V enoosebni družbi je poslovodna oseba redno zaposlena na podlagi 01 (100% lastnik). Podjetje zaposluje še dva delavca, katera je v času epidemije napotilo na čakanje zaradi poslovnih razlogov. Zanima vas, ali tudi za takšne primere velja, da mora podjetje pridobljena sredstva (nadomestilo plače in oprostitev prispevkov) vrniti, v kolikor v letu 2020 glede na leto 2019 ne boste beležili upada prometa za več kot 10%? Prosite tudi za zakonsko podlago.
Odgovor:
Čakanje na delo je v obdobju od 13. 3. do danes urejalo že več interventnih zakonov. Najprej Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), katerega pa določbe o čakanju na delo niso nikoli stopile v veljavo.
Naslednji interventni zakon, ki je urejal čakanje na delo od 13. 3. do 31. 5. je bil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in nato še novela ZIUZEOP-A (ki je stopila v veljavo 1. maja). Trenutno veljavni ZIUZEOP v drugem odstavku 22. člena določa, da so upravičeni delodajalci (poleg izpolnjevanja še drugih pogojev) tisti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
Pred uveljavitvijo novele ZIUZEOP-A (od 13. marca do 30. aprila) pa je bil prihodkovni pogoj določen drugače. In sicer je bilo v drugem odstavku 22. člena določeno, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec naknadno vrne celotno pomoč. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
V prehodnih in končnih določbah ZIUZEOP-A pa je zapisano, da se postopki, začeti pred uveljavitvijo novele, dokončajo po 29. členu ZIUZEOP, razen če bi bilo dokončanje postopka po določbah tega zakona za vlagatelja ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči.
Glede vprašanja, za katerega delodajalca sedaj velja kateri prihodkovni pogoj, je MDDSZEM odgovorilo, da se v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZIUZEOP-A določba spremenjenega 22. člena ZIUZEOP uporablja od 13. marca 2020, kar pomeni, da za vse delodajalce veljajo enaki prihodkovni pogoji, kot so določeni v spremenjenem drugem odstavku 22. člena ZIUZEOP. To torej pomeni, da za vse delodajalce glede čakanja na delo velja pogoj vsaj 10 % upada prihodkov (tudi za obdobje od 13. marca do 30. aprila).
Nadalje je čakanje na delo v juniju 2020 urejal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Glede upada prihodkov, kot pogoja za koriščenje ukrepa čakanja na delo, je določal povsem enako, kot ZIUZEOP-A, torej 10 % upad prihodkov.
Tudi Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), ki ureja čakanja na delo do julija do konca septembra 2020, določa enak pogoj glede upada prihodkov.
Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po interventnih zakonih za čakanje na delo in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Furs najkasneje do roka za predložitev obračuna DDPO za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020. Izpolni posebno izjavo (vključena je v sistem eDavki). Na podlagi prejete odločbe davčnega organa mora vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu do plačila obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
