c S
Dolgoročni najem vozila v tujini in obravnava DDV 10.11.2020

Slovenski davčni zavezanec je v Italiji z Italijanskim davčnim zavezancem sklenil pogodbo o najemu osebnega vozila. Vozilo je prevzel v Italiji, za obdobje od oktobra 2020 do septembra 2021.Italijanski davčni zavezanec želi obračunat DDV (IVO). Ali ravna pravilno, da obračuna  DDV (IVO), ker gre za dolgoročni najem? Ali je pomemben kraj prevzema vozila za obdavčitev?

V vašem primeru je italijanski davčni zavezanec oddal osebno vozilo v najem slovenskemu davčnemu zavezancu za obdobje od oktobra 2020 do septembra 2021. Vozilo je že bilo prevzeto na ozemlju Italije.

Pravilno ste ugotovili, da gre v tem primeru za dolgoročni najem, saj 30.b člen ZDDV-1 v četrtem odstavku določa, da za namene tega člena (ta člen sicer določa kraj opravljanja storitve najema prevoznih sredstev) »kratkoročni najem« pomeni stalno posest ali uporabo prevoznega sredstva v obdobju, ki ni daljše od trideset dni.

Ker gre za oddajo prevoznega sredstva v dolgoročni najem (za obdobje daljše od 30 dni) davčnemu zavezancu, se za določitev kraja obdavčitve dejansko 30.b člen ZDDV-1 ne upošteva:

-      prvi odstavek se nanaša na dajanje prevoznega sredstva v kratkoročni najem, vi pa imate dolgoročni najem;

-      drugi odstavek se sicer nanaša na dolgoročni najem, ampak samo v primeru, ko je najemnik oseba, ki ni davčni zavezanec, pri vas pa je najemnik davčni zavezanec;

-      tretji odstavek se nanaša na najem čolna za razvedrilo, kar ni predmet najema v vašem primeru, osebi, ki ni davčni zavezanec (pri vas je najemnik davčni zavezanec).

V 30.b členu ZDDV-1 je določena izjema od splošnega pravila za določitev kraja opravljanja storitev. Ker se ta izjema iz razlogov opisanih zgoraj ne upošteva, je treba upoštevati splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 (ta določa kraj obdavčitve za storitve, ki so opravljene davčnemu zavezancu enako kot v vašem primeru), kar pomeni, da je kraj obdavčitve tam, kjer ima sedež naročnik storitve. Če pa je storitev opravljena stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, pa je kraj opravljanja storitev tam, kjer je stalna poslovna enota (opozarjam, da se določba nanaša na stalno poslovno enoto za namene DDV in ne DDPO). Za določitev kraja obdavčitve torej kraj, kjer je bilo vozilo prevzeto, ni pomemben.

Strinjam se z vami, da italijanski najemodajalec ne bi smel zaračunati italijanskega DDV, ker je storitev predmet obrnjene davčne obveznosti (reverse charge), vendar pod predpostavko, da slovenski davčni zavezanec v Italiji nima stalne poslovne enote za namene DDV. Če jo namreč ima, je pravilno, da se na najem obračuna italijanski DDV.

V kolikor stalna poslovna enota v Italiji ne obstaja predlagam, da najemodajalcu sporočite SI DDV številko najemnika in ga hkrati opozorite na naslednje določbe EU DDV direktive, ki določajo enako kot ZDDV-1 (v 56. členu je podčrtan del določbe zaradi katerega ta člen ne pride v poštev v vašem konkretnem primeru) in iz katerih izhaja, da je storitev predmet obrnjene davčne obveznosti v kolikor najemnik nima stalne poslovne enote za namene DDV v Italiji.


Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!





Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.