I. ODLOG, ODPIS IN OBROČNO PLAČILO DAVKOV
1. Ali je možen odpis davkov?
Ne, odpis davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti, zaradi posledic epidemije bolezni COVID19 ni mogoč.
2. Ali je možen odlog plačila davčnih obveznosti in za koliko časa?
Zavezanec – poslovni subjekt lahko zaprosi za odlog plačila davčnih obveznosti za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19.
3. Za katere davčne obveznosti lahko odložim plačilo oz. zaprosim za obročno plačilo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19?
Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, trošarine, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj ter za prispevke za socialno varnost.
4. Ali velja odlog in obročno plačilo pri davčnem odtegljaju tudi za prispevke za socialno varnost?
DA.
5. Ali lahko zaprosim za odlog ali obročno plačilo obveznosti po letnem obračunu DDPO oz. DohDej, četudi sem tega oddal še pred razglasitvijo epidemije?
Da, če bi bilo plačilo obveznosti oteženo zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19.
6. Kakšen je pogoj za obročno plačilo oz. odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu in kakšna dokazila je treba predložiti?
Zavezanec mora v vlogi navesti dejstva in priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov kot posledica epidemije bolezni COVID-19 (npr. sklicuje se lahko na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, izgubo naročil, odpovedi pogodb poslovnih partnerjev, onemogočeno delovanje na tujem in domačem trgu, motena oz.
prekinjena dobava surovin, ustavitev projektov, itd.).
7. Ali se plačilo obveznosti ustrezno zavaruje?
Da, če se na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov o zavezancu utemeljeno pričakuje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.
Plačilo odloženih obveznosti se zavaruje s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja (npr. bančna garancija, garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog) ali z vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register
8. Ali je v izredne razmere vključeno obdobje oktober 2020 oz. za katera obdobja bo veljal obrazec za odlog ali obročno plačilo zaradi izrednih razmer?
Zavezanci, poslovni subjekti, bodo vlogo za odlog oz. obročno plačilo po novem obrazcu lahko vložili tudi za davke, ki so zapadli v plačilo oktobra 2020. Vlogi se ugodi, če je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa in če gre za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (DDV, DDPO itd.).
9. Kako oddam vlogo za obročno plačilo oz. odlog plačila davka za poslovne subjekte po interventnem zakonu?
Zavezanec odda vlogo preko eDavkov kot LASTNI DOKUMENT (lastnoročni podpis zavezanca v vlogi ni potreben) ali izjemoma preko elektronske pošte, na finančni urad, pri katerem je zavezanec vpisan v davčni register.
Obrazec je objavljen na spletni strani eDavkov:
https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageC.aspx?categor y=obrok
10. Kako in kdaj bom obveščen, ali je moji vlogi za odlog oz. obročno plačilo ugodeno?
Davčni organ odloči o odlogu oziroma obročnem plačilu davkov in drugih obveznosti v najkrajšem možnem času, zato se bomo potrudili, da bo odločeno v roku 8 dni od dneva prejema vloge. Zavezanec bo odločbo prejel z osebno vročitvijo, elektronsko preko sistema eDavki.
11. Ali se bodo enako obravnavale vloge na »starih« obrazcih, ki so že na e-davkih kot »novi« obrazci zaradi izrednih razmer?
Da. Vloge na starih obrazcih, v katerih se zavezanci sklicujejo na posledice epidemije in o katerih FURS še ni odločil, se bodo obravnavale pod enakimi pogoji, ki veljajo za vloge na novih obrazcih.
FURS bo o teh vlogah odločal na podlagi interventnega zakona, ki omogoča lažje uveljavljanje pravice do odloga/obročnega plačila za zavezance, poslovne subjekte, prizadete zaradi epidemije.
12. Ali v času odloga oz. obročnega plačila tečejo zamudne obresti?
Ne. V skladu z interventnimi ukrepi v času odloga oziroma obročnega plačila obresti ne tečejo.
13. Kakšne so posledice, če zavezanec obroka ne plača pravočasno?
V primeru zamude pri plačilu posameznega obroka z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. V tem primeru je zavezanec dolžan plačati zamudne obresti od neplačanega zneska davčnih obveznosti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni meri.
14. Kakšne so posledice, če zavezanec obroka ne plača s pravilnim sklicem (referenco)?
Plačilo posameznega obroka je vedno potrebno izvršiti z referenco oziroma sklicem, ki je naveden v izreku odločbe o odobritvi obročnega plačila. Če plačilo obroka ni izvršeno s tem sklicem, se plačilo lahko porabi za pokritje drugih obveznosti in obrok ostane neplačan, kar je lahko razlog za razveljavitev odobrenega obročnega plačila.
15. Ali lahko davčni zavezanec, ki mu je že bil odobren odlog ali obročno plačilo po 102. členu ZDavP-2, in izpolnjuje tudi pogoje za odlog ali obročno plačilo po PKP6 (dokazano je izgubil sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije) zaprosi za plačilno ugodnost po PKP6? Ali se v tem primeru obračunajo zamudne obresti?
Za odobritev plačilne ugodnosti (odloga ali obročnega plačila) po PKP6 bo moral davčni zavezanec izkazati izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Ob izpolnjenosti tega pogoja lahko zaprosi za odlog ali obročno plačilo tudi za davčne obveznosti, za katere mu je predhodno že bilo odobreno obročno plačilo ali odlog plačila po 102. členu ZDavP-2.
Zamudne obresti se obračunajo le v primeru, če so terjatve že zapadle v plačilo - torej v primeru, da je že potekel rok, do katerega je bil davek odložen ali, če so zaradi zamude pri plačilu posameznega obroka v plačilo zapadli vsi neplačani obroki.
II. POMOČ V OBLIKI DELNEGA POVRAČILA NEKRITIH FIKSNIH STROŠKOV
Upravičenci do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov
16. Kdo so upravičenci do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov?
V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZIUOPDVE je upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je pravna ali fizična oseba, ki:
OPOZORILO:
V zvezi z uveljavljanjem maksimalnega zneska državnih pomoči po 3.1. Sporočila Komisije je potrebno upoštevati tudi dokument PKP7.
Pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov se ne izključuje z omenjeno pomočjo podjetnika. Upravičenec mora pri prejemanju državnih pomoči paziti na najvišjo dovoljeno višino prejetih pomoči. Če je upravičenec registriran do 1.10.2019, potem po ukrepu delnega povračila nekritih fiksnih stroškov nekriti fiksni stroški skupaj ne smejo presegati najvišje pomoči ( 3 mio € ) skladno s 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči, če pa je upravičenec, registriran od 1. 10. 2019 dalje, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1. Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči (800.000 €, izjema je sektor ribištva in akvakulture, kjer je zgornja meja 120.000€ in področje primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, kjer je zgornja meja 100.000€).
Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se ne uveljavlja na način uveljavljanja konkretnih mesečnih stroškov, ampak se znesek, do katerega je upravičenec upravičen, izračuna v skladu s pravili, kot jih določa 109. člen ZIUOPDVE, med drugim se upošteva:
- upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju (oktober, november, december 2020) v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019,
- upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju (oktober, november, december 2020) v primerjavi s prihodki od prodaje v času registracije upravičenca do 1. 9. 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, če gre za upravičence, registrirane po 1. 10. 2019,
- odstotek, kot je določen v petem odstavku 109. člena ZIUOPDVE,
- letni prihodki od prodaje za leto 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije do 1. 9. 2020, preračunanimi na enako obdobje,
- maksimalni znesek glede na število zaposlenih, ki so v delovnem razmerju za nedoločen čas,
- maksimalni znesek glede na neto izgubo.
Kako se pomoč izračuna, je več opisano pri naslednjih vprašanjih.
20. Ali bo to enkratna pomoč ali mesečna?Višina nekritih fiksnih stroškov se določi glede na odstotek iz tabele petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE (0,6 oziroma 1,2), in sicer za vsak mesec poslovanja v upravičenem obdobju.
20.1. Ali lahko podjetje uveljavlja pomoč v obliki delnega povračila fiksnih stroškov samo za meseca november in december, za oktober pa ne?
OPOZORILO:
Odgovor ni popoln zaradi sprememb ZIUPOPDVE, ki se nanašajo na možnost ugotavljanja upada prihodkov na podlagi povprečnega števila zaposlenih.
Upravičeno obdobje se nanaša na obdobje od 1.10.2020 do 31.12.2020. Na izjavi se izračuna informativni znesek za celotno upravičeno obdobje, prav tako mora biti pogoj ocene upada prihodkov od prodaje in pogoj ocene neto izgube izpolnjen za upravičeno obdobje. Lahko pa zavezanec v vlogi uveljavlja nižji znesek, kot je najvišji dovoljen znesek pomoči.
Računanje upada prihodkov v upravičenem obdobjuNe. Peti odstavek 109. člena ZIUOPDVE določa upad prihodkov kot upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019. Pomeni, da se upoštevajo dejansko doseženi prihodki v obdobju oktober, november in december 2019 in ne izračunano povprečje na podlagi celoletnih prihodkov 2019.
Za namene uveljavljanja ukrepa povračila nekritih fiksnih stroškov je podjetje dolžno zagotoviti podatke za primerjavo prihodkov zadnjega četrtletja 2019 in 2020 (gre za podatke o prihodkih in ne pripravo bilanc za četrtletje).
23. Ali se upad šteje za celo četrtletje? Torej zadnji trije meseci skupaj glede na zadnje tri mesece 2019?vendar ne več kot:
Če je bil upravičenec ustanovljen po 1. oktobru 2019, se pri izračunavanju upada prihodkov od prodaje upoštevajo prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do vključno 1. septembra 2020, preračunani na enako obračunsko obdobje.
24.1 Zavezanec je registriral dejavnost 1.6.2020. Od samega začetka je zavezanec zavarovan kot samozaposleni na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in nima drugih zaposlenih. Podjetje se v skladu z Uredbo Komisije 651/2014/EU šteje za mikro podjetje. V obdobju od registracije (1. 6. 2020) do vključno 1. 9. 2020 je zavezanec ustvaril 36.000 eurov prihodkov, v obdobju od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 pa je zavezanec ocenil, da bo ustvaril 4.500 eurov prihodkov. Zavezanec ocenjuje, da bo njegova neto izguba (AOP 183) v zadnjem kvartalu (oktober, november in december leta 2020) znašala 2.500 eurov.
Kako pravilno izračunamo znesek povračila fiksnih stroškov po PKP6, katero obdobje vzamemo za primerjavo in od katerega zneska obračunamo 0,6 ali 1,2 % stroškov?
OPOZORILO:
Zaradi sprememb povezanih s sprejemom PKP 7 izračun ni popoln. Več o tem v dokumentu PKP7.
Višina nekritih fiksnih stroškov se v spodaj opisanem primeru izračuna na sledeč način:
1. Vsoto prihodkov od prodaje do vključno 1. septembra je potrebno preračunati na dan poslovanja. V obdobju od 1.6.2020 do vključno 1.9.2020 (93 dni) je bilo ustvarjeno 36.000EUR prihodkov. To pomeni 36.000EUR/93dni = 387,10 EUR/dan. Dnevne prihodke se nadalje preračuna v letne prihodke: 387,10EUR/dan*365 dni = 141.291,50 EUR/leto
2. Izračun upada prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju (1.10.2020 do 31.12.2020 = 92 dni)
a) ocena prihodkov od prodaje za 4 kvartal 2020 = 4.500 EUR; preračun dejanskih prihodkov od prodaje od 1.6.2020 do 1.9.2020 na primerljivo obdobje = 387,10 * 92 dni = 35.613,20 EUR
b) upad v % = (1 - (4.500/35.613,20))*100 = 87,36% (upad nad 70%, pomeni, da se uporabi stopnja 1,2%)
3. Izračun nekritih fiksnih stroškov = 1,2%*3*141.291,50 EUR = 5.086,49 EUR
4. Omejitev na zaposlenega oz. zavarovanega = 1.000 EUR * 3 meseci = 3.000 EUR
5. Omejitev na 90% (velja za mikro podjetje) izgube (AOP 187) v zadnjem kvartalu 2020. Samostojni podjetnik v izkazu poslovnega izida nima AOP 187, upošteva se oceno AOP 183 za zadnji kvartal = 2.500 EUR*0,9= 2.250 EUR.
Višina nekritih fiksnih stroškov je torej enaka nižjemu izmed zneskov omejitve na zaposlenega oz. zavarovanega oziroma 90% ocene neto izgube za zadnji kvartal 2020 (2.250EUR). Nižji znesek v konkretnem primeru je znesek 90 % neto izgube, zato bo zavezanec upravičen do nadomestila fiksnih stroškov v višini 2.250EUR.
Glede izpolnjevanja pogojev za prejem upravičenja pa je pomembno stanje na dan uveljavitve zakona. Druga alineja prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE namreč določa, da je upravičenec do pomoči pravna ali fizična oseba, ki ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve zakona.
25.4. Ali lahko podjetje, ki je na novo zaposlilo osebo za nedoločen čas po 1. 10. 2020 do dneva oddaje vloge uveljavlja povračilo za vse tri mesece, pri čemer v obseg upošteva tudi novozaposleno osebo?Pri izračunu neto izgube iz petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE (AOP 187), se prihodki iz naslova povračila fiksnih stroškov ne upoštevajo. Sama pomoč torej ne znižuje višine že upravičenega zneska pomoči.
25.7. Oddali smo vlogo po PKP6 in navedli število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge. PKP7 določa, da se pri izračunu omejitve najvišjega zneska izplačila upošteva povprečno število zaposlenih. Kako naj postopamo?
PO ZIUPOPDVE (PKP7) se upošteva povprečno število zaposlenih, ki se izračuna kot število delovnih ur v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.
Prehodne določbe ZIUPOPDVE (PKP7) določajo, da se določba zadnjega stavka petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE (PKP6), torej ugotavljanje števila zaposlenih kot število vseh zaposlenih za nedoločen čas na dan vložitve vloge, uporablja za izjave, vložene do dneva uveljavitve tega zakona, če je za upravičenca ugodnejša. Nadalje določajo, da vlagatelj, ki ugotavlja pogoj najvišjega zneska izplačila na podlagi povprečnega števila zaposlenih (torej po PKP7), in je do uveljavitve ZIUPOPDVE že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.
Iz navedenega izhaja, da se sprememba ZIUOPDVE, ki se nanaša na število zaposlenih, upošteva za vloge, ki so jih upravičenci oddali pred uveljavitvijo ZIUPOPDVE, opcijsko, torej, če je ugodnejša. Upravičenci ugodnejšo obravnavo uveljavljajo z dopolnitvijo vloge (popravek vloge na eDavkih), ki bo na voljo predvidoma od 5. 1. 2021. Če določbe ZIUPOPDVE za vlagatelje (upravičence) niso ugodnejše, jim ni treba dopolnjevati vloge.
Vloge tudi ni treba dopolnjevati v primerih, kadar zaradi spremembe po ZIUPOPDVE (PKP7) pride do višjega izplačila zaradi nove omejitve 2000 eur. Kadar gre namreč za upad prihodkov v upravičenem obdobju nad 70 %, in če je to edina okoliščina, ki vpliva na izplačilo (ne pa tudi npr. sprememba števila zaposlenih), se ta sprememba v skladu s prehodnimi določbami upošteva po uradni dolžnosti.
Sporočilo Komisije o Začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, ki v poglavju 3.12. ureja pomoč v obliki podpore za nekrite fiksne stroške, določa, da se za namene te točke se izgube podjetij, navedene v njihovih izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju, štejejo za nekrite fiksne stroške. To pomeni, da je ocena neto izguba pogoj, da lahko podjetje uveljavlja pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov, in sicer največ 70 odstotkov neto izgube (AOP 187) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP187) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU.
26.4 Pogoj ocene neto izgube velja za vse upravičence, ne le za podjetja, pri katerih se neto izguba izkaže v AOP 187. Katero postavko izkaza poslovnega izida upoštevamo pri samostojnih podjetnikih, je to negativni poslovni izid izkazan v AOP 183?Samostojni podjetnik v izkazu poslovnega izida nima AOP 187, zato se upošteva oceno AOP 183 za zadnji kvartal in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020.
26.5. Ali pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov znižuje neto izgubo podjetja?
Pri izračunu neto izgube iz petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE (AOP 187), se prihodki iz naslova povračila fiksnih stroškov ne upoštevajo. Sama pomoč torej ne znižuje višine že upravičenega zneska pomoči.
Na naslednjih povezavah najdete preprosta navodila, kako si namestite eDavke na računalnikualinatelefonuin se prijavite veVročanje, da boste tudi obvestila dobili po elektronski poti.
Če imate pri tem težave se obrnite na naš klicni center za pomoč uporabnikom na telefonski številki 05 297 6800 ali elektronski pošti sd.fu@gov.si.
27.1. Kako se šteje datum registracije pri uveljavljanju nekritih fiksnih stroškov v primerih statusnih preoblikovanj na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva?
Kot datum registracije opravljanja dejavnosti oziroma kot datum ustanovitve iz 109. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE se v primeru prevzemnih družb nastalih v postopku materialnega statusnega preoblikovanja (primeroma z oddelitvijo), na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva šteje datum registracije oziroma datum ustanovitve prenosne družbe.
Dodatno pojasnjujemo, da v primeru, ko izpolnjevanje pogoja padca prihodkov na podlagi interventnih zakonov za omilitev posledic epidemije ugotavlja družba udeležena v statusnem preoblikovanju, torej prenosna ali prevzemna družba, se morajo prihodki primerjati na ravni obratov oz. dejavnosti, ki se bodisi prenašajo na prevzemno družbo bodisi ostajajo na prenosni družbi. Pri tem se prihodke deli na podlagi njihovega dejanskega pripisovanja posamezni dejavnosti oz. obratu, če pa to ni mogoče pa na podlagi ključa. Kot primeren ključ davčni organ prepoznava delitev aktive (sredstev) v preoblikovanju.
27.2. Po kriterijih PKP6 ne morem vložiti vloge za povračilo fiksnih stroškov, za katero je rok 31.12.2020. Na podlagi sprejetega PKP7 pa zaradi investiciji v nove poslovne enote in novih zaposlenih izpolnjujem pogoje. Ali bom lahko vložil vlogo po uveljavitvi PKP7, glede na to da vloga z novimi kriteriji še ni na voljo?
Dne 29. 12. 2020 je bil v Državnem zboru sprejet ZIUPOPDVE. Na podlagi tega zakona je 109. člen ZIUOPDVE dopolnjen z novim, šestim odstavkom, ki omogoča, da se upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje leta 2019 izračunava tudi na glede na delež prihodkov od prodaje na povprečno število zaposlenih ali delež prihodkov od prodaje v znesku osnovnih sredstev, brez zemljišč, v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje. Če je na podlagi tega izračuna upad 30% ali več, bo upravičenec lahko vložil izjavo NFS. Prilagojena izjava NFS bo na voljo na eDavkih predvidoma od 5.1.2021 dalje. Rok za predložitev izjave NFS na podlagi PKP7 je, v skladu s prehodnimi določbami zakona, 15 dni po uveljavitvi ZIUPOPDVE.
27.3. Izjavo NFS po PKP6 sem že vložil v decembru 2020. Ali moram vložiti novo izjavo po PKP7?
Novo izjavo vložite le v primeru, da bi bilo za vas ugodneje, če bi pri izračunu najvišje dovoljene pomoči (1.000 ali 2.000) na zaposlenega namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevali povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020, izračunano v skladu z medodologijo iz 109. člena novele ZIUOPDVE.
Novo izjavo lahko vložite tudi v primeru, če je bil vaš upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju 70% ali manj, bi pa bil nad 70%, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč.
V primeru oddaje nove izjave vedno nujno uporabite na eDavkih možnost Popravek in ne stornirajte izjave, ki ste jo oddali po PKP6. Na ta način se vam bodo predizpolnili določeni podatki iz že oddane izjave po PKP6, in kar je pomembno, pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec se bo upošteval tisti podatek pri številu zaposlenih oz. zavarovanih, ki bo višji oz. ugodnejši (št. zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1.12.2019 do 30.11.2020). Če boste izjavo po PKP6 stornirali, se bo pri izračunu limita1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020.
Nove izjave po PKP7 vam ni potrebno vlagati:
1. če ste imeli upad prihodkov od prodaje višji od 70% na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejši od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020. V tem primeru se bo najvišja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000€/zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično t.j. po uradni dolžnosti (na podlagi prehodnih določb novele ZIUOPDVE) in vam bo izplačan višji znesek kot ste ga navedli oz. je bil izračunan na izjavi, seveda le, če izračun NFS ali omejitev glede neto izgube ne bosta omejevala najvišje dovoljene pomoči.
2. če nove določbe iz PKP7 ne vplivajo na izračun najvišje možne pomoči, ki jo lahko dobite izplačano na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.
27.4. Kdo lahko vloži izjavo NFS po 31.12.2020?
Izjavo NFS po 31.12.2020 lahko kot popravek vložijo upravičenci, ki so že vložili izjavo, vendar so pogoji na podlagi novele ZIUOPDVE za njega ugodnejši. Izjema je limit 2000 evrov na zaposlenega na mesec v primeru upada prihodkov od prodaje, ki se bo upošteval avtomatično in samo zaradi tega limita ni potrebno vlagati nove izjave.
Izjavo lahko vložijo tudi upravičenci, ki na podlagi ZIUOPDVE niso izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker je bil njihov upad prihodkov nižji od 30 odstotkov. V primeru, ko bo izjava NFS vložena prvič po 31.12.2020 se bo pri izračunu limita1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava, ki je oddana po tem, ko se je prvotno oddana izjava stornirala.
Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.
Upravičenec, ki bo uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, in naknadno ugotovil, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, bo o tem obvestil FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrnil znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve.
Od vključno 1. novembra 2020 do vključno 30. aprila 2021. To se za primere uvoza te opreme že omogoča s Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (v nadaljevanju Sklep Komisije)[1].
34. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za oprostitev plačila DDV od pridobitve in dobave tega blaga?- dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava (npr. Zavodu za blagovne rezerve, v nadaljevanju ZBRS, zdravstvenim ustanovam, Upravi za zaščito in reševanje) ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo (v nadaljevanju upravičene osebe) ali
- dobavljeno ali pridobljeno za račun teh upravičenih oseb (osebe iz b) točke prvega odstavka 66. člena ZIUOPDVE),
ki to blago nabavljajo za enega izmed naslednjih namenov (v nadaljevanju upravičeni nameni):
- brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, ali
- brezplačno uporabo subjektov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija, pod pogojem, da blago ostane v lasti upravičenih oseb.
Davčni zavezanec mora razpolagati z izjavo svojega kupca (upravičene osebe), da je blago namenjeno za upravičene namene (tj. da je namenjeno brezplačnemu razdeljevanju določenim osebam ali določeni brezplačni uporabi v zdravstveni dejavnosti). Izjava je lahko samostojni dokument (kot npr. izjava v primeru uvoza), lahko je pogodbeno določilo. Davčnemu zavezancu, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, davčnemu organu izjave predhodno ni treba predlagati, razen v primeru izvajanja naknadnega davčnega nadzora.
35. Katera zaščitna in medicinska oprema je predmet te oprostitve plačila DDV?Oprostitev plačila DDV se uporabi za določeno zaščitno in medicinsko opremo iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, ki je priloga Odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, objavljenem v Uradnem listu RS, 68/20, in Odloka o dopolnitvi Odloka o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, objavljenem v Uradnem listu RS, 172/2020 (v nadaljevanju Odlok), in sicer:
Za blago s seznama blaga iz Odloka se upošteva tarifna oznaka KN, ki je veljala ob uveljavitvi Odloka.
36. Davčni zavezanec, ki se ukvarja z zobozdravstveno dejavnostjo in ni oseba javnega prava, je nabavil zaščitne maske in razkužila za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti in sprašuje, če je taka dobava oproščena plačila DDV.Ravno tako niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV od pridobitve blaga, če tako pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki opravlja zobozdravstveno dejavnost in ni oseba javnega prava.
37. Ali lahko v tem trenutku uveljavljamo oprostitev plačila DDV po ZIUOPDVE?Ne, oprostitev se ne nanaša tudi na storitve. Plačila DDV je oproščena samo pridobitev in dobava blaga, ne pa tudi ostale storitve (oz. stroški), ki jih davčni zavezanec, ki opravi tako dobavo, zaračuna in ne predstavljajo del enotne dobave. Od teh storitev se DDV obračuna po splošnih pravilih, ki veljajo po DDV zakonodaji.
Primeri oproščenih dobav blaga/pridobitev blaga znotraj Unije
Primer 1 – pridobitev blaga
Davčni zavezanec opravi pridobitev blaga za račun upravičene osebe z namenom njegove nadaljnje dobave upravičeni osebi, ki to blago nabavlja za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija. Ta pridobitev blaga je oproščena plačila DDV. Plačila DDV je oproščena tudi nadaljnja dobava tega blaga, ki jo po pridobitvi blaga opravi davčni zavezanec tej upravičeni osebi.
Primer 2 – proizvodnja blaga
Davčni zavezanec sam proizvede blago za naročnika – upravičeno osebo in ga dobavi temu naročniku. Ker bo upravičena oseba uporabila to blago za upravičene namene, je dobava tega blaga upravičeni osebi oproščena plačila DDV.
Primer 3 – nakup blaga v Sloveniji in prodaja tega blaga
Davčni zavezanec (podjetje A d.o.o.) nabavi (kupi) blago v Sloveniji, blago pa je namenjeno nadaljnji prodaji upravičeni osebi. Njegov dobavitelj (podjetje B d.o.o.) ne more uveljavljati te oprostitve, ker davčni zavezanec (njegov kupec = podjetje A d.o.o.) ni niti upravičena oseba niti ne nabavlja to blago za upravičene namene. Pri davčnem zavezancu (podjetje A d.o.o.), ki to blago proda upravičeni osebi, ki bo to blago uporabila za upravičene namene, pa je taka dobava oproščena plačila DDV, davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV.
Primer 4 - blago uvozi posrednik
Davčni zavezanec (posrednik/zastopnik) je blago uvozil za račun upravičene osebe, ki bo blago uporabila za upravičene namene. Uvoz blaga je oproščen plačila DDV na podlagi Sklepa Komisije. Posrednik na računu za to blago, ki ga izda upravičeni osebi, ne obračuna DDV (dobava je oproščena plačila DDV) s sklicevanjem na 66. člen ZIUOPDVE.
Primer 5 - pridobitev blaga opravi upravičena oseba
Upravičena oseba pridobi blago znotraj Unije, to blago bo uporabila za upravičene namene. Pridobitev tega blaga znotraj Unije je oproščena plačila DDV.
Primer 6
Dogovorjena je dobava blaga, za katerega je v skladu z ZIUOPDVE določena oprostitev plačila DDV, dobavitelj pa se z upravičeno osebo dogovori tudi npr. za prepakiranje in drugo morebitno manipulacijo blaga in dodatno še za prevoz blaga (v nadaljevanju storitve), kar ni vključeno v ceno tega blaga. V takem primeru je plačila DDV oproščena dobava blaga, storitve pa se obravnavajo posamezno in so obdavčene v skladu z določbami DDV zakonodaje.
Primer 7
Splošna bolnišnica zaščitno in medicinsko opremo uporabi za zaščito zaposlenih in zaščito pacientov ter zdravljenje pacientov, ne pa za brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali pa se z njim spopadajo.
Če bolnišnica, oseba javnega prava, nabavi zaščitno in medicinsko opremo za zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija (pacientov kot tudi zdravstvenega osebja, ki izvaja tako zdravstveno oskrbo in so epidemiji izpostavljeni/se z njo spopadajo), gre po 66. členu ZIUOPDVE za nabavo za upravičene namene. V takem primeru je pri dobavitelju, ki bolnišnici dobavi (proda) to zaščitno in medicinsko opremo, taka dobava oproščena plačila DDV, če razpolaga z izjavo bolnišnice (upravičene osebe), da je blago namenjeno za prej navedene upravičene namene. Bolnišnici ni treba obračunati DDV od preostale zaščitne in medicinske opreme, ki jo bo po 30. aprilu 2021 uporabila za namen opravljanja zdravstvene dejavnosti.
39. Katere podatke mora navesti na računu davčni zavezanec, ki uveljavlja to oprostitev plačila DDV?Davčni zavezanec na računu, na katerem ne obračuna DDV v skladu z ZIUOPDVE, poleg podatkov, ki so obvezni po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, v zvezi z oprostitvijo DDV navede 66. člen ZIUOPDVE.
40. Ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi?Da. Na podlagi te oprostitve DDV ima davčni zavezanec po 66. členu ZIUOPDVE pravico, da uveljavi odbitek DDV, ki so mu ga zaračunali njegovi dobavitelji za blago, ki ga bo dobavil upravičeni osebi.
41. Kako uveljaviti oprostitev za dobave/pridobitve blaga, opravljene pred uveljavitvijo ZIUOPDVE?Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo ZIUOPDVE opravil dobavo blaga ali pridobitev blaga znotraj Unije, za katero so bili izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV po ZIUOPDVE, davčni zavezanec pa je že obračunal DDV za to blago, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od vključno 1. novembra 2020 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je izdan tak popravek računa. Na popravku računa[2] se davčni zavezanec sklicuje na prvoten račun.
V zvezi s popravkom zneska obračunanega DDV pojasnjujemo, da na podlagi drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do dobitka DDV. V skladu s tretjim odstavkom 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.
- identifikacijsko številko za namene DDV,
- naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po 66. členu ZIUOPDVE,
- zaporedno številko,
- davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, upravičene osebe, kateri je bilo dobavljeno blago,
- tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga,
- vrednost, vrsto in količino blaga.
42. Kako se predloži poročilo o opravljenih oproščenih dobavah/pridobitvah tega blaga znotraj Unije?Davčni zavezanec poroča o oproščenih dobavah, opravljenih od 1. novembra 2020 do uveljavitve ZIUOPDVE, v poročilu za mesec november 2020 oz. v poročilu za obdobje, v katerem je izdan popravek računa (če je bil prvotni račun izdan z obračunanim DDV).
45. Kako se poroča o dobavi, če dobavitelj prejme izjavo upravičene osebe kasneje, po opravljeni dobavi?Če subjekt, ki opravlja zdravstveno dejavnost, blago, ki ga je dobil v brezplačno uporabo v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, odtuji, da v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabi za druge namene, razen za namene opravljanja zdravstvene dejavnosti, preden DDV ni plačan, mora od take uporabe oziroma odtujitve blaga obračunati in plačati DDV. Če se blago uporabi za druge namene kot za namene opravljanja zdravstvene dejavnosti, obveznost obračuna DDV nastane na dan in po stopnji, ki za to blago sicer velja po ZDDV-1 na dan, ko se tako blago uporabi (po ustrezni stopnji na dan nastanka obveznosti obračuna DDV po ZDDV-1).
Primer:
Bolnišnica se odloči, da bo dala del zaščitnih mask, za katere je dala izjavo dobavitelju, da jih bo uporabila za namene, za katere velja oprostitev, v uporabo šoli. V takem primeru mora bolnišnica od teh mask obračunati DDV.
Izvajalci zdravstvenih storitev, ki bodo po koncu trajanja tega ukrepa uporabili preostalo zaščitno in medicinsko opremo za zdravstvene storitve, ki ne dajejo pravice do odbitka DDV (prave oprostitve), bodo morali obračunati DDV (s tem bo tudi zadoščeno splošnemu načelu DDV, da strošek DDV nosi končni uporabnik).
Obveznost upravičenih oseb, če to blago uporabijo za druge namene
Če upravičene osebe blaga z oprostitvijo DDV ne uporabljajo za namene, zaradi katerih velja oprostitev DDV na podlagi ZIUOPDVE, so dolžne obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago sicer velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1. Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve DDV, in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve DDV po 66. členu ZIUOPDVE, je oprostitev DDV odobrena še naprej pod pogojem, da organizacija uporablja to blago za upravičene namene, opisane v uvodnem delu dopisa.
Primer:
Dobrodelni organizaciji je ostalo nekaj opreme, ki je v njeni lasti in ni več potrebe, da bi to opremo brezplačno razdeljevala osebam, prizadetim s COVID 19. Zato to opremo brezplačno prenese na bolnico, ki pa bo to opremo še naprej uporabljala v zdravstvene namene kot zaščito pred COVID19.
V skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.
V skladu s 17. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik se za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1 šteje tudi primanjkljaj blaga, razen primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile.
Definicija »višje sile« v davčni zakonodaji ni opredeljena, zato jo je treba razlagati v okviru pravnega standarda višje sile, kot je določen v 153. členu Obligacijskega zakonika, po katerem je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni ga bilo pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Navedeno pomeni, da mora biti vzrok, ki naj bi pomenil višjo silo, zunaj dejavnosti, dogodek mora biti izreden, nepričakovan in nepredvidljiv.
Zaprtje dejavnosti kot posledica razglasitve epidemije se šteje za višjo silo, saj gre za izreden in nepričakovan dogodek. Ali se določen primanjkljaj blaga lahko šteje kot posledico te višje sile, pa je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Pri rešitvi vprašanja vzroka nastanka primanjkljaja blaga je treba razlikovati med blagom, ki je bilo nabavljeno v času, ko zaprtje dejavnosti zaradi epidemije še ni bilo odrejeno, ter tistim, ki je bilo nabavljeno po vzpostavitvi tega stanja. Primanjkljaju (uničenju) blaga, ki je bilo nabavljeno v času po zaprtju dejavnosti zaradi epidemije, bi se davčni zavezanec ob potrebni skrbnosti lahko izognil.
Dodajamo še, da če davčni zavezanec hrano donira, se uporabi 38. člen pravilnika. Podrobnejša razlaga tega člena je navedena v pojasnilu, z naslovom Spremembe zakonodaje na področju DDV, stran 54.
51. V času epidemije je občina, identificirana za DDV, uporabnikom, katerim sicer oddaja parkirišča v mesečni najem z obračunanim DDV, ta parkirišča nudila brezplačno in sprašuje glede DDV.Občina, ki daje v z DDV obdavčen najem parkirišča za plačilo, ima pravico do odbitka DDV. Če se je občina v času epidemije odločila, da bo strankam, katerim sicer daje parkirišča v (mesečni) obdavčen najem, le te v času epidemije dajala brezplačno v najem, se šteje, da gre za opravljanje storitev za poslovne namene, zato ji od tako brezplačno opravljene storitve ni treba obračunati DDV. Ravno tako ji ni treba narediti popravka odbitka DDV od nabav, ki jih je nabavila za namen opravljanja svoje obdavčene dejavnosti.
[1] Na spletni strani FURS je objavljen Sklep Evropske Komisije z dne 3. 4. 2020, o oprostitvi plačila carine in DDV zaradi izbruha COVID-19 z dodatnimi informacijami in navodilom glede izvajanja tega sklepa.
[2] V skladu z devetim odstavkom 81. člena ZDDV-1 se kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
