c S
Ali se obeta učinkovitejši boj zoper korupcijo? 06.11.2020 17. novembra začne veljati tretja novela > Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK), s katero so bile predvsem nadgrajene obstoječe rešitve, s čimer naj bi se zagotovilo neodvisno in lažje delo Komisiji za preprečevanje korupcije v praksi.

Ena od pomembnejših sprememb zakona se nanaša na ureditev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je sicer enako kot do sedaj sestavljena iz predsednika komisije ter dveh namestnikov (primerjalnik 7. člena). Člani komisije so funkcionarji, njihove funkcije pa niso združljive z opravljanjem funkcije ali delom v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, ki deluje na področjih, na katerih komisija izvršuje pristojnosti po ZintPK. Bolj natančno so opredeljene izkušnje, kompetence in reference, potrebne za izvajanje nalog na področju pristojnosti KPK (primerjalnik 9. člena) ter izločitev funkcionarja komisije ali uslužbenca komisije (novi 7.a člen).

Bistvena novost v primerjavi z veljavnim postopkom imenovanja funkcionarjev KPK je vloga kandidacijske (in ne več izbirne) komisije (novi 9.a člen). Komisija ne opravi izbire in ne razvršča kandidatov glede na primernost. Njena naloga je preverjanje zakonskih pogojev, vključno s pogojem osebnostne primernosti, in predložitev seznama kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, predsedniku republike. Kandidacijsko komisijo imenuje predsednik republike, sestavljajo pa jo uradnik Ministrstva za javno upravo z delovnega področja krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj v javnem sektorju, enega predstavnika neprofitnih organizacij zasebnega sektorja, ki delujejo na področjih varstva človekovih pravic, integritete, etike, lobiranja ali preprečevanja korupcije, enega predstavnika Državnega zbora ter dva predstavnika iz vrst Sodnega sveta in Državnotožilskega sveta, ki sta tudi člana Komisije za etiko in integriteto. S tem je zagotovljena strokovnost in zmanjšan vpliv politike na izbirne postopke.

V nadaljevanju je z zakonom jasneje določen način delovanja komisije (primerjalnik 11. člena), ki še vedno ostaja kolegijski organ, vendar komisija kot tak organ odloča le o zadevah, ki jih primarno določa zakon in o zadevah, ki jih bo zahteval funkcionar komisije, ker bo ocenil, da zaradi svoje (vsebinske, formalne ali dejanske) pomembnosti zahtevajo kolegijsko odločanje. Spremenjene so tudi naloge in pristojnosti komisije (primerjalnik 12. člena): pristojnosti komisije ob sumu kršitev ZIntPK se v celoti urejajo na novo, hkrati se postopki predvsem pri tistih kršitvah, zoper katere je možna prekrškovna reakcija, poenostavljajo in bodo ustrezno hitrejši in učinkovitejši, saj se bo celotna zadeva lahko vsebinsko obravnavala izključno v okviru prekrškovnega postopka.

S spremembo 13. člena ZIntPK je jasno opredeljeno, katere kršitve oziroma postopek ugotavljanja in obravnave komisija zaključi z načelnim mnenjem, ugotovitvami o konkretnem primeru oziroma drugimi formalnimi izrazi odločitev (npr. prekrškovne ali upravne odločbe), ki jih izda bodisi komisija kot kolegijski organ ali pa pristojni uslužbenci komisije.

Z novelo (šesti in naslednji odstavki 11. člena) je na novo urejena tudi objava dokumentov po končanih postopkih pred KPK: komisija dokumente objavi na svoji spletni strani ali na drug primeren način, pri tem pa pazi, da ne razkrivajo dejanskega stanja, kot tudi ne osebnih podatkov. Velja tudi, da če bi javna objava odločitve komisije ogrozila nadaljnje postopke komisije, jo komisija za ustrezen čas odloži.

S spremembo 13. člena se jasno opredeljuje, v katerih primerih lahko komisija uvede postopek (pri čemer komisija v poslovniku določi natančnejša pravila za postopanje s prijavami, ki vključujejo tudi merila za sprejem prijave v obravnavo oziroma za zavrnitev, zavrženje ali odstop prijave drugemu organu), opredeljeno pa je tudi, katere kršitve oziroma postopek ugotavljanja in obravnave komisija zaključi z načelnim mnenjem, ugotovitvami o konkretnem primeru oziroma drugimi formalnimi izrazi odločitev (npr. prekrškovne ali upravne odločbe), ki jih izda bodisi komisija kot kolegijski organ ali pa pristojni uslužbenci komisije.

Natančneje se opredeljujejo obstoječi in določajo nekateri dodatni ukrepi komisije za krepitev integritete in preprečevanje korupcije kot so: sistemski nadzor, predlog za razrešitev in pobuda predstojniku za ukrepanje (novi 13.b člen), pristojnost predlagati uvedbo revizijo (novi 13.c člen).

Za razliko od dosedanje ureditve, ko je komisija lahko odločala (zgolj) v upravnem postopku, spremenjeni 15. člen poleg upravnega postopka komisiji dopušča, da odloča tudi v hitrem prekrsˇkovnem postopku in drugih javnopravnih postopkih (le-ti so postopki, ki se vodijo za izvajanje pristojnosti po prvem odstavku 13. cˇlena ZintPK). Za razjasnitve dejstev in okolisˇcˇin v zvezi s posamezno zadevo, ki jo komisija obravnava, lahko komisija vabi osebe na razgovor na sejo komisije. Sam razgovor ter njegov potek sta opredeljena v novima 15.a in 15.b členu.

Spreminja se tudi ureditev glede prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju. Prepoved se iz zgolj funkcionarjev širi na vse uradne osebe in njihove družinske člane (primerjalnik 30. člena). Dovoljeno je sprejemanje protokolarnih daril ali daril, ki se tradicionalno ali običajno izročajo ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 evrov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.

Sprememb je bila deležna tudi ureditev objave premoženjskega stanja, saj takšna objava pomeni poseg v zasebnost funkcionarjev. V spremenjenem 41. členu so določeni zavezanci za prijavo premoženjskega stanja (npr. poklicni funkcionarji, člani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju ...). Zavezanec mora najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije ali dela komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Spremenjeni 42. člen določa, katere osebne in premoženjske podatke mora sporočiti zavezanec, kot tudi način sporočanja spremembe podatkov (primerjalnik 43. člena). Komisija nadzoruje pravilnost, pravočasnost in popolnost prijave podatkov o premoženjskem stanju in sprememb tega stanja ter v primeru suma kršitev dolžnosti prijave in suma nesorazmernega povečanja premoženja prijavljene podatke zavezancev o premoženjskem stanju primerja s podatki, ki jih pridobi na podlagi zahteve po 16. členu zakona (44.a člen).

Med drugimi novostmi, ki jih novela zakona še prinaša, je tudi vprašanje ureditve poročanja o lobističnih stikih za interesne organizacije, ureditev družinskih članov (po novem se med družinske člane štejejo tudi osebe, ki s posameznikom bivajo na istem naslovu (sostanovalci). Sicer ne gre za družinske člane v tradicionalnem smislu, gre pa za osebe, ki jih vežejo podobne okoliščine, zaradi česar lahko pride do nasprotja interesov, enako kot pri družinskih članih v tradicionalnem smislu – tako 6. točka 4. člena zakona) ter spremembe aplikacije ERAR (nekdaj poimenovana Supervizor).


Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.