c S
Koga in kdaj zavezujejo kolektivne pogodbe? 16.07.2020

Delovno razmerje je razmerje med delodajalcem in delavcem, ki nastane na podlagi sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Vendar se za urejanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ne uporablja samo pogodba o zaposlitvi in Zakon o delovnih razmerjih, temveč pogosto tudi posebna kolektivna pogodba dejavnosti.

Na veljavnost posamezne kolektivne pogodbe za delodajalca mora paziti delodajalec. Ta mora podatek o tem, katere kolektivne pogodbe veljajo pri delodajalcu, navesti že v pogodbo o zaposlitvi, saj gre za bistveno sestavino pogodbe.

Pri tem je treba opozoriti, da so kolektivne pogodbe lahko sklenjene za območje države in za vse delodajalce v panogi ali zgolj za določene delodajalce. Kolektivne pogodbe se tudi pogosto spreminjajo, zato je treba nenehno preverjati, ali so delavcem zagotovljene pravice iz aktualno veljavne kolektivne pogodbe.

Veljavne kolektivne pogodbe

Vse sprejete in veljavne kolektivne pogodbe za območje države so vpisane v evidenci kolektivnih pogodb, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vsebina kolektivnih pogodb

V zvezi s kolektivnimi pogodbami je treba poudariti, da praviloma določajo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V teh primerih mora delodajalec glede določene pravice upoštevati ureditev iz kolektivne pogodbe, ne glede na to, ali je ta pravica sicer manj ugodno že urejena v zakonu. Če je s kolektivno pogodbo določeno daljše trajanje dopusta, višji znesek regresa ali višji znesek odpravnine in podobno, kakor to določa Zakon o delovnih razmerjih, mora delodajalec zagotavljati pravice v obsegu, kot to določa zanj veljavna kolektivna pogodba.

Glede določenih vprašanj pa se s kolektivno pogodbo lahko določijo tudi manj ugodne pravice za delavca od zakonsko določenih, in sicer v primerih, ko mora delavec opravljati drugo delo, kot je to določeno s pogodbo o zaposlitvi, ob sklepanju pogodbe za določen čas, pravil glede zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu (zaposlitvene agencije), dolžine minimalnih odpovednih rokov, opravljanja pripravništva, odpravnine pri upokojitvi, nadurnega dela, omejitve nočnega dela, dnevnega in tedenskega počitka, disciplinske odgovornosti in dodatka za delovno dobo.

Kolektivne pogodbe so sestavljene iz obligacijskega in normativnega dela. V obligacijskem delu kolektivne pogodbe urejajo pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov. V normativnem delu pa kolektivne pogodbe praviloma vsebujejo določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter druge osebne prejemke in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu.

Kdaj delodajalca zavezujejo kolektivne pogodbe

Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavcev in delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev.

Praviloma delodajalci sami ne pristopajo k sklepanju posamezne kolektivne pogodbe, temveč jih kolektivne pogodbe zavezujejo zaradi njihovega članstva v združenju, ki je podpisnik kolektivne pogodbe. Pri tem članstvo v združenju za delodajalce ni (več) obvezno, delodajalci se včlanjujejo prostovoljno.

Na podlagi članstva v kakem združenju lahko torej delodajalci preverijo, ali jih zavezuje posamezna kolektivna pogodba, in sicer, če je združenje delodajalcev podpisnik kakšne kolektivne pogodbe.

Če je delodajalec član združenja, ki je podpisnik kakšne kolektivne pogodbe, mora nadalje preveriti stvarno veljavnost kolektivne pogodbe (običajno 3. člen). V tem členu je ponavadi določeno, da kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki so člani podpisnikov kolektivne pogodbe (torej člani združenj), ki na trgu kot glavno ali pretežno dejavnost opravljajo določeno dejavnost po SKD 2008. Podatek o registrirani glavni dejavnosti delodajalci najdejo v poslovnem registru, ki ga vodi AJPES. V nekaterih primerih kolektivne pogodbe veljajo le za delodajalce, ki opravljajo določeno specifično dejavnost (koda po SKD 2008), v nekaterih pa veljajo za vse člane podpisnikov iz panoge.

Sindikati in delodajalci oziroma njihova združenja smejo s soglasjem strank pristopiti k že sklenjeni kolektivni pogodbi, s čimer postanejo njeni sopodpisniki. Pisni pristop se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kolektivne pogodbe praviloma veljajo za delodajalce na območju Slovenije (krajevna veljavnost).

Delodajalci morajo preveriti tudi osebno veljavnost (običajno 4. člen), torej za katere delavce velja kolektivna pogodba. Praviloma kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, ki ga zavezuje kolektivna pogodba. Posebnosti lahko veljajo za poslovodne delavce in prokuriste, vajence, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju ter delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu skladno s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Pomembno je preveriti še časovno veljavnost (običajno 5. člen). Kolektivne pogodbe so lahko določene za nedoločen ali določen čas, določen čas pa običajno veljajo tarifne priloge h kolektivnim pogodbam.

Delodajalci, ki ne upoštevajo ugodnosti, ki jih za delavce omogoča posamezna zavezujoča kolektivna pogodba, so lahko odgovorni za prekršek in plačilo globe ter za kršitev pravic delavcev iz delovnega razmerja.

Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.