c S
FURS: Pogosta vprašanja in odgovori – PKP5 na davčnem področju (posodobljeno) 27.10.2020 Finančna uprava RS je izdala dokument s pogostimi vprašanji in odgovori v zvezi z ukrepi PKP5 (ZZUOOP) na davčnem področju, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

I.MESEČNI TEMELJNI DOHODEK


1.  Upravičenci do mesečnega temeljnega dohodka

1.1. Kdo so upravičenci do mesečnega temeljnega dohodka?

V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZZUOOP je do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka upravičena oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ,

družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in

kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

1.2. Ali sem upravičen do mesečnega temeljnega dohodka, če sem dejavnost registriral 15. maja 2020?

Da. V kolikor izpolnjujete druge pogoje iz prvega odstavka 88. člena ZZUOOP, boste upravičeni do izplačila mesečnega temeljnega dohodka za oktober, november in december po ZZUOOP (ne pa do izplačila mesečnega temeljnega dohodka za marec, april in maj na podlagi ZIUZEOP).

1.3. Ali sem upravičen do mesečnega temeljnega dohodka, če sem dejavnost registriral 15. septembra 2020?

Ne. V tem primeru je bila dejavnost registrirana po 1. septembru 2020, zato do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ne boste upravičeni.

1.4. Koliko znaša mesečni temeljni dohodek po ZZUOOP?

V skladu z drugim odstavkom 88. člena ZZUOOP izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november in december 2020. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.

1.5. Ali so samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki so hkrati delno upokojeni, upravičeni do izplačila mesečnega temeljnega dohodka?

Tretji odstavek 88. člena ZZUOOP določa, da če je upravičenec iz prvega odstavka 88. člena ZZUOOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.

Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki so hkrati upokojeni so torej upravičeni do izplačila mesečnega temeljnega dohodka, če zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanjem obsegu. Do mesečnega temeljnega dohodka so upravičeni v višini glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa iz naslova opravljanja dejavnosti.

1.6. Ali je samozaposlena oseba, družbenik in kmet upravičen do izplačila mesečnega temeljnega dohodka, če koristi starševsko varstvo?

Da. Če zaradi epidemije zavezanec ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanjem obsegu, je upravičen do izplačila mesečnega temeljnega dohodka. V skladu s četrtim odstavkom 88. člena ZZUOOP so ne glede na določbe tretjega odstavka 88. člena ZZUOOP do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v celotnem znesku upravičeni zavezanci, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2 (šifre zavarovalne podlage 071, 072, 074, 096, 110), razen če za posamezni mesec niso za celotni mesec vključeni v zavarovanje na podlagi 15., 16., 17. ali petega odstavka 25. ali šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2.

1.7. Ali je med pogoji za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka tudi to, da imam na dan vloge poravnane vse davčne obveznosti?

Da. Skladno s petim odstavkom 88. člena ZZUOOP, namreč do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka 88. člena ZZUOOP, ki na dan vložitve vloge za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nima plačanih zapadlih obveznih dajatev in nima izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ.

Zato pred oddajo izjave preverite stanje na svoji kartici zavezanca v eDavkih (eKarticaO za davčne terjatve, eKarticaC za nedavčne terjatve). Upravičenci prijavljeni na eVročanje, lahko stanje dolga preverite tudi tako, da preko eDavkov oddate vlogo za izdajo »Potrdila o poravnanih obveznostih«. Če se zapadle obveznosti plačujejo na dan vložitve izjave, je potrebno pri potrditvi plačilnega naloga upoštevati tudi urnik izvajanja plačilnega prometa banke, saj bo pogoj o plačanih obveznostih na dan vložitve izjave izpolnjen le v primeru, da bo tudi FURS prejel plačilo za zapadle obveznosti na dan vložitve izjave.

1.8. Ali se bo temeljni mesečni dohodek štel med prihodke iz dejavnosti in bo obdavčen pri dohodnini za leto 2020?

Ne. Skladno s šestim odstavkom 88. člena ZZUOOP je mesečni temeljni dohodek oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. To pomeni, da temeljni mesečni dohodek ne bo obdavčen z dohodnino za leto 2020. Temeljni mesečni dohodek bo zavezanec izvzel iz prihodkov v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

1.9. Ali lahko po ZZUOOP uveljavljam tudi oprostitev prispevkov za socialno varnost?

Ne. ZZUOOP oprostitve prispevkov za socialno varnost ne predvideva.

1.10. Ali sem upravičen do mesečnega temeljnega dohodka če opravljam t.i. »popoldanski s.p.«?

Ne, ker niste zavarovani kot samozaposlena oseba v skladu s 15. členom ZPIZ-2.

1.11.    Ali sem po PKP5 upravičen do oprostitve prispevkov in plačila akontacij na podlagi obračuna iz dejavnosti?

Ne, po ZZUOOP oprostitev plačila prispevkov in plačila akontacij na podlagi obračuna iz dejavnosti, ni predvidena.


2.   
Izplačilo mesečnega temeljnega dohodka

2.1.
Kaj moram storiti, da pridem do mesečnega temeljnega dohodka?

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec prek eDavkov (preko spleta ali mobilnega telefona) najpozneje do 31. decembra 2020 predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Izjavo je mogoče oddati dan po objavi ZZUOOP v Uradnem listu, prek eDavkov (preko računalnika ali mobilne aplikacije eDavki).

Na naslednjih povezavah najdete preprosta navodila, kako si namestite eDavke na računalnikualinatelefonuin se prijavite veVročanje, da boste tudi dokumente dobili le po elektronski poti in ne več po navadni pošti.

Če imate pri tem težave se obrnite na naš klicni center za pomoč uporabnikom na telefonski številki 05 297 6800 ali elektronski pošti sd.fu@gov.si.

2.2. Kdaj bom prejel nakazilo mesečnega temeljnega dohodka?

Izjava mora biti preko eDavkov (splet ali mobilni telefon) vložena do 31.12.2020
•    Če bo izjava vložena od 1.10.2020 do 31.10.2020 za oktober bo nakazan denar na TRR 10.11.2020,
•    Če bo izjava vložena od 1.11.2020 do 30.11.2020 za oktober in/ali november bo nakazan denar na TRR 10.12.2020,
•    Če bo izjava vložena od 1.12. do 31.12.2020 za oktober in/ali november in/ali december bo nakazan denar na TRR 10.1.2021.

2.3. Kakšni so kriteriji za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka?

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje 88. člen ZZUOOP, in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Upravičenec izjavo poda na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje 91. člen ZZUOOP.

2.4.  S prvo izjavo sem uveljavljala MTD samo za mesec oktober. Kako uveljavljam še za mesec november in december? Oddam novo vlogo samo za ta dva meseca? Ali so na edavkih glede tega navodila in usmeritve?

Za meseca november in december oddate novo izjavo, v kateri uveljavljate MTD za vse tri mesece (oktober, november in december). Nova izjava bo namreč povozila prejšnjo izjavo, tako da bo veljavna samo zadnja izjava. Informacije (kljukice) iz prejšnje izjave se na novi izjavi predizpolnijo, lahko pa se jih poljubno popravi. Če posamezen mesec na vlogi ne bo obkljukan, izplačila ne bo. Informacijski sistem bo upravičenca ob tem opozoril, da z umikom kljukice ne uveljavlja MTD za določen mesec (torej ne bo dobil izplačila).
V primerih, kadar je MTD za posamezen mesec že izplačan, kljukice ni mogoče več odstraniti.

Na vlogi sta dodana kontekstna pomoč in fiksno besedilo na obrazcu, ki usmerjata upravičence pri izpolnjevanju vloge.

2.5.
Ali lahko popravim oddano izjavo (recimo, da želim poleg MTD za oktober uveljavljati tudi za november)?

Vlogo lahko popravite na način, da se odda nova vloga, ki povozi prejšnjo. Na novi vlogi so že predizpolnjene kljukice iz predhodne vloge (oktober že obkljukan), le dodati je potrebno kljukice za manjkajoča meseca (torej v tem primeru za oktober kot november).

2.6. Kako lahko upravičenec stornira izjavo za MTD, torej če MTD ne želi uveljavljat?

Nova vloga vedno »povozi« prejšnjo. Vsebinsko se torej lahko »storno« (torej npr. v primerih, če pravice ne želi uveljavljat) izvede tako, da upravičenec odda prazno izjavo (odstrani vse kljukice), ki povozi predhodno oddano izjavo.

Če bo oddana prazna vloga kot zadnja veljavna, pomeni, da upravičenec ne želi uveljavljat pravice do MTD. Če je bil MTD že izplačan in bi upravičenec rad MTD vrnil, pa bi moral oddati Izjavo za vračilo, ki pa za mesece oktober, november in december še ni pripravljena.

2.7.  S.p. je oddal izjavo za MTD, naknadno pa je ugotovil, da ima dolg. Kaj lahko naredi?

Plača dolg in vloži novo izjavo.

2.8.    Zakaj se je pri nakazilu MTD za oktober uporabila koda namena BENE – Podpora za brezposelne in invalide in ne koda namena FAND – Finančna pomoč državnih organov in lokalnih skupnosti za odpravo posledic naravnih nesreč kot je bilo to v primeru nakazila MTD po ZIUZEOP (marec, april in maj). Ali je to pravilno?

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ne vsebuje določbe, da bi bila upravičenja, ki jih izplačuje Finančna uprava RS, izvzeta iz izvršbe, zato smo ZBS zaprosili za pomoč pri določitvi ustrezne kode namena na plačilnem nalogu po šifrantu SEPA za izplačila mesečnega temeljnega dohodka po ZZUOOP.

Po priporočilu Združenja bank Slovenije (ZBS) smo tako pri nakazilu mesečnega temeljnega dohodka pri vseh izplačilih uporabili kodo namena BENE – Podpora za brezposelne in invalide. Tudi sicer smo pri izplačevanju vseh upravičenj pri interventni zakonodaji uporabili kodo namena iz šifranta SEPA skladno s priporočili ZBS. Na tem mestu dodajamo, da smo glede izplačil na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) na plačilnem nalogu uporabili kodo namena FAND – Finančna pomoč državnih organov in lokalnih skupnosti za odpravo posledic naravnih nesreč. ZIUZEOP namreč določa, da so vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in iz davčne izvršbe po ZDavP-2. Uporaba omenjene kode namena je banki omogočila avtomatično razvrstitev izplačil med tiste, ki so izvzeta iz izvršbe.

Glede na to, da MTD na podlagi ZZUOOP torej ni izvzet iz izvršbe, se za mesečna nakazila na plačilnem nalogu uporabi koda namena  BENE – Podpora za brezposelne in invalide.

Opis kode namena sicer ne gre skupaj z naravo samega izplačila, a kot rečeno, je koda namena uporabljena po priporočilu ZBS z namenom, da v največji meri zagotovimo pravilno razvrščanje omenjenih izplačil. V zvezi s tem se bomo obrnili na ZBS in jih zaprosili za ponovno proučitev predlagane kode z namenom, da bi - če bo to le mogoče - prišli do bolj ustreznega opisa za izplačilo po ZZUOOP.

2.9.    Ali se mesečni temeljni dohodek, ki sem ga prejel v skladu z interventnim zakonom (ZZUOOP), lahko zarubi v postopku izvršbe?

Prejemki, ki jih FURS izplačuje na podlagi ZZUOOP (mesečni temeljni dohodek in povračilo izgubljenega dohodka) na podlagi ZZUOOP niso izvzeti iz izvršbe, kot je to veljalo po ZIUZEOP.

ZIUZEOP je namreč v prvem odstavku 92. člena izrecno določal, da so vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, izvzeti iz izvršbe po ZIZ in iz davčne izvršbe po ZDavP-2. Posebna pravila glede izvzetja prejemkov iz izvršbe iz omenjenega 92. člena so umeščena v 19. poglavje ZIUZEOP. Trajanje izpostavljenih začasnih ukrepov iz 19. in 20. poglavja ZIUZEOP je bilo časovno omejeno. Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, so veljali od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, če ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek 20. člena ZIUZEOP).

ZZUOOP nove izjeme oziroma pravila o izvzetju prejemkov iz izvršbe ne določa. Zato se z izvršbo lahko poseže tudi na mesečni temeljni dohodek ali povračilo izgubljenega dohodka, ob upoštevanju pravil ZIZ oziroma ZDavP-2 o omejitvah za tekoči mesec.

3. Vračilo pomoči po ZZUOOP in izračun upada prihodkov

3.1. Kako bom dokazoval nezmožnost opravljanja dejavnosti oziroma za opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu?

Skladno z drugim odstavkom 91. člena ZZUOOP se šteje, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Nezmožnost opravljanja dejavnosti oziroma opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem obsegu se bo dokazovalo s primerjavo prihodkov med med relevantnimi obdobji po 2. odstavku 91. člena ZZUOOP. Če pogoj 20% upada prihodkov glede na relevantno obdobje ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

3.2. Kateri prihodki se štejejo za primerjavo med obdobji po ZZUOOP?

Skladno s tretjim odstavkom 91. člena ZZUOOP so za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, prihodki iz drugega odstavka 91. člena ZZUOOP čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

3.3. Kako bodo upad prihodkov dokazali tisti samozaposleni, ki so bili v letu 2019 zavarovani za skrajšan delovni čas (npr. 4 ali 6 ur), v letu 2020 pa so zavarovani za polni delovni čas?

Glede na to, da ne gre za zavarovanje za polni delovni čas, se v teh primerih lahko glede na namen in cilj ukrepa (pomoč posameznikom, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, kar se odraža v nižjih prihodkih) smiselno uporablja pravilo drugega stavka drugega ostavka 91. člena ZZUOOP. Pravilo pravi, če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. V teh primerih ne gre za poslovanje za polni delovni čas v celotnem koledarskem letu. Torej se izhaja iz povprečnih mesečnih dohodkov leta 2019 in leta 2020, ki se jih izračuna z upoštevanjem ustreznih prihodkov v posameznem letu, preračunanih na število mesecev, ki ustrezajo zavarovanju za polni delovni čas. Primeroma, če je upravičenec polovico leta delal polovični delovni čas in polovico leta polni delovni čas, se povprečni mesečni dohodek leta ugotovi tako, da se ustrezne prihodke leta deli z devetimi meseci. Seveda se to pravilo uporabi tako za zavarovanje s skrajšanim delovnim časom v letu 2019 kot v letu 2020.

3.4. Ali bom moral vrniti pomoč z obrestmi, če ne izpolnjujem pogojev iz drugega odstavka 91. člena ZZUOOP (upad 20% glede na relevantno obdobje)?

Peti odstavek 91. člena ZZUOOP določa, da subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

V primeru neizpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 91. člena ZZUOOP torej vračanje pomoči z obrestmi ni predvideno.

3.5. Ali bo potrebno vračati pomoč v primeru izplačila nagrade poslovodstvu?

V skladu s četrtim odstavkom 91. člena ZZUOOP mora subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

V primeru izplačila nagrade poslovodstvu bo potrebno pomoč vrniti skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračil

3.6. Ali bi moral pomoč vračati, če prejmem mesečni temeljni dohodek za oktober, nato pa se zaposlim in zaprem s.p. pred koncem leta?

91. člen ZZUOOP v drugem odstavku določa, da so do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenci, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, in se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Za zavezanca, ki preneha poslovati v letu 2020 se šteje, da ne posluje v celotnem letu 2020, zato bo v skladu z drugim odstavkom 91. člena ZZUOOP moral izračunati povprečne mesečne prihodke v letu 2020 in jih primerjati s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019. Če bodo prihodki upadli za več kot 20%, mu pomoči po ZZUOOP ne bo potrebno vračati, ne glede na to, da bo zavezanec pred koncem leta 2020 zaprl dejavnost.

3.7. Kdaj se uporablja tretji stavek drugega odstavka 91. člena ZZUOOP in je potrebno izračunati povprečne mesečne prihodke do 31. avgusta 2020?

Izračun prihodkov do 31. avgusta 2020 pride v poštev le v primerih, ko zavezanci začnejo poslovati v letu 2020 in ne morejo opraviti primerjave prihodkov z letom 2019.

3.8. Sem samostojni podjetnik. Pred letom 2019 sem se poškodoval pri delu. Do vključno 23.6. 2019 sem bil na bolniški. Od 24. 6. do vključno 8. 10. sem delo opravljal v skrajšanem delovnem času, 4 ure dnevno, po tem datuma pa sem delo opravljal s polnim delovnim časom. Zanima me kako izračunam povprečne mesečne prihodke v letu 2019, če so skupni čisti prihodki od prodaje v letu 2019 znašali 53.000 EUR.

Povprečne mesečne prihodke izračunate na sledeči način:

 1) Izračunate efektivno število dni (dan=8ur) opravljanja dejavnosti:  137,5 dni

a. od 24.6. do 8.10.             107 dni *4ure/8ur=        53,5 dni

b. od 9.10 do 31.12.                                                 84 dni

 2) izračunajte povprečne dnevne prihodke: 53.000 EUR / 137,5 dni = 385,74 EUR/dan

 3) povprečne dnevne prihodke pretvorite v povprečne mesečne: 385,74 EUR/dan x 30,4 dni/mesec = 11.726,35 EUR/mesec

Vaši povprečni mesečni prihodki v letu 2019 znašajo 11.726,35 EUR.

3.9. Dejavnost sem začel opravljati 1. avgusta leta 2019. Kako bom izračunal upad prihodkov?

Kot določa drugi stavek drugega odstavka 91. člena ZZUOOP, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020 in se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Izračunati boste torej morali povprečne mesečne prihodke leta 2019 in jih primerjati s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2020. V kolikor vam bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke leta 2019, vam pomoči ne bo potrebno vrniti.

3.10.    Upravičenec je v letu 2019 posloval od 1. 1. do 17. 4. in od 1. 12. do 31. 12. V tem obdobju je posloval in ustvaril 7.746,00 eur prometa. V letu 2020 je upravičenec posloval od 1.1. do 31.5. in v tem obdobju ustvaril 3.580,00 eur prometa. Kako izračunam povprečne mesečne prihodke leta 2019 in leta 2020?

Leto 2019    Leto 2020
31 dni v januarju
28 dni v februarju
31 dni v marcu
17 dni v aprilu
31 dni v decembru
     31 dni v januarju
29 dni v februarju
31 dni v marcu
30 dni v aprilu
31 dni v maju
 
138 dni skupaj
     152 dni skupaj
 
7.746,00€ : 138 = 56,13€/dan
 
56,13€ x 30,4 = 1.706,35€/mesec     3.580,00€ : 152 = 23,55€/dan
 
23,55€ x 30,5  = 718,28€/mesec

3.11.    Kako izračunam povprečne mesečne prihodke, če sem letu 2019 koristil skrajšani delovni čas zaradi starševstva (4 ure dnevno). V letu 2020 bo od 1.1.2020 do 31.08.2020 še koristil 4 ure skrajšani delovni čas zaradi starševstva, od. 1.9.2020 do 31.12.2020 pa bo zaposlen (zavarovan) za poln delovni čas (8 ur).

Za namen izračuna povprečnih mesečnih prihodkov se šteje, da je upravičenec v letu 2019 posloval 6 mesecev (polovica leta zaradi skrajšanega delovnega časa). Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019 se torej prihodki v letu 2019 delijo s šestimi meseci. V letu 2020 pa znaša dejanski čas poslovanja8 mesecev (8 mesecev s skrajšanim delovnim časom predstavlja dejansko poslovanje v obdobju 4 mesecev + 4 meseci poslovanja v polnem delovnem času). Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 se prihodke v letu 2020 deli z osmimi meseci. V kolikor se bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 znižali za več kot 20% (oziroma 10% po ZIUZEOP) v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019, prejete pomoči upravičencu ne bo potrebno vrniti.
Ker vsi meseci v tem primeru obsegajo vse dneve, je mogoče izračunati povprečne mesečne na mesečni ravni. Možno pa je seveda tudi računanje povprečnih mesečnih prihodkov po dnevih, kot je to v primeru odgovora pod točko 3.8 oziroma 3.10.
Ne glede na navedeno, lahko upravičenci za izkazovanje upada prihodkov primerjajo tudi celotne prihodke leta 2020 in celotne prihodke leta 2019, če je to za njih bolj ugodno.

3.12.    Upravičenec je 1.1.2020 pričel z opravljanjem dejavnosti kot popoldanski s.p, s 1.6.2020 pa postal redni s.p. (zavarovan na podlagi 005). Ali je upravičen do prejema temeljnega dohodka za obdobje oktober-december 2020?

Skladno s prvim odstavkom 88. člena ZZUOOP je upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

V konkretnem primeru se šteje, da je upravičenec začel poslovati s 1. 6. 2020 (ko je postal redni s.p.). Če bo upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. 9. 2020 do uveljavitve ZZUOOP in bo na dan uveljavitve ZZUOOP (24. 10. 2020) obvezno zavarovan v skladu z 15. členom ZPIZ bo upravičen do izplačila mesečnega temeljnega dohodka.

Tretji stavek drugega odstavka 91. člena ZZUOOP določa, da je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki v letu 2019 ni posloval in se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Upravičenec bo torej moral v tem primeru izračunati povprečne mesečne prihodke, ki jih je dosegel od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 in jih primerjati s povprečnimi mesečnimi prihodki od 1. 6. 2020 do 31. 8. 2020 (upošteval bo samo prihodke, ki jih je ustvaril kot redni s.p.). V kolikor mu bodo prihodki upadli za več kot 20 % mu pomoči ne bo potrebno vračati.

Skladno s prvim odstavkom 88. člena ZZUOOP je upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Če bo upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. 9. 2020 do uveljavitve ZZUOOP in bo na dan uveljavitve ZZUOOP (24. 10. 2020) obvezno zavarovan v skladu z 15. členom ZPIZ bo upravičen do izplačila mesečnega temeljnega dohodka.

Tretji stavek drugega odstavka 91. člena ZZUOOP določa, da je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki v letu 2019 ni posloval in se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Pri izračunu povprečnih mesečnih prihodkov bo moral upravičenec upoštevati 5. člen Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da se povprečni prihodki za leto 2020 do 31. avgusta 2020 izračunajo na naslednji način: (prihodki v letu 2020 do 31. avgusta 2020 x 30,5)/število dni poslovanja v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Povprečni mesečni prihodki leta 2020 pa se v skladu s 2. členom Pravilnika izračunajo na naslednji način: (prihodki v letu x 30,5)/število dni poslovanja v letu.

3.13.    Upravičenka je bila v letu 2019 polno zavarovana za 40 ur. 6.3.2020 je upravičenka dopolnila pogoj za upokojitev in se za 6 ur upokojila, ohranila je 2 uri s.p., saj je imela eno zaposleno. Na kakšen način se izračunajo skupni prihodki v letu 2020?

Skladno z drugim odstavkom 91. člena ZZUOOP so do pomoči upravičeni tisti upravičenci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
 
Iz komentarja k vsebinsko enakemu 11. členu ZIUZEOP-A izhaja, da upravičenec ne posluje, če njegovo podjetje ni poslovno aktivno. To primeroma pomeni, da je samozaposleni odsoten zaradi bolezni in je njegovo podjetje v tem času neaktivno, torej ne izvaja poslovnih aktivnosti preko drugih deležnikov (npr. zaposlenih, študentov, družinskih članov in drugih).
 
Ob predpostavki, da bo upravičenka imela celotno leto 2020 zaposleno najmanj eno osebo, se bo v konkretnem primeru štelo, da je upravičenka poslovala celotno leto 2020 (podjetje bo torej aktivno celotno leto 2020, saj se bo dejavnost izvajala preko drugega deležnika – zaposlenega). To pomeni, da bo pri presoji upravičenosti do pomoči po ZZUOOP, potrebno upoštevati prvi stavek drugega odstavka 91. člena ZZUOOP in prihodke v letu 2020 primerjati s prihodki v letu 2019. V kolikor bodo prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na prihodke v letu 2019, pomoči zavezanki ne bo potrebno vračati.

3.14.    Upravičenec je registriral popoldanski s.p. v maju 2020, s 1. 10. 2020 pa je postal polno zavarovan iz naslova s.p.. Ali je upravičen do mesečnega temeljnega dohodka. Ali se med prihodke štejejo tudi prihodki, ki jih je upravičenec pridobil v okviru popoldanskega s.p..

V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZZUOOP je upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka tudi samozaposleni, ki je bil registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19 in je na dan uveljavitve ZZUOOP v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2.

Nadalje drugi odstavek 91. člena ZZUOOP določa, da se šteje, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Kadar upravičenec opravlja dejavnost kot postranski poklic (t.i. popoldanski s.p.) je jasno, da ne more dosegati prihodkov v takšni višini, kot bi jih dosegal, če bi dejavnost opravljal kot glavni poklic. Mogoče je zaključiti, da predstavljajo dohodki, ustvarjeni kot postranski poklic na podlagi dejavnosti, ki ne predstavlja podlage za vključitev v obvezna zavarovanja (t.i. popoldanski s.p.), znatno manjši del dohodkov v primerjavi z dohodki, ki se sicer dosegajo v okviru opravljanja poklica, ki predstavlja podlago za vključitev v obvezna zavarovanja (npr. iz delovnega razmerja). Posledično je treba v primeru prehoda na opravljanje dejavnosti, ki predstavlja podlago za vključitev v obvezna zavarovanja, v povezavi z dokazovanjem zmanjšanja obsega poslovanja takšne okoliščine upoštevati, saj bi bilo v nasprotnem primeru onemogočeno dokazovanje zmanjšanja obsega poslovanja. Z namenom, da se v takšnih primerih vzpostavi enake kriterije v zvezi z možnostjo dokazovanja zmanjšanja obsega poslovanja, je treba razumeti t.i. »popoldanski« s.p., ki sicer v skladu s 88. členom ZZUOOP do MTD sploh ni upravičen, za namene 91. člena ZIUZEOP, kot da s.p. ne posluje (zato se tudi prihodki popoldanskega s.p. ne upoštevajo v prihodkih po ZZUOOP v zvezi s primerjavo med relevantnimi obdobji).

Menimo, da je namen zakona zagotoviti MTD tistim, ki so doživeli upad prihodkov glede na izkazano preteklo poslovanje, ki jim je že neko obdobje pred 1. 9. 2020 predstavljalo osnovni vir prihodkov za življenje. Navedenega v primerih »popoldanskih« s.p., pri katerih pride do spremembe zavarovalne podlage po 1. 9. 2020, ni mogoče ugotoviti.

Ne glede na navedeno, pa v vašem primeru upravičenec najmanj od 1. septembra ima registrirano dejavnost, prav tako je na dan uveljavitve ZZUOOP (24. 10. 2020) izkazoval ustrezna zavarovanja iz naslova dejavnosti, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz 88. člena ZZUOOP, ki določajo krog upravičencev do MTD, zaradi česar bo upravičenec MTD lahko prejel. Vendar pa glede na določbo drugega odstavka 91. člena zmanjšanja obsega poslovanja ni mogoče ugotavljati, saj gre za situacijo, ki je 91. člen ZZUOOP ne pokriva, ker glede na namen zakona ni predvidena. Menimo, da pogoja zmanjšanja obsega poslovanja v takšnem primeru ni mogoče dokazovati.

Dodajamo, da skladno z obrazložitvijo vsebinsko enakega 11. člena ZIUZEOP-A izhaja, da mesečni temeljni dohodek predstavlja nepovratno pomoč le za zavezance, katerim se bodo prihodki zmanjšali za vsaj 10 % glede na prihodke v relevantnem preteklem obdobju. Za zavezance, ki ne bodo mogli dokazati zadostnega upada prihodkov pa je ukrep namenjen blažitvi nelikvidnosti zaradi epidemije in predstavlja le likvidnostno pomoč v obliki brezobrestnih povratnih sredstev.

Da, med prihodke se štejejo tudi prihodki, ki jih je upravičenec pridobil kot popoldanski s.p.

V tem primeru upravičenec najmanj od 1. septembra ima registrirano dejavnost, prav tako je na dan uveljavitve ZZUOOP (24. 10. 2020) izkazoval ustrezna zavarovanja iz naslova dejavnosti, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz 88. člena ZZUOOP, ki določajo krog upravičencev do MTD, zaradi česar bo upravičenec MTD lahko prejel.

Glede upada prihodkov, bo upravičenec moral upoštevati tretji stavek drugega odstavka 91. člena ZZUOOP določa, da je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki v letu 2019 ni posloval in se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Pri izračunu povprečnih mesečnih prihodkov bo moral upravičenec upoštevati 5. člen Pravilnika o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da se povprečni prihodki za leto 2020 do 31. avgusta 2020 izračunajo na naslednji način: (prihodki v letu 2020 do 31. avgusta 2020 x 30,5)/število dni poslovanja v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Povprečni mesečni prihodki leta 2020 pa se v skladu s 2. členom Pravilnika izračunajo na naslednji način: (prihodki v letu x 30,5)/število dni poslovanja v letu.

3.15.   Upravičenec je bil od 1. 1. 2019 do 15. 4. 2019 na bolniški. Od 16. 4. 2019 pa posluje normalno, kot redni s.p. (nima zaposlenih). Kako bo izračunal upad prihodkov za presojo upravičenosti do mesečnega temeljnega dohodka po ZZUOOP?

Za upravičenca, ki je na bolniški odsotnosti in dejavnosti ne opravlja preko drugih deležnikov (npr. zaposlenih, študentov, družinskih članov in drugih) se šteje, da ne posluje, saj njegovo podjetje v tem času ni poslovno aktivno.

V konkretnem primeru to pomeni, da za namen presoje upravičenosti do mesečnega temeljnega dohodka, upravičenec od 1. 1. 2019 do 15. 4. 2019, ni posloval. Skladno s tem bo potrebno upoštevati določbo drugega stavka drugega odstavka 91. člena ZZUOOP, ki določa, da bo do pomoči upravičen tudi upravičenec, ki ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020 in se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Upravičenec bo torej izračunal povprečne mesečne prihodke od 16. 4. 2019 do 31. 12. 2019 in jih primerjal s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2020. V kolikor mu bodo prihodki upadli za več kot 20 % mu pomoči po ZZUOOP ne bo potrebno vračati.

3.16.    S.p. posluje že od leta 2009. V letošnjem letu (junija) je bila odprta nova poslovna enota (gostinski lokal), ki je zaradi ukrepov sedaj zaprt. Upada prihodkov glede na leto 2019 na ravni samostojnega podjetnika ni, je pa velik upad prihodkov glede na pretekle mesece, ko je nova poslovna enota (gostinski lokal) lahko deloval. Ali lahko za presojo upravičenosti do MTD primerjamo samo prihodke nove poslovne enote, ki je bila odprta letos?

Odprtje nove poslovne enote ne predstavlja začetka opravljanja dejavnosti po ZZUOOP. Skladno s tem bo potrebno upoštevati prvi stavek drugega odstavka 91. člena ZZUOOP, ki določa, da so do mesečnega temeljnega dohodka upravičeni tisti upravičenci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Skladno s tretjim odstavkom tega člena zakona so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Navedeno v povezavi z vašim vprašanjem pomeni, da se prihodkovni pogoj za upravičenost do predmetnega ukrepa računa na ravni poslovnega subjekta in ne na ravni njegove poslovne enote oz. poslovalnice. Drugače povedano, v prihodkih upravičenca po 91. členu ZZUOOP bo potrebno upoštevati celotne prihodke samostojnega podjetnika ustvarjene v letu 2020 in letu 2019.
Upravičenec pa lahko v skladu s Pravilnikom o merilih sorazmernosti pri ugotavljanju znižanja prihodkov, ki je bil v Uradnem listu RS objavljen 13. 4. 2021, ugotavlja upad prihodkov tudi glede na povprečno število zaposlenih ali glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. Več o tem v dokumentu Vprašanja in odgovori – Pravilnik o merilih sorazmernosti.

3.17.    Kako bodo upad prihodkov po ZZUOOP dokazovali kmetje, ki so obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka?

Drugi odstavek 37. člena ZIUZEOP in drugi odstavek 91. člena ZZUOOP določata, da se šteje, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 10 odstotkov v skladu z ZIUZEOP in 20 odstotkov v skladu z ZZUOOP glede na leto 2019. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Drugi odstavek 99. člena ZIUZEOP in peti odstavek 91. člena ZZUOOP nadalje določata, da subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

Iz dopisa MF, ki ga navajate, izhaja, da se pri kmetih, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, ugotavljajo upad prihodkov na podlagi razpoložljivih listin, ki jih kmetje vodijo za različne namene (FADN knjigovodstvo, obračun dohodnine iz dejavnosti, DDV obračun, upad prihodkov v posameznem sektorju). MF pa se v dopisu posebej ne opredeli glede dokazovanja prihodkov kmetov v tistih primerih, kadar se obdavčitev izvaja v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, v okviru katere ni predvidenega vodenja evidenc v zvezi s poslovanjem.

V primerih, kadar upravičenec ne bo predložil izjave o vračilu mesečnega temeljnega dohodka, z vidika FURS pomeni, da je upravičenec z gotovostjo uspel ugotoviti, da je pogoj, ki se nanaša na upad prihodkov, izpolnjen. V nasprotnem je namreč v skladu z navedenimi določbami pomoč dolžan vrniti. Predvidevamo, da bodo kmetje svoje ugotovitve utemeljili na preverljivih dejstvih in jih podprli z ustreznimi dokazili. V kolikor kmet ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, pomeni, da tudi sam ne more pravilno oceniti upada prihodkov, kar pa glede na zgoraj navedene določbe pomeni, da je treba pomoč vrniti. Primeroma menimo, da je mogoče upad prihodkov dokazati tudi na podlagi morebitnih preklicanih pogodb med kmetom kot dobaviteljem in prevzemnikom blaga in druga komunikacija s stalnimi ali občasnimi prevzemniki blaga, iz katere izhaja upad poslovanja glede na leto 2019. Poleg navedenega menimo, da vsak subjekt, ki posluje na trgu, tudi tisti, ki ni zavezan k vodenju poslovnih evidenc, vodi določene podatke o svojem poslovanju, vsaj za svoje lastne, zasebne namene. Tudi te evidence lahko predstavljajo ustrezno dokazilo, vendar samo če so takšne, da jih davčni organ verodostojno presoja. Navedeno pa se lahko ugotavlja samo v konkretnem postopku.

4.  Mesečni temeljni dohodek in izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka  

4.1. Pripada mi mesečni temeljni dohodek v času od oktobra do decembra. Ali to vpliva na pravico do povračila izgubljenega dohodka?

Da, obe pravici se izključujeta. Če vam za določeno obdobje (npr. november) pripada mesečni temeljni dohodek, za to obdobje (npr. november) niste upravičeni do povračila izgubljenega dohodka.

Če sta bila za isti čas izplačana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in povrnjeni izgubljeni dohodek, ste dolžni vrniti povrnjen izgubljeni dohodek.

 4.2. Prejel sem mesečni temeljni dohodek, vendar sem ga vrnil. Ali sem upravičen do povračila izgubljenega dohodka?

Da. Če upravičenec vrne izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in je za isto obdobje, za katerega je prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, izpolnjeval pogoje za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, lahko v 30 dneh od vračila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vloži vlogo preko informacijskega sistema FURS.


5.    Mesečni Podaljšanje ukrepa mesečnega temeljnega dohodka za obdobje januar-marec 2021

5.1.    Vlada je podaljšala ukrep mesečnega temeljnega dohodka tudi za obdobje januar-marec 2021. Zanima nas, kakšni so pogoji za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka za obdobje januar-marec 2021 in na podlagi katerih obdobij se bo dokazoval upad prihodkov?

Pogoji koriščenja izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka so določeni v ZZUOOP in se s podaljšanjem obdobja niso spreminjali. To pomeni, da ostajajo pogoji za upravičenost enaki, kot so bili pogoji za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka za obdobje oktober-december 2020.
Upravičenci morajo še izpolnjevati pogoj upada prihodkov iz 91. člena ZZUOOP. To pomeni, da bo potrebno izkazati upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (oziroma 20 % upad glede na drugo relevantno obdobje v skladu s 91. členom ZZUOOP).


II. DELNO POVRAČILO IZGUBLJENEGA DOHODKA V PRIMERU KARANTENE ALI OBVEZNOSTI VARSTVA OTROK

1.    Upravičenci do delnega povračila izgubljenega dohodka

1.1. Kdo je upravičen do delnega povračila izgubljenega dohodka (v nadaljevanju: povračilo izgubljenega dohodka)?

Upravičenec do povračila izgubljenega dohodka je:
- samozaposleni, ki je na dan 28. 11. 2020 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
- družbenik ali delničar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan 28. 11. 2020 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
- kmet, ki je na dan 28. 11. 2020 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

POMEMBNO: ČE VAM ZA DOLOČENO OBDOBJE (NPR. NOVEMBER) PRIPADA MESEČNI TEMELJNI DOHODEK, ZA TO OBDOBJE (NPR. NOVEMBER) NISTE UPRAVIČENI DO POVRAČILA IZGUBLJENEGA DOHODKA.

1.2.  Ali sem upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če sem popoldanski s. p.?

Ne, ker niste zavarovani kot samozaposlena oseba v skladu s 15. členom ZPIZ-2.

1.3.  Ostala vprašanja glede kroga upravičencev

Glede na to, da je krog upravičencev do povračila izgubljenega dohodka enak upravičencem do mesečnega temeljnega dohodka, se podrobnejše informacije glede tega nahajajo pri vprašanjih in odgovorih, ki se nanašajo na mesečni temeljni dohodek – poglavje I. tega dokumenta.

2.    Drugi pogoji glede upravičenosti do povračila izgubljenega dohodka

2.1.   V katerih primerih sem upravičen do povračila izgubljenega dohodka?

Do povračila izgubljenega dohodka sem upravičen, če ne morem opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi:

odrejene karantene (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali

obveznosti varstva otroka zaradi:

  • odrejene karantene otroku (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali
  • druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole (npr. zaprtje šole ali vrtca). 

2.2.  Kakšni so kriteriji za povračilo izgubljenega dohodka?

Če uveljavlja povračilo izgubljenega dohodka zaradi:
1.    odrejene karantene, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če mu je karantena odrejena z odločbo ali potrdilom zaradi naslednjih razlogov:
-    odpravi se v drugo državo in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo ali
-    zaradi stika z okuženo osebo.

2.    obveznosti varstva otroka, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če:
-    je otroku odrejena karantena z odločbo o karanteni ali ali potrdilom o napotitvi v karanteno ali
-    če predloži ustrezno dokazilo, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole (npr. potrdilo vrtca ali šole, da je oddelek, vrtec ali šola zaprta, razen v primeru splošno znanih dejstev – npr. šolanje na daljavo). Kot zunanje objektivne okoliščine se upoštevajo okoliščine, povezane s  COVID-19,  če povzročijo, da otrok ne more ali ne sme obiskovati vrtca ali šole. Torej gre običajno za primere, ko vrtec ali šola zapre oddelek ali celoten vrtec ali šolo zaradi okužbe enega ali več zaposlenih ali učencev ali otrok, ki obiskujejo vrtec s COVID-19. Ne pride torej v poštev v primeru drugih bolezni, ki niso povezane s COVID-19 (npr. gripa)

Pomembno: Velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

2.3.  Delo opravljam od doma. Ali sem v tem primeru upravičen do povračila izgubljenega dohodka (npr. zaradi varstva otroka)?

Ne. Eden izmed pogojev za izplačilo je, da zaradi odrejene karantene ali varstva otroka ne morete opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu (1. odst. 93. člena ZZUOOP).

2.4.  Ali lahko uveljavljam povračilo izgubljenega dohodka zaradi varstva otroka v času šolskih počitnic?

Ne. Šolske počitnice so bile vnaprej načrtovane v šolskem koledarju za leto 2020/21, kar pomeni, da ne gre za obveznost varstva otroka zaradi višje sile oz. za zunanjo objektivno okoliščino nezmožnosti obiskovanja šole, ki je povezana s  COVID-19 in povzroči, da otrok ne more ali ne sme obiskovati vrtca ali šole.

2.5.  Ali lahko uveljavljam delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi varstva otroka v času podaljšanih šolskih počitnic?

Da. Podaljšanje počitnic ima elemente višje sile oz. gre za zunanjo objektivno okoliščino nezmožnosti obiskovanja šole, ki je povezana s  COVID-19 in povzroči, da otrok ne more ali ne sme obiskovati vrtca ali šole. Vloži se torej vloga, v kateri uveljavljate povračilo izgubljenega dohodka zaradi varstva otroka zaradi zunanje objektivne okoliščine.

2.6. Od 9. 11. 2020 se izvaja šolanje na daljavo, zato ne morem opravljati dejavnosti zaradi varstva otroka, ki obiskuje 5. razred osnovne šole. Ali sem v tem primeru upravičen do delnega povračila izgubljenega dohodka?

Da. Vloži se vloga, v kateri uveljavljate povračilo izgubljenega dohodka zaradi varstva otroka zaradi zunanje objektivne okoliščine, saj gre za višjo silo oz. za zunanjo objektivno okoliščino, ki je povezana s  COVID-19 in povzroči, da otrok ne more ali ne sme obiskovati vrtca ali šole.

2.7.  Imam potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2, zato sem na bolniški. Ali sem v tem primeru upravičen do povračila izgubljenega dohodka?

Ne. V tem primeru ni odrejena karantena, ampak izolacija, nadomestilo plače pa se obračuna od prvega dne v breme ZZZS.

2.8.  Ali je med kriteriji za dodelitev delnega povračila izgubljenega dohodka tudi to, da imam na dan vloge poravnane vse davčne obveznosti, kot to velja za mesečni temeljni dohodek?

Ne.

2.9.   Ali je pogoj za dodelitev povračila izgubljenega dohodka tudi upad prihodkov, kot to velja za mesečni temeljni dohodek (npr. upad prihodkov za več kot 20 % glede na leto 2019)?

Ne. Pogoj je, da ne morem opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi odrejene karantene ali varstva otrok (podrobneje zgoraj).

2.10. Kakšen je postopek pridobitve potrdila o napotitvi v karanteno, s katerim se lahko uveljavlja pravico do delno povrnjenega izgubljenega dohodka v skladu z 93. členom ZZUOOP?

Za namen uveljavljanja pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka po 93. členu ZZUOOP za:

- samozaposlene,

- družbenike in delničarje gospodarske družbe oz. ustanovitelje zadruge ali zavoda,

- kmete

mora oseba, ki je imela visoko tvegan stik ali je o tem dobila obvestilo preko aplikacije #OstaniZdrav in ne more opravljati dela na domu, ostati v karanteni na domu in upoštevati Navodila o karanteni na domu[1] in Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi s SARS-CoV-2[2], ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ). Na spletni strani NIJZ in na portalu eUprave je objavljen obrazec[3] za pridobitev potrdila o karanteni na domu, ki ga oseba izpolni in po njegovi izpolnitvi na elektronski naslov ali v predal Moja eUprava dobi Potrdilo o karanteni na domu. Potrdilo služi kot dokazilo za uveljavljanje pravice do delno povrnjenega izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema FURS, kot določa 95. člen ZZUOOP.

Dodajamo, da lahko karanteno na domu odredi tudi policija na meji. V tem primeru se delno povračilo izgubljenega dohodka uveljavlja s potrdilom, ki ga izda policija.

2.11.  Ali sem upravičen do delnega povračila izgubljenega dohodka, če mi je karantena odrejena v septembru?

Upošteva se karantena, ki vsaj deloma traja v mesecih, ki jih opredeljuje ZZUOOP: oktober, november in december 2020 ter januar, februar in marec 2021, ne glede na to, ali del karantene časovno pade izven tega obdobja npr. september 2020. Torej v poštev za izplačilo pride karantena, odrejena (vsaj delno) v oktobru, ne pa tudi karantena, ki je odrejena samo v septembru.

3.    Višina povračila izgubljenega dohodka

3.1.  Kakšna je višina povračila izgubljenega dohodka?

Višina povračila izgubljenega dohodka znaša 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni in 750 EUR v enem mesecu.

4.    Postopek izplačila izgubljenega dohodka

4.1.  Kaj moram narediti, da se mi nakaže povračilo izgubljenega dohodka?

Zavezanec mora prek eDavkov predloži vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo v eDavkih na voljo od 26. 10. 2020 dalje. Vloge ni mogoče vložiti v papirnati obliki.

4.2.  Do kdaj moram vložiti vlogo in kdaj bom prejel nakazan znesek?

Vloga se mora vložiti v roku 30 dni od:

-    vročitve odločbe ali potrdila o napotitvi v karanteni oziroma od
-    pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole,
vendar najkasneje do:
−    31. decembra 2020 za vloge, s katerimi se uveljavlja povračilo za mesec oktober, november ali december 2020;
−    31. marca 2021 za vloge, s katerimi se uveljavlja povračilo za mesec januar, februar in marec 2021.

Nakazilo zneska:
•    do 31. 10. 2020: če bo vloga vložena do tega datuma za oktober, bo nakazan denar na TRR 10. 11. 2020
•    od 1. 11. do 30. 11. 2020: če bo vloga vložena v tem obdobju za november ali za oktober in november skupaj, bo nakazan denar na TRR  do 10. 12. 2020.
•    od 1. 12. do 31. 12. 2020: če bo vloga vložena v tem obdobju za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, bo nakazan denar na TRR 10. 1. 2021.
•    od 1. 1. do 31. 1. 2021: če bo vloga vložena do tega datuma za januar, bo nakazan denar na TRR 10. 2. 2021
•    od 1. 2. do 28. 2. 2021: če bo vloga vložena v tem obdobju za februar ali za januar in februar skupaj, bo nakazan denar na TRR  do 10.3. 2021.
•    od 1. 3. do 31. 3. 2021: če bo vloga vložena v tem obdobju za marec ali za marec in februar ali za marec in januar ali za vse tri mesece skupaj, bo nakazan denar na TRR 10. 4. 2021.

4.3.  Kako lahko preverim če sem vlogo že vložil oz. vsebino že vložene vloge?

Vložitev vloge lahko preverite sami v eDavkih v meniju "Vloženi dokumenti". Do menija vloženi dokumenti pridete na način, da na prvi strani osebnega profila eDavkov izberete kategorijo »Dokumenti«. Ko izberete to kategorijo, se vam odpre spustni seznam z različnimi kategorijami. Izmed teh kategorij izberete »Vloženi«. V tej rubriki bi morali imeti viden vložen obrazec z nazivom NF-Karantena, z datumom in uro vložitve. Nanj lahko tudi kliknete in preverite, kakšne podatke ste poslali FURS.

4.4.  Ali lahko oddano vlogo prekličem oz. storniram in na kakšen način?

Da, vloženo vlogo lahko stornirate v meniju "Vloženi dokumenti", in sicer s funkcijo »Storniraj«. V tem primeru se šteje, kot da vloga ni bila vložena. Vloge ni možno stornirati, ko je o njej že odločeno (ko dokument na eDavkih dobi status »Obdelan (uspešno)«).

4.5. Vložil sem vlogo zaradi obveznosti varstva otroka, s katero sem uveljavljal delno povračilo izgubljenega dohodka v višini 250 EUR. Ali moram vložiti novo vlogo, če obveznost varstva otrok traja več kot 10 dni (npr. vrtec bo zaprt več kot 10 dni)?

Da.

4.6.    Dejavnosti ne opravljam zaradi varstva 3 otrok. Ali je treba v tem primeru vložiti 3 vloge (za vsakega otroka posebej)?

Ne, vloži se ena vloga. Višina povračila ni odvisna od števila otrok, temveč od trajanja oz. obdobja varstva.

5.    Mesečni temeljni dohodek in delno povračilo izgubljenega dohodka

5.1. Pripada mi mesečni temeljni dohodek v času od oktobra do decembra. Ali to vpliva na pravico do povračila izgubljenega dohodka?

Da, obe pravici se izključujeta. Če vam za določeno obdobje (npr. november) pripada mesečni temeljni dohodek, za to obdobje (npr. november) niste upravičeni do povračila izgubljenega dohodka.

V primeru, da je bilo povračilo izgubljenega dohodka že izplačano, se mesečni temeljni dohodek za posamezen mesec zmanjša za višino že izplačanega povračila izgubljenega dohodka.

Če sta bila za isto obdobje izplačana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in povrnjeni izgubljeni dohodek, ste dolžni vrniti povrnjen izgubljeni dohodek.

5.2. Prejel sem mesečni temeljni dohodek, vendar sem ga vrnil. Ali sem upravičen do povračila izgubljenega dohodka?

Da. Če upravičenec vrne izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in je za isto obdobje, za katerega je prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, izpolnjeval pogoje za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, lahko v 30 dneh od vračila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vloži vlogo preko informacijskega sistema FURS.

6.    Druga vprašanja

6.1. Ali je povračilo izgubljenega dohodka obdavčeno?

Ne, povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.




[1] Navodila za karanteno na domu, NIJZ. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/navodilo_za_karanteno_na_domu.pdf

[2] Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi s SARS-CoV-2, NIJZ. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/sars-cov-2_obvestilo_za_kontakte_23.10.2020_final.pdf

[3] Obrazec za pridobitev potrdila o karanteni na domu, NIJZ. https://www.nijz.si/sl/nova-ureditev-karanten-na-domu; https://e-uprava.gov.si/podrocja/sociala-zdravje-smrt/zdravje/potrdilo-o-karanteni.html


Vir: FURS, 1. 12. 2020 ob 14:48 (posodobljeno)


***Spremembe:
- sprememba (3.11 in 3.16) (7. 5. 2021)
- sprememba (3.12 in 3. 14) (5. 3. 2021)
- dodano podpoglavje 5. v poglavju I. (8.1.2021)
- sprememba 2.4, 2.11 in 4.2 (4.1.2021)
- sprememba 3.12 in 3.14 (22. 12. 2020)
- sprememba II. poglavje 1.1 in 2.2 , dodano I. poglavje 3.17; II. poglavje 4.6 (1. 12. 2020)
- sprememba I. poglavje, 1.7 vprašanje (24. 11. 2020)
- dodano  2.10 vprašanje (18.11.2020)
- sprememba  2.8, 2.9 in 3.16 vprašanja (12. 11. 2020)
- sprememba 3.1 vprašanje, dodana vprašanja; 1.11 (9. 11.2020)
- sprememba 2.2 vprašanje (5. 11. 2020)
- I. poglavje: 2.4., 2.5., 2.6., 2.7. in 3.15., II. poglavje: 2.5., 2.6., 4.4., 4.5. in 5.1. (4. 11. 2020)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.