalci.

33.  Katere podatke mora navesti na računu davčni zavezanec, ki uveljavlja to oprostitev plačila DDV?

Davčni zavezanec na računu, na katerem ne obračuna DDV v skladu z  ZIUPOPDVE, navede podatke, ki so obvezni po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1. Priporočamo, da v zvezi z oprostitvijo DDV navede tudi 47. člen ZIUPOPDVE.

34.  V katero polje obračuna DDV se vpisujejo opravljene oproščene dobave in pridobitvah znotraj Unije blaga in storitev, za katere je določena oprostitev po  ZIUPOPDVE?

Davčni zavezanec opravljene dobave in pridobitve blaga in storitve, za katere uveljavlja oprostitev po 47. členu ZIUPOPDVE, vpiše v polje 11 obračuna DDV.

35.  Ali je določena obveznost poročanja po 47. členu ZIUPOPDVE?

Ne, obveznost poročanja ni določena. Mora pa davčni zavezanec v skladu s 85. členom ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.                                                                               

36.  Po 66. členu ZIUOPDVE je že določena oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, za določene diagnostične medicinske pripomočke, za katere je določena oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka DDV,  tudi po 47. členu ZIUPOPDVE. Po katerem členu se uveljavlja oprostitev plačila DDV, če izpolnjujemo pogoje za oprostitev po obeh členih?

Oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka, se lahko ob izpolnjevanju pogojev za oprostitev, uveljavlja po obeh členih, pri čemer pa 47. člena ZIUPOPDVE za davčne zavezance predstavlja manjšo administrativno obremenitev.

36.a Davčni zavezanec izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila DDV po 1. oz. 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, brez pravice do odbitka DDV, za storitve, ki so oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, pa tudi po drugem odstavku 47. člena ZIUPOPDVE. Po katerem členu se uveljavlja oprostitev plačila DDV?

Če gre za opravljanje storitev, oproščenih plačila DDV po drugem odstavku 47. člena ZIUPOPDVE, se uveljavi oprostitev po tem členu.   

36.b Davčni zavezanec za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 naroči pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti storitve testiranja v svojem imenu za račun drugega davčnega zavezanca. Zdravstveni zavod uveljavlja oprostitev plačila DDV po drugem odstavku 47. členu ZIUPOPDVE. Ali lahko uveljavlja to oprostitev plačila DDV tudi davčni zavezanec, ko zaračuna storitev testiranja naprej svojemu naročniku?

V teh primerih, ko tak davčni zavezanec, ki sam ni izvajalec zdravstvene dejavnosti, v svojem imenu in za račun druge osebe »prezaračuna« storitve testiranj drugemu davčnemu zavezancu, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev po drugem odstavku 47. člena ZIUPOPDVE.

Ob tem dodajamo, da testiranja s hitrimi testi lahko izvedejo samo izvajalci zdravstvene dejavnosti, kar izhaja iz šestega odstavka 106. člena ZIUPOPDVE.

36.c Ali je izdaja COVID-19 potrdil (o rezultatu testiranja, o cepljenju in o prebolevnosti COVID-19), ki se na željo pacienta natisnejo iz državnega registra CRPP - Centralni register podatkov o pacientu, oproščena na podlagi 42. člena ZDDV-1, brez pravice do odbitka DDV oziroma ali so te storitve lahko oproščene plačila DDV s pravico do odbitka DDV po 47. členu ZIUPOPDVE? Nameni uporabe potrdil, ki jih naročajo pacienti, so različni - potrebujejo jih za prehod meje, za delodajalca, za vstop v določene prostore ipd.

Javni zavodi in drugi izvajalci zdravstvenih storitev pri izdaji potrdil ravnajo različno, vključno pri zaračunavanju plačil za izdajo potrdil. Potrdila se izda ob opravljeni zdravstveni storitvi ali se izda pozneje, pri tem je bilo lahko potrdilo izdano že ob opravljeni zdravstveni storitvi in osebe želijo ponovno izdajo ali pa potrdilo ob opravljeni zdravstveni storitvi ni bilo izdano in ga osebe naročajo naknadno. Potrdila o isti zdravstveni storitvi se izdajo tudi večkrat. Ker se lahko izdajajo tudi iz centralnega registra, lahko potrdilo izda tudi drugi izvajalec zdravstvenih storitev itd.

Oprostitev plačila DDV na podlagi drugega odstavka 47. člena ZIUPOPDVE se ne nanaša na storitve, ki so s cepivi in in vitro medicinskimi pripomočki le posredno povezane. To pomeni, da izdaja navedenih potrdil ni oproščena plačila DDV po 47. členu ZIUPOPDVE.

Upravičenost do oprostitve plačila DDV po ZDDV-1 se presoja po 1. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 in je povezana z namenom zdravstvene storitve (varovanja in ohranjanja zdravja ter zdravljenja), ki je bila opravljena pred izdajo potrdila. Izdaja potrdila o rezultatih testiranja na COVID 19, cepljenju zoper COVID 19 ter o prebolevnosti COVID 19 so oproščena plačila DDV, kadar je izdaja potrdila posledica predhodno opravljenih zdravstvenih storitev (testiranja, cepljenja, pregleda) in so te zdravstvene storitve pred izdajo potrdila opravljene z namenom varovanja in ohranjanja zdravja ter zdravljenja. Namen, za katerega bo oseba kasneje uporabila potrdilo (za prehod meje, za delodajalca, za vstop v določene prostore itd), ne vpliva na upravičenost do oprostitev plačila DDV, prav tako ni pomembno, ali potrdilo izda ista oseba iz 1. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, ki je opravila zdravstveno storitev.


VII. SPREMEMBE  UKREPA POVRAČILA NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV

37.  Izjavo NFS po PKP6 sem že vložil v decembru 2020. Ali moram vložiti novo izjavo po PKP7?

Novo izjavo vložite le v primeru, da bi bilo za vas ugodneje, če bi pri izračunu najvišje dovoljene pomoči (1.000 ali 2.000) na zaposlenega namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevali povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020, izračunano v skladu z medodologijo iz 109. člena novele ZIUOPDVE.

Novo izjavo lahko vložite tudi v primeru, če je bil vaš upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju 70% ali manj, bi pa bil nad 70%, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč.

V primeru oddaje nove izjave vedno nujno uporabite na eDavkih možnost Popravek in ne stornirajte izjave, ki ste jo oddali po PKP6. Na ta način se vam bodo predizpolnili določeni podatki iz že oddane izjave po PKP6, in kar je pomembno, pri  izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec se bo upošteval tisti podatek pri številu zaposlenih oz. zavarovanih, ki bo višji oz. ugodnejši (št. zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1.12.2019 do 30.11.2020). Če boste izjavo po PKP6 stornirali, se bo pri izračunu limita1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020.

Nove izjave po PKP7 vam ni potrebno vlagati:

a)      če ste imeli upad prihodkov od prodaje višji od 70% na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejši od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020. V tem primeru se bo najvišja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000€/zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično t.j. po uradni dolžnosti (na podlagi prehodnih določb novele ZIUOPDVE) in vam bo izplačan višji znesek kot ste ga navedli oz. je bil izračunan na izjavi, seveda le, če izračun NFS ali omejitev glede neto izgube ne bosta omejevala najvišje dovoljene pomoči.

b)      če nove določbe iz PKP7 ne vplivajo na izračun najvišje možne pomoči, ki jo lahko dobite izplačano na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

38.  Kdo lahko vloži izjavo NFS po 31.12.2020?

Izjavo NFS po 31.12.2020 lahko kot popravek vložijo upravičenci, ki so že vložili izjavo, vendar so pogoji na podlagi novele ZIUOPDVE za njega ugodnejši. Izjema je limit 2000 evrov na zaposlenega na mesec v primeru upada prihodkov od prodaje, ki se bo upošteval avtomatično in samo zaradi tega limita ni potrebno vlagati nove izjave.

Izjavo lahko vložijo tudi upravičenci, ki na podlagi ZIUOPDVE niso izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker je bil njihov upad prihodkov nižji od 30 odstotkov. V primeru, ko bo izjava NFS vložena prvič po 31.12.2020se bo pri izračunu limita1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava, ki je oddana po tem, ko se je prvotno oddana izjava stornirala.

38.1.   Ali so podružnice oziroma poslovne enote tujih podjetij (nerezidentov), ki delujejo v Sloveniji upravičene do povračila nekritih fiksnih stroškov iz ZIUOPDVE?
Da, podružnice oziroma poslovne enote nerezidentov, ki so v Sloveniji subjekt korporativne obdavčitve, so, enako kot drugi gospodarski subjekti – rezidenti, upravičene do povračila nekritih fiksnih stroškov iz ukrepa v ZIUOPDVE.

39.  Kako se izračuna število zaposlenih, ki je podlaga za izračun najvišjega zneska povračila fiksnih stroškov (1000/2000 eur na zaposlenega)?

Peti odstavek 109. člena ZIUOPDVE (spremenjen s ZIUPOPDVE – PKP7) določa, da se upravičenec izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno. Za ta namen se kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov.

39.1    Ali ure čakanja na delo, za katere je delodajalec prejel povračilo nadomestila na podlagi ukrepa pomoči po PKP zakonodaji, povečujejo povprečnno število zaposlenih izračunanih na podlagi metodologije iz petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE?

Ure čakanja na delo, za katere so delavci prejeli nadomestilo s strani delodajalca, vključno z urami, za katere nadomestilo je bilo delodajalcu refundirano na podlagi pomoči po PKP zakonodaji, povečujejo število zaposlenih na podlagi katerih se ugotavlja tako limit za povračilo nekritih fiksnih stroškov kot tudi odstotek upada prihodkov, izračunan na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega.

39.2.    Ali se ure bolniške odsotnosti, za katere je delodajalec prejel povračilo nadomestila, štejejo pri izračunu povprečnega števila zaposlenih?

Da. Kot izplačila iz lastnih sredstev oziroma izplačila v breme delodajalca se smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov.

40.  Se samozaposleni, ki je delni upokojenec, šteje kot 1 samozaposleni pri izračunu najvišjega zneska povračila fiksnih stroškov (1000/2000 eur na zaposlenega in samozaposlenega)?

Da, peti odstavek 109. člena ZIUOPDVE (spremenjen s ZIUPOPDVE – PKP7) določa, da višina povračila fiksnih stroškov ne znaša več kot 1.000/2000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena. V nadaljevanju navedena določba samozaposlenih, družbenikov, delničarjev in ustanoviteljev ne vključuje v izračun povprečnega števila zaposlenih, zato se upoštevajo navedeni upravičenci skladno z drugo alinejo prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE. Upošteva se torej upravičenec, ki je na dan uveljavitve ZIUOPDVE vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. oziroma 16. člena ZPIZ-2, ne glede na število ur vključenosti v zavarovanje.

41.  Podjetje je ustanovljeno pred 1. 10. 2019 in ugotavlja upad prihodkov na podlagi novega šestega odstavka ZIUOPDVE, ki je bil dodan na podlagi ZIUPOPDVE (PKP7). Katera omejitev iz Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči velja za nas?

V primeru ugotavljanja upada prihodkov na podlagi novega šestega odstavka ZIUOPDVE, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči, torej 800.000 eur. Navedeno je določeno v  sedmem odstavku 109. člena ZIUOPDVE, ki je bil spremenjen z ZIUPOPDVE (PKP7). 

Seznam ukrepov, ki predstavljajo državno pomoč, najdete na:

https://www.gzs.si/LinkClick.aspx?fileticket=eYkWuvYFuko%3D&portalid=123

Seznam je pripravilo Ministrstvo za finance. Na podlagi tega seznama lahko ugotovite, kateri ukrepi spadajo med drugim tudi med ukrepe 3.1 Sporočila Komisije, posebej je opredeljeno tudi glede nadomestil plač po ZIUZEOP.

42.  Kakšna je omejitev povračila nekritih fiksnih stroškov na zaposlenega v skladu s spremenjenim petim odstavkom ZIUOPDVE (spremenjen s ZIUPOPDVE - PKP7)?

V skladu s spremenjenim 109. členom ZIUOPDVE je višina nekritih fiksnih stroškov pri upravičencih, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30,00 do vključno 70,00 odstotkov omejena na 1000,00 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju.

Upravičencem, katerim so prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov je višina nekritih fiksnih stroškov omejena na 2000,00 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju.

43.  Upravičenec je registriral dejavnost 1.6.2020. Od samega začetka je  zavezanec zavarovan kot samozaposleni na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in nima drugih zaposlenih. Podjetje se v skladu z Uredbo Komisije 651/2014/EU šteje za mikro podjetje. V obdobju od registracije (1. 6. 2020) do vključno 1. 9. 2020 je zavezanec ustvaril 36.000 eurov prihodkov, v obdobju od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 pa je zavezanec ocenil, da bo ustvaril 4.500 eurov prihodkov. Zavezanec ocenjuje, da bo njegova neto izguba (AOP 183) v zadnjem kvartalu (oktober, november in december leta 2020) znašala 2.500 eurov. Kako pravilno izračunamo znesek povračila fiksnih stroškov po PKP6, katero obdobje vzamemo za primerjavo in od katerega zneska obračunamo 0,6 ali 1,2 % stroškov?

Višina nekritih fiksnih stroškov se v spodaj opisanem primeru izračuna na sledeč način:

a)      Vsoto prihodkov od prodaje od dneva registracije do vključno 1. septembra 2020 je potrebno preračunati na dan poslovanja. V obdobju od 1.6.2020 do vključno 1.9.2020 (93 dni) je bilo ustvarjenih 36.000EUR prihodkov. To pomeni 36.000EUR/93dni = 387,10 EUR/dan. Dnevne prihodke se nadalje preračuna v letne prihodke: 387,10EUR/dan*365 dni  = 141.291,50 EUR/leto

b)      Izračun upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju (1.10.2020 do 31.12.2020 = 92 dni)

c)       ocena prihodkov od prodaje za 4 kvartal 2020 = 4.500 EUR; preračun dejanskih prihodkov od prodaje od 1.6.2020 do 1.9.2020 na primerljivo obdobje = 387,10 * 92 dni = 35.613,20 EUR

d)      upad v % = (1 - (4.500/35.613,20))*100 = 87,36% (upad nad 70%, pomeni, da se uporabi stopnja 1,2%)

e)      Izračun nekritih fiksnih stroškov = 1,2%*3*141.291,50 EUR = 5.086,49 EUR

f)       Omejitev na zaposlenega oz. zavarovanega = 2.000 EUR * 3 meseci = 6.000 EUR

g)      Omejitev na 90% (velja za mikro podjetje) izgube (AOP 187) v zadnjem kvartalu 2020. Samostojni podjetnik v izkazu poslovnega izida nima AOP 187, upošteva se oceno AOP 183 za zadnji kvartal = 2.500 EUR*0,9= 2.250 EUR.

Višina nekritih fiksnih stroškov je torej enaka nižjemu izmed zneskov omejitve na zaposlenega oz. zavarovanega oziroma 90% ocene neto izgube za zadnji kvartal 2020 (2.250EUR). Nižji znesek v konkretnem primeru je znesek 90 % neto izgube, zato bo zavezanec upravičen do nadomestila fiksnih stroškov v višini 2.250EUR.

43.1. Podjetje je v oktobru 2020 podpisalo pogodbo z Javno agencijo Spirit za pokrivanje stroškov v gostinstvu in turizmu v obdobju prvega vala epidemije (marec-maj 2020). Sredstva po pogodbi je dobilo v novembru 2020. Zavezanec želi zaprositi za pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za zadnji kvartal 2020. Zanima ga, v katero četrtletje sodijo prihodki, ki jih bo pripoznal v svojih poslovnih knjigah na podlagi prejema obravnavanih denarnih sredstev v novembru 2020.

Prihodke zadnjega kvartala 2019 in 2020 ter izgubo zadnjega kvartala 2020 upravičenci ugotavljajo ob upoštevanju pravil časovnega razmejevanja prihodkov in odhodkov, kot jih opredeljujejo računovodski standardi (v primeru Slovenskih računovodskih standardov - SRS 11). Institucija pooblaščena za tolmačenje Slovenskih računovodskih standardov je Slovenski inštitut za revizijo. Po našem razumevanju je pri časovnem razmejevanju znotraj poslovnega obdobja osnovno pravilo, da se prihodki iz naslova državnih pomoči prisodijo mesecu oziroma četrtletju v katerem so nastali odhodki s katerimi so ti prihodki vzročno-posledično povezani. V konkretnem primeru sodijo obravnavani prihodki v prvo in drugo četrtletje, saj so sredstva prejeta za pokrivanje določenih stroškov, nastalih v prvem in drugem četrtletju 2020.

43.2.  Podjetje je v tretjem četrtletju 2020 izvajalo usposabljanje na delovnem mestu za katero je v istem obdobju sklenilo pogodbo o sofinanciranju usposabljanja iz javno-finančnih virov. Sredstva po pogodbi je podjetje prejelo v decembru 2020. Zavezanec želi zaprositi za pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za zadnji kvartal 2020. Zanima ga, v katero četrtletje sodijo prihodki, ki jih bo pripoznal v svojih poslovnih knjigah na podlagi prejema obravnavanih denarnih sredstev v decembru 2020.

Prihodke zadnjega kvartala 2019 in 2020 ter izgubo zadnjega kvartala 2020 upravičenci ugotavljajo ob upoštevanju pravil časovnega razmejevanja prihodkov in odhodkov, kot jih opredeljujejo računovodski standardi (v primeru Slovenskih računovodskih standardov - SRS 11). Institucija pooblaščena za tolmačenje Slovenskih računovodskih standardov je Slovenski inštitut za revizijo. Po našem razumevanju je pri časovnem razmejevanju znotraj poslovnega obdobja osnovno pravilo, da se prihodki iz naslova državnih pomoči prisodijo mesecu oziroma četrtletju v katerem so nastali odhodki s katerimi so ti prihodki vzročno-posledično povezani. V konkretnem primeru sodijo obravnavani prihodki v tretje četrtletje, saj so sredstva prejeta za pokrivanje določenih stroškov, nastalih v tretjem četrtletju 2020.

44.  Novi šesti odstavek 109. člena ZIUOPDVE (9. člen ZIUPOPDVE), določa, da se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Prosimo za primer izračuna upada prihodkov glede na povprečno število zaposlenih in primer  upada prihodkov od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev.

Poleg izračuna upada prihodkov na podlagi primerjave dejanskih zneskov prihodov od prodaje v upravičenim obdobjem glede na obdobje primerjave, ima upravičenec možnost izračunati upad prihodkov:
a)    na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega v upravičenim obdobjem glede na obdobje primerjave ali
b)    na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na enoto OOS brez zemljišč v upravičenim obdobjem glede na obdobje primerjave.

Na ta način so iz vpliva na upravičenost do pomoči izvzeti prihodki, ki so posledica dodatnega zaposlovanja ali investicij. Pri izračunu pod 1 se število zaposlenih izračuna kot število delovnih ur v upravičenem obdobju oziroma obdobju za primerjavo, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se kot izplačila v breme delodajalca smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov, deljeno s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno. Pri izračuni pod 2 se uporabi vrednost OOS brez zemljišč iz bilance stanja in sicer na dan 31.12.2020 za upravičeno obdobje in na dan 31.12.2019 za opazovano obdobje.

Primer izračuna:

A.    Prihodki od prodaje 4/4 2019:            500.000 EUR
B.    Prihodki od prodaje 4/4 2020:            450.000 EUR
C.    Povprečno število zaposlenih 4/4 2019:        10
D.    Povprečno število zaposlenih 4/4 2020:        12
E.    OOS, brez zemljišč 31.12.2019:            100.000 EUR
F.    OOS, brez zemljišč 31.12.2020:            150.000 EUR

a)    Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega
(1-(B/D)/(A/C)) * 100 = 25%

b)    Upad prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na enoto OOS brez zemljišč
(1-(B/F)/(A/E)) * 100 = 40%

Iz primera izhaja, da lahko upravičenec uveljavlja pomoč zaradi upada prihodkov od prodaje na podlagi primerjave povprečnih prihodkov od prodaje na enoto OOS brez zemljišč. Za primerjavo dodajamo izračun upada prihodkov od prodaje na podlagi primerjave dejanskih zneskov prihodov od prodaje: (1-B/A) * 100 = 10%.

45.  Oddali smo vlogo po PKP6 in navedli število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge. PKP7 določa, da se pri izračunu omejitve najvišjega zneska izplačila upošteva povprečno število zaposlenih. Kako naj postopamo?

V skladu s spremenjeno določbo petega odstavka ZIUOPDVE (spremenjeno z ZIUPOPDVE - PKP7) se upošteva povprečno število zaposlenih, ki se izračuna kot število delovnih ur v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se kot izplačila v breme delodajalca smatrajo vse plače in vsa nadomestila, ki jih delodajalec izplača, ne glede na to, da so mu lahko nekatera izplačila naknadno refundirana iz javno finančnih virov, deljeno s številom možnih delovnih ur za to obdobju, , in sicer na dve decimalki natančno.

Prehodne določbe ZIUPOPDVE (PKP7) določajo, da se določba zadnjega stavka petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE (PKP6), torej ugotavljanje števila zaposlenih kot število vseh zaposlenih za nedoločen čas na dan vložitve vloge, uporablja za izjave, vložene do dneva uveljavitve tega zakona, če je za upravičenca ugodnejša. Nadalje določajo, da vlagatelj, ki ugotavlja pogoj najvišjega zneska izplačila na podlagi povprečnega števila zaposlenih (torej po PKP7), in je do uveljavitve ZIUPOPDVE že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.

Iz navedenega izhaja, da se sprememba ZIUOPDVE, ki se nanaša na število zaposlenih, upošteva za vloge, ki so jih upravičenci oddali pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, opcijsko, torej, če je ugodnejša. Upravičenci ugodnejšo obravnavo uveljavljajo z dopolnitvijo vloge (popravek vloge na eDavkih), ki bo na voljo predvidoma od 5. 1. 2021. Če določbe ZIUPOPDVE za vlagatelje (upravičence) niso ugodnejše, jim ni treba dopolnjevati vloge.

Vloge tudi ni treba dopolnjevati v primerih, kadar zaradi spremembe po ZIUPOPDVE (PKP7) pride do višjega izplačila zaradi nove omejitve 2000 eur. Kadar gre namreč za upad prihodkov v upravičenem obdobju nad 70 %, in če je to edina okoliščina, ki vpliva na izplačilo (ne pa tudi npr. sprememba števila zaposlenih), se ta sprememba v skladu s prehodnimi določbami upošteva po uradni dolžnosti.

46.  Po kriterijih PKP6 ne morem vložiti vloge za povračilo fiksnih stroškov, za katero je rok 31.12.2020. Na podlagi sprejetega PKP7 pa zaradi investiciji v nove poslovne enote in novih zaposlenih izpolnjujem pogoje. Ali bom lahko vložil vlogo po uveljavitvi PKP7, glede na to da vloga z novimi kriteriji še ni na voljo?

Na podlagi novega šestega odstavka 109. člen ZIUOPDVE (dodan z ZIUPOPDVE – PKP7) se lahko upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje leta 2019 izračunava tudi na glede na delež prihodkov od prodaje na povprečno število zaposlenih ali delež prihodkov od prodaje v znesku osnovnih sredstev, brez zemljišč, v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje. Če je na podlagi tega izračuna upad  30% ali več, bo upravičenec lahko vložil izjavo NFS. Prilagojena izjava NFS bo na voljo na eDavkih predvidoma od 5.1.2021 dalje. Rok za predložitev izjave NFS na podlagi PKP7 je, v skladu s prehodnimi določbami zakona, 15 dni po uveljavitvi ZIUPOPDVE.


VII-a. PODALJŠANJE UKREPA POVRAČILA NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV V LETO 2021

46.a. Ali se ukrep povračila nekritih fiksnih stroškov podaljša v letu 2021?

Da. Sklep Vlade o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 195/20) določa, da se upravičeno obdobje pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov iz 109. člena ZIUOPDVE podaljša do 31. marca 2021.

46.b. Katero obdobje se upošteva kot upravičeno obdobje na podlagi sklepa Vlade o podaljšanju ukrepa?
Upravičeno obdobje je obdobje januar – marec 2021

46.c. Kako se ugotavlja upad prihodkov v obdobju januar – marec 2021?

Ocena upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju se izračuna glede na podatek o oceni prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, oziroma pri upravičencih, registriranih po 1.1.2019 in do 1. 10. 2019, v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 31. 12. 2019 preračunanimi na enako obračunsko obdobje oziroma pri registriranih po 1.10.2019, v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1.9.2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
Če je za zavezanca ugodneje, da se pri izračunu upada prihodkov od prodaje upoštevajo povprečni prihodki od prodaje, potem lahko izbere ali izračun povprečnih prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali izračun povprečnih prihodkov od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. V tem primeru se izplačana pomoč vedno šteje kot pomoč pod točko 3.1.Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči COVID 19 in posledično pomeni, da najvišja dovoljena višina pomoči ne sme presegati 800.000 evrov (vključno z drugimi že izplačanimi pomočmi po tej točki Začasnega okvira).

46.č. Kako ugotavlja upad prihodkov od prodaje upravičenec, ki je registriran pred 1. 10. 2019, vendar po 1. 1. 2019, zaradi česar ne more primerjati prihodkov od prodaje 1. 1. 2021 – 31. 3. 2021 s prihodki od prodaje 1. 1. 2019 – 31. 3. 2019?
Pri upravičencih, ki so registrirani po 1. 1. 2019 in do 1. 10. 2019, se prihodki od prodaje v upravičenem obdobju primerjajo s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 31. 12. 2019 preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
Za te upravičence velja najvišji znesek pomoči v skladu s točko 3.1 Začasnega okvirja 800.000 eur.

46.d. V katerih primerih se upošteva najvišja pomoč po točki 3.1 Začasnega okvira, torej 800.000 eur?

Pri upravičencih, ki so bili registrirani od 2. 1. 2019 do 1.9.2020 in pri tistih upravičencih (ne glede na datum registracije), ki so za izračun upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju uporabili povprečne prihodke od prodaje, višina nekritih fiksnih stroškov skupaj z ostalimi pomočmi ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči. Najvišja pomoč po točki 3.1. Začasnega okvira je 800.000 EUR, z izjemo za podjetja iz sektorja kmetijstva, ribištva in akvakulture, kjer skupna pomoč ne sme presegati 120.000 EUR na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 100.000 EUR na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.


VIII.  DOHODNINA: DODATKI, IZVZETI IZ DAVČNE OSNOVE ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2020 IN 2021 IN POROČANJE IZPLAČEVALCEV O TEH DODATKIH, TER SPREMEMBE NA PODROČJU NAMENITVE DELA DOHODNINE ZA DONACIJE

47.   Ali se dodatki zaposlenim za delo v rizičnih razmerah vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine?

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID 19 (ZIUPOPDVE) v 59. členu določa, da se ne glede na prvi odstavek 109. člena ZDoh-2, v letno davčno osnovo za leto 2020 in 2021 pri zaposlenih v mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki izvajajo socialno varstvene storitve po tretjem odstavku 15. člena, 50., 51., 52. in 54. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu ZSV), pri izvajalcih krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, pri izvajalcih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), v mreži javne zdravstvene službe, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP, ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP), 54. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP), 55. in 56. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE), 125. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) ter po 32., 33., 86. in 87. členu tega zakona.

Navedeno pomeni, da se dodatki zaposlenih za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve pri izvajalcih socialno varstvene dejavnosti, zdravstvene dejavnosti, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjih izvajalcih, ki opravljajo delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP (zaposleni v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena), za odmerni let i2020 in 2021 ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine.

Prav tako se ne vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine dodatki za delo zaradi začasne razporeditve k izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe, izvajalcu v mreži javne službe na področju socialnega varstva institucionalno varstvo ali izvajalcu krizne namestitve v primerih povečanega obsega dela. Iz davčne osnove bodo izvzeti tudi dodatki javnih uslužbencev (plačne skupine J, ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije), zaposlenih v okviru javnih del ter dijakov in študentov za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19.

47.a. Ali so z Zakonom o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) določeni še  kakšni dodatki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine?

 Da. V skladu z 9. členom ZDUOP se v letno davčno osnovo za leto 2021 ne všteva dodatek iz 88. člena ZIUPOPDVE. Gre za dodatek za dijake in študente, ki delajo s COVID-19 bolniki.

48.  Kdaj in na kašen način bodo izplačevalci dodatkov, izplačanih zaposlenim za delo v rizičnih razmerah, ki se ne bodo vštevali v davčno osnovo za odmero dohodnine, poročali FURS?

Delodajalci do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto sporočijo podatke o zaposlenih, katerim so bili izplačani dodatki v letu 2020 oziroma 2021 in višino izplačanega dodatka v datoteki z imenom VIRIZV.DAT - podatki o izplačanih dodatkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za letno odmero dohodnine. Podrobnejše pojasnilo o vsebini, vrsti, obliki in načinu posredovanja podatkov je objavljeno na spletni strani FURS.

  48.a. Kako izplačevalci dodatkov, izplačanih zaposlenim za delo v rizičnih razmerah, ki se ne bodo vštevali v davčno osnovo za odmero dohodnine, poročajo na REK obrazcih?

Dodatki, ki se na podlagi 59. člena ZIUPOPDVE ne vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni se praviloma izplačajo skupaj s plačo in so deležni enake davčne obravnave kot ostali deli izplačane plače. Navedeno pomeni, da se ob izplačilu obračuna tako akontacija dohodine kot tudi prispevki za socialno varnost.

Delodajalci o izplačilu plače poročajo na REK obrazcu z navedbo vrste dohodka 1001. Za izplačilo dodatkov ni določeno ločeno poročanje in se na REK obrazcu poročajo skupaj s plačo.

  48.b. Ali se podatki, ki se v skladu 59. člena ZIUPOPDVE ne bodo vštevali v davčno osnovo za letno odmero dohodnine, vključijo v obvestilo »Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1.1.XXXX do 31.12.XXXX«?

Da, dodatki, ki se v skladu 59. člena ZIUPOPDVE ne bodo vštevali v davčno osnovo za letno odmero dohodnine, se  vključijo v obvestilo »Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1.1.XXXX do 31.12.XXXX«, ki ga morajo izplačevalci dohodkov posredovati zavezancem  do 31.1. tekočega leta za preteklo leto.

  48.c. Kako bodo dodatki, poročani v datoteki VIRZIV.dat ki se v skladu s 59. členom ZIUPOPDVE ne bodo vštevali v davčno osnovo za letno odmero dohodnine, razvidni v IID?

Dodatki, ki se v skladu z 59. členom ZIUPOPDVE ne bodo vključili v letno davčno osnovo, ne bodo vključeni v tabelarični  del  IID z dohodki, bodo pa zneski izvzetih dodatkov razvidni v obrazložitvi IID. Pripadajoči prispevki in akontacija od izvzetih dodatkov pa bo vključeni in upoštevani pri izračunu letne odmere dohodnine.

48.č. Kdaj in na kašen način bodo izplačevalci dodatkov, izplačanih dijakom in študentom, ki delajo s COVID-19 bolniki, ki se ne bodo vštevali v davčno osnovo za odmero dohodnine za leto 2021, poročali FURS?

Izplačevalci dodatka dijakom in študentom, ki delajo s COVID-19 bolniki in bodo ta dodatek prejeli v letu  2021, bodo  FURS sporočili podatke o dijakih in študentih in o višini izplačanega dodatka, ki se ne všteva v letno davčno osnovo do 31. januarja 2022.
 
To bodo storili na enak način kot ostali izplačevalci dodatkov, v datoteki z imenom VIRIZV.DAT - podatki o izplačanih dodatkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za letno odmero dohodnine. Podrobnejše pojasnilo o vsebini, vrsti, obliki in načinu posredovanja podatkov je objavljeno na spletni strani FURS.

49.  Ali je za zavezance za dohodnino kakšna sprememba v zvezi z zahtevkom na področju namenitve dela dohodnine za donacije?

Da, davčni zavezanec, rezident lahko zahteva, da se do 1 % (prej do 0,5 %) dohodnine, nameni za financiranje upravičencev do donacij in sicer za odmerna leta od 2020 dalje.

Davčni zavezanec lahko enemu ali več upravičencem s seznama nameni do odstotka dohodnine. Posameznemu upravičencu lahko nameni odstotek dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka, pri čemer skupno namenjen odstotek več upravičencem ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine. To pomeni, da lahko davčni zavezanec posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%,… ali 1% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 1% dohodnine.

50.  Ali bodo zavezanci zaradi zakonske spremembe višine % dela dohodnine za donacije morali na FURS vložiti nove zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije ?

Ne, odstotki namenitve dela dohodnine za financiranje upravičencev do donacij, ki so ji predložili rezidenti v svojih zahtevah za namenitev dela dohodnine za donacije, ki so veljavne na dan uveljavitve  ZIUPOPDVE, to je na dan 31.12.2020, se podvojijo, razen če rezident svojo zahtevo spremeni.

51.  Ali se kaj spreminja seznam upravičencev do donacij ?

Da bi omogočili financiranje iz namenitve dela dohodnine čim širšemu krogu nevladnih organizacij, so upravičenci do donacij za namenitev dela dohodnine:

− za leto 2020 tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan 31. decembra 2019, in imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v javnem interesu ter so vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu ter

− za leto 2021 tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan 31. decembra 2020, in imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v javnem interesu.

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu, pošlje FURS za namene priprave dopolnitve seznama upravičencev do donacij za leto 2020 podatke iz tretjega odstavka 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 78/19 in 106/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba) o vseh nevladnih organizacijah iz prve alineje prejšnjega odstavka.

Podatke pošlje FURS v elektronski obliki najpozneje do 15. aprila 2021. FURS na podlagi podatkov pripravi dopolnitev seznam upravičencev do donacij ter ga najpozneje do 30. aprila 2021 pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance.

Vlada v skladu z osmim odstavkom 142. člena ZDoh-2 določi dopolnitev seznama upravičencev do donacij za leto 2020 najpozneje do 15. maja 2021.

AJPES, ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu, pošlje FURS za namene priprave seznama upravičencev do donacij za leto 2021 v skladu s prvim in tretjim odstavkom 2. člena Uredbe tudi podatke o vseh nevladnih organizacijah iz druge alineje drugega odstavka tega člena.

52.  Do kdaj bodo davčni zavezanci, ki bodo želeli nameniti del dohodnine za donacije upravičencem iz dopolnjenega seznama morali vložiti zahteve ali spremembo zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije za odmerno leto 2020 ?

Z Uredbo o spremembah Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 203/20) je določeno, da FURS pri izplačilu donacije upravičencem do donacij iz namenitve dela dohodnine, ki so upravičenci za leto 2020, upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. maja 2021.


IX.   
DAVČNA IZVRŠBA

53.  Ali v času po uveljavitvi interventnih ukrepov PKP7  davčni organ lahko začne postopek davčne izvršbe?

PKP7 je predpisoval začasno omejitev začetka postopkov davčne izvršbe, v skladu s katero se je  davčna izvršba začela samo v nujnih zadevah. Ukrep je bil začasen. S sklepom Vlade RS, ki je bil  16. 3. 2021 objavljen v Uradnem listu RS, št.  38/2021, je bila njegova veljavnost podaljšana do 18. 4. 2021.

Z dnem 18. 4. 2021 je omenjeni ukrep prenehal veljati.

Od 19. 4. 2021 dalje se postopki davčne izvršbe začnejo in vodijo v skladu s pravili ZDavP-2, torej brez omejitve začetka le na nujne zadeve.

54.  Kdaj se zadeva v postopku davčne izvršbe šteje za nujno?

IZBRISANO

55.  Kaj je s postopki davčne izvršbe, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ukrepov po PKP7 – v mesecu oktobru sem prejel sklep o izvršbi na denarna sredstva pri banki?

IZBRISANO

56.  Ali lahko davčni organ z davčno izvršbo poseže na prejemke, ki so mi bili izplačani na podlagi interventnih zakonov?

PKP7 predpisuje začasno omejitev začetka postopkov davčne izvršbe, in sicer se davčna izvršba začne samo v nujnih zadevah.
Ukrep je začasen. S sklepom Vlade RS, ki je bil  16. 3. 2021 objavljen v Uradnem listu RS, št.  38/2021, je njegova veljavnost podaljšana do 18. 4. 2021.

57.  Ali velja izvzetje iz izvršbe za vse prejemke, ki sem jih prejel na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe?

Ne. Izvzetje ne velja za prejemke, ki so izplačani na podlagi interventnih zakonov in predstavljajo nadomestilo plače (npr. povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki so na čakanju) ali plačilo za opravljene storitve (npr. prejeta denarna sredstva na podlagi unovčenih turističnih bonov).

58.  Od kdaj velja ukrep, da so prejemki, ki so izplačani na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, izvzeti iz izvršbe?

Ta ukrep velja od 31. 12. 2020 (od dneva uveljavitve PKP7).


X.
OBROČNO VRAČILO NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV

59.  Ali je možno obročno plačilo sredstev, ki sem jih prejel na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe in je bilo zanje naknadno ugotovljeno, da so bila izplačana neupravičeno?

Da. Na podlagi PKP7 lahko FURS (in Zavod RS za zaposlovanje za sredstva iz svoje pristojnosti) dovoli obročno plačilo obveznosti iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo Covid-19.

60.  Za koliko časa je možno obročno plačilo?

Zavezanec lahko zaprosi za obročno plačilo v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.

61.  Kakšen je pogoj za obročno plačilo neupravičeno prejetih sredstev in kakšna dokazila je treba predložiti?

Zavezanec mora v vlogi navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije bolezni COVID-19 (npr. sklicuje se lahko na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, motena oz. prekinjena dobava surovin, ustavitev projektov,  itd.).

62.  Kako oddam vlogo za obročno plačilo?

Prek portala eDavki.

63.  Ali se plačilo obveznosti ustrezno zavaruje?

Da, če se na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov o zavezancu utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.

Plačilo odloženih obveznosti se zavaruje s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja (npr. bančna garancija, garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog) ali z vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

64.  Ali v času obročnega plačila tečejo zamudne obresti?

Ne. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi) obresti ne zaračunajo.   

65.  Kakšne so posledice, če zavezanec obroka ne plača pravočasno?

V primeru zamude pri plačilu posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka, zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri.

66.  Kakšne so posledice, če zavezanec obroka ne plača s pravilnim sklicem (referenco)?

Plačilo posameznega obroka je vedno potrebno izvršiti z referenco oziroma sklicem, ki je naveden v izreku odločbe o odobritvi obročnega plačila. Če plačilo obroka ni izvršeno s tem sklicem, se plačilo lahko porabi za pokritje drugih obveznosti in obrok ostane neplačan, kar je lahko razlog za razveljavitev odobrenega obročnega plačila.


XI.    ODMERA OBVEZNOSTI IZ KMETIJSTVA

67.  Ali se zaradi posledic epidemije  COVID-19 spreminja davčna osnova od pavšalno določenih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti?

Da.  Zavezancem za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne davčne osnove (katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj), se za leti 2020 in 2021  davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50% katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2020 oziroma na dan 30. junij 2021, in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35% pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2020 oziroma na dan 30. junij 2021.
Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih je v drugem odstavku 71. člena ZDoh-2 določena v višini 70% pavšalne ocene dohodka na panj. Pavšalno oceno dohodka na panj v skladu s 3. in 11. členom Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2 ugotovi ministrstvo, pristojno za finance.
V Uredbi o lestvici KD je določena pavšalna ocena dohodka na čebelji panj za obdobje 2020-2022 v višini 16,64 EUR na čebelji panj.

Na podlagi 63. člena ZIUZEOP in 58. člena  ZIUPOPDVE se za leti 2020 in 2021 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih določi v višini 35% pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020 oziroma na dan 30. junija 2021.
Upoštevaje določbe Uredbe o lestvici KD,  ZIUZEOP in ZIUPOPDVE znaša torej davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih za leti 2020 in 2021 5,824  EUR/panj (35 % od 16,64 EUR/panj).
 
68. Ali se na podlagi interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19 spreminja višina katastrskega dohodka, ki je osnova za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest?

 Da. Pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2020 se lastnikom gozdov, ki so fizične osebe, upošteva katastrski dohodek gozdnih zemljišč v višini 50%, kot je bil ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.



Vir: FURS, 31. 12. 2020 ob 12:38


**Spremembe in dopolnitve:

- dodano 36.c (14. 5. 2021)
- spremenjeno 53, izbrisano 54. in 55. (19. 4. 2021)
- spremenjeno 29.b in 36.a (22. 3. 2021)
- spremenjeno 9.2, 11., 53., dodano 11.1 in 11.2 (17.3.2021)
- spremenjeno 9.1 in 9.2 (23. 2. 2021)
- spremenjeno (1., 1.1, 3.1, 4., 4.1, 5., 7., 9.1,. 9.2, 9.2.1, 9.2.2., 10., 11. in dodano 5.6,44.a, 45.č (5.2.2021)
- dodano (29.a, 29.b, 30.a, 30.b, 30.c, 43.a, 43.b, 43.c, 43.č, 43.d) (1.2.2021)
- spremenjeno 54 (29. 1. 2021)
- dodano 5.5, 8., 45.a, 45.b, 45.c (25.1. 2021)
- dodano 40.1 in 40.2 (22. 1. 2021)
- spremenjeno 16 in 2o, dodano 21 in 22 (21. 1. 2021)
- dodano 1.1, 6.1 (11. 1. 2021)
- dodano 3.1, 4.1, 4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 5.1, 5.2, 5.3 in 5.4 (8.1.2021 ob 16:58)
- dodano 35.1 in 36.2 (8.1.2021 ob 11:03)
- spremenjeno 36., 41., 42. in dodano 36.1 (6. 1. 2021)
- dodano Poglavje XI (vprašanji 64. in 65.) (5. 1. 2021)




Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.