Najprej želimo izpostaviti, da DDV zakonodaja izraza »prefakturiranje« ne pozna. Gre za pogovorni izraz, ki se uporablja za dve možni situaciji:
(1) Zavezanec »prefakturira« storitve drugemu davčnemu zavezancu pri čemer deluje v svojem imenu in za tuj račun ali pa
(2) deluje v tujem imenu in za tuj račun.
Zavezanec deluje v svojem imenu in za tuj račun
Zavezanec, ki naroči storitve pri dobavitelju v svojem imenu, vendar za tuj račun se šteje, da prejme in dobavi storitve sam (16. člen ZDDV-1). Gre za situacije, ko zavezanec prejme račun za storitve, ki je naslovljen nanj. Tak račun zavezanec vpiše v DDV knjige in odbije zaračunani DDV. Potem, ko storitve »prefakturira« naprej drugemu zavezancu, zaračuna DDV v kolikor gre za obdavčljive storitve.
Zavezanec deluje v tujem imenu in za tuj račun
Zavezanec, ki zahteva povračilo založenih stroškov, ki jih je plačal v imenu in za račun drugega davčnega zavezanca, lahko »prefakturirane« zneske izvzame iz davčne osnove v skladu s 36/6/c členom ZDDV-1. Navedeno velja v kolikor so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
(1) izdatke, ki jih je zavezanec plačal v imenu in za račun drugega davčnega zavezanca, vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke,
(2) zavezanec razpolaga z dokazili o dejanskem znesku teh izdatkov in
(3) ne sme odbiti zaračunanega DDV od teh transakcij.
Gre za situacije, ko zavezanec A naroči in plača storitve za zavezanca B. Dobavitelj izstavi račun neposredno na zavezanca B, račune pa pošlje zavezancu A. Zavezanec A računov dobavitelja ne upošteva v DDV obračunu in ne knjiži med stroške, pač pa med prehodne postavke v okviru skupine kontov 145. Zavezanec A izda račun zavezancu B, kjer »prefakturira« storitve v takšni višini, kot je znašalo plačilo teh storitev dobavitelju (znesek storitev + DDV) in navede klavzulo DDV ni obračunan v skladu s 36/6/c členom ZDDV-1.
V praksi se pojavlja vprašanje, kako »prefakturirati« storitve, ki jih zaračuna mali davčni zavezanec. Podobne težave so tudi pri oproščenih storitvah. Za lažje razumevanje problematike podajamo dva primera.
Primer 1
Računovodski servis je za svojo stranko naročil prevajalske storitve. Deloval je v svojem imenu, vendar za račun stranke. To pomeni, da je prevajalec izstavil račun na računovodski servis, kasneje pa je računovodski servis te storitve »prefakturiral« stranki. Prevajalec je mali davčni zavezanec zato je izstavil račun v višini 700 EUR brez DDV in na račun navedel DDV klavzulo: Nisem DDV zavezanec. DDV ni obračunan v skladu s 94. členom ZDDV-1.
Ali mora računovodski servis od »prefakturiranih« prevajalskih storitev obračunati DDV ali ne?
V opisanem primeru računovodski servis deluje v svojem imenu in za račun stranke, zato se v skladu s 16. členom ZDDV-1 šteje, da je prevajalske storitve prejel in dobavil sam. V kolikor je računovodski servis davčni zavezanec, bo stranki zaračunal prevajalske storitve v višini 700 EUR in dodal 22-odstotni DDV. Če pa ima računovodski servis status malega davčnega zavezanca pa bo stranki izstavil račun brez obračunanega DDV in se skliceval na oprostitev v skladu s 94. členom ZDDV-1.
Primer 2
Računovodski servis v imenu in za račun stranke naroči in plača poštne storitve v višini 5,90 EUR brez DDV. Poštne storitve so oproščene plačila DDV, saj gre za oproščene storitve v javnem interesu po 17. točki 42. člena ZDDV-1. Poštna uslužbenka po naročilu računovodskega servisa izstavi račun direktno na stranko. Računovodski servis omenjen račun sicer poravna, vendar ga knjiži med prehodne postavke skupine kontov 145. Računovodski servis računa za poštne storitve ne upošteva v DDV obračunu. Poštne storitve »prefakturira« stranki tako, da ne obračuna DDV in se sklicuje na 36/6/c člen ZDDV-1.
Kako se spremeni DDV obravnava »prefakturiranih« poštnih storitev, če poštna uslužbenka izstavi račun na računovodski servis?
V tem primeru računovodski servis ne deluje v tujem imenu in za tuj račun, pač pa v svojem imenu in za tuj račun. To pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz 36/6/c člena ZDDV-1. Računovodski servis ima na voljo dve možnosti: (1) prosi za popravek računa, tako da se bo račun glasil na stranko ali pa (2) ohrani račun takšen kot je in deluje v skladu s 16. členom ZDDV-1, kjer se šteje, da je prejel in opravil poštne storitve sam.
V kolikor izbere drugo možnost, prejeti račun knjiži med stroške. Račun za poštne storitve upošteva v DDV obračunu (polje 33 DDV-O obrazca). Poštne storitve »prefakturira« stranki tako, da od poštnih storitev obračuna DDV po 22-odstotni stopnji (polji 11 in 21 DDV-O obrazca). Računovodski servis namreč ne izpolnjuje pogojev za oprostitev, ki velja za izvajanje univerzalne poštne storitve v skladu s 17. točko 42. člena ZDDV-1.
Sklep
Pri »prefakturiranju« storitev je potrebno za pravilno obdavčitev z DDV preveriti:
(1) ali zavezanec deluje v svojem imenu in za tuj račun
(2) ali v tujem imenu in za tuj račun.
V kolikor gre za prvi primer, zavezanec prejeti račun knjiži med stroške in račun upošteva v DDV obračunu. Izdani račun ravno tako upošteva v DDV obračunu in ga knjiži med prihodke.
V drugem primeru prejetega računa ne vnaša v DDV knjige in ne knjiži med stroške, pač pa med prehodne postavke. Tudi izdani račun za »prefakturirane« storitve ne knjiži med prihodke in ne vnaša v DDV knjige. Na izdanem računu uporabi klavzulo DDV ni obračunan v skladu z 36/6/c členom ZDDV-1.
Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost
PRIJAVITE SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom
Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!
Viri: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1); Uradni list RS, št. 59-2612/2019 z dne 4.10.2019)
________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.
