c S
Odgovornost odvetnikov 22.05.2020 Na podlagi 1. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike (v nadaljevanju: Kodeks) gre namreč pri omenjenem Kodeksu za zapis načel in pravil, po katerih se ravnajo odvetniki pri opravljanju svojega poklica. Odvetništvo je namreč kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, kot to izhaja iz 1. člena Zakona o odvetništvu. Odvetnik tako v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih ter pred sodišči zastopa stranko proti plačilu, če zakon ne določa drugače.

V primeru spora med posamezniki ali v nasprotju z drugimi institucijami, se večinoma pri razreševanju spora obrnejo na strokovno pomoč odvetnika. Slednji je pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.[1]V kolikor odvetnik ravna v nasprotju z navedenim in posamezniku pri tem nastane škoda, ima posameznik možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost, kazensko odgovornost ali celo disciplinsko odgovornost pred Odvetniško zbornico Slovenije. Lahko pa odvetniku celo prekliče pooblastilo.

 

Preklic pooblastila

Če posameznik ni zadovoljen z delom izbranega odvetnika, mu lahko ob vsakem časuprekliče pooblastilo, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove.[2]Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.To pa ne veže odvetnika, če je bil posameznik tisti, ki je preklical pooblastilo.

 

Disciplinska odgovornost

Odvetnik mora vestno opravljati odvetniški poklic in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.[3]Statut Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: Statut) določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni.[4]Tako dejanja, ki pomenijo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in ki se delijo na lažje in hujše kršitve, določa 77. člen Statuta. Na podlagi 77.a člena Statuta so opredeljena dejanja, ki pomenijo lažjo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica kot naprimer neizročitev stranki na njeno zahtevo in stroške izdelanih prepisov, osnutkov pisanj in drugih listin pridobljenih v času pooblastilnega razmerja ali neopravičena odklonitev izdelave prepisov listin; neizstavitev stranki obračuna prejetih in izplačanih denarnih sredstev ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko; nevestno zastopanje stranke, ki pomeni kršitev razmerja med odvetnikom in stranko, ali po uradni dolžnosti postavljenim zagovornikom in obdolžencem; opustitev obvestila zbornici o preselitvi sedeža odvetniške pisarne; in ostala dejanja. Na podlagi 77.b člena Statuta pa so opredeljena hujša dejanja, ki pomenijo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica kot na primer kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti; podpiranje ali povezovanje z osebo ali dejavnostjo, ki se za plačilo ukvarjajo z nudenjem pravne pomoči, pa ne delujejo v skladu z zakonom o odvetništvu (podpiranje zakotnega pisaštva); kršitev delovno-pravne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico povzročitev škode osebi, ki je pri njem ali odvetniški družbi zaposlena ali opravlja prakso odvetniškega pripravnika ali delo odvetniškega kandidata; storitev naklepnega kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora več kot šest mesecev; kadar vedoma prevzame zastopanje stranke, pa bi moral po zakonu odkloniti zastopanje; neizročitev stranki dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev s katerim upravlja ali je upravljal odvetnik, če stranka to zahteva; in ostala dejanja.

V kolikor posameznik meni, da odvetnikovo ravnanje pomeni kršitev posamezne disciplinske kršitve, se lahko s pritožbo obrne na odvetniško zbornico, kjer bo posamezni primer obravnaval disciplinski organi v skladu z Zakonom o odvetništvu in Statutom. V kolikor disciplinski organi ugotovijo disciplinsko odgovornost odvetnika, lahko na podlagi 79. člena Statuta izrečejo naslednje disciplinske ukrepe in sicer opomin, ukor, denarna kazen, odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni. Pri izrekanju disciplinskega ukrepa se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje disciplinskega obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi. Tako se na primer disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni sme izreči zaradi storjene hujše disciplinske kršitve, če ima storjeno dejanje hude posledice za stranko ali za ugled odvetništva ali zaradi storjene hujše disciplinske kršitve, če je bil odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik pred tem v obdobju 5 let spoznan za odgovornega najmanj dveh lažjih ali ene hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.[5]


Odškodninska odgovornost odvetnika

Odvetnik pa ni le disciplinsko odgovoren, temveč lahko odgovarja tudi odškodninsko. Tako je v skladu s 131. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) določeno, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je ta dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde, pri čemer odvetnik ni izjema, čeprav so kot pravni strokovnjaki pri zastopanju strank dolžni ravnati s posebno skrbnostjo. Tako na primer lahko v primeru, da odvetnik zamudni kakšen rok, posamezniku zaradi tega nastane škoda. V konkretnem primeru gre za odškodninsko odgovornost odvetnika . in ima vsak posameznik pravico zahtevati vrnitev škode, ki mu je nastala, pri čemer mora dokazati odškodninske predpostavke. Odvetniki so tako zavarovani pred odgovornostjo za škodo, zato morajo posamezniki, ki so bili oškodovani, zahtevke za povračilo škode nasloviti na zavarovalnico, pri kateri je odvetnik zavarovan. Na podlagi 9. člena Zakona o odvetništvu Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih. Na podlagi navedenega tako lahko vsak posameznik pridobi podatke o zavarovalnici posameznega odvetnika na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenija. Zavarovalnica presoja o utemeljenosti vsakega posameznega zahtevka in ga tako lahko zavrne ali mu ugodi. V primeru zavrnitve ima posameznik pravico, da škodo uveljavlja po sodni poti z vložitvijo tožbe. Zastaralni rok takih zahtevkov je pet let.

 

Kazenska odgovornost

Prav tako ima odvetnik poleg odškodninske in disciplinske odgovornosti, še kazensko odgovornost. Pri tem bi izpostavila dva člena v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1) in sicer to je 142. člen KZ-1, ki določa neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti in 215. člen KZ-1, ki določa izneverjenje.

Na podlagi prvega odstavka 142. člena KZ-1 je določeno, da kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Se pa ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa javnosti ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor ohranitev skrivnosti ali če je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti. Ta pregon se začne na zasebno tožbo.

Pri kaznivemu dejanju izneverjenje na podlagi 215. člena se kaznuje odvetnika z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta, ki zastopa premoženjske koristi kakšne osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa zavestno ne izpolni svoje obveznosti delati v njeno korist ali dela v njeno škodo. Če pri tem odvetnik zlorabi pooblastilo za pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu, pa se ga kaznuje z zaporom do petih let. To kaznivo dejanje je mogoče naznaniti državnemu tožilcu ali policiji, ki mora ovadbo posredovati pristojnemu tožilcu.

Pri tem bi rada poudarila, da je potrebno vsako konkretno odgovornost odvetnika tudi dokazati, kar pomeni, da mora vsak posameznik, ki želi poseči po kateremkoli postopku zoper odvetnika, razpolagati s trdnimi dokazi.



Oglejte si še druge članke s področja Poslovne poti in stranpoti


PRIJAVITE  SE

Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



[1] Kot to določa 11. člen Zakona o odvetništvu.

[2] Kot to določa 12. člen Zakona o odvetništvu.

[3] Kot to določa 59. člen Zakona o odvetništvu.

[4] Kot to določa 60. člen Zakona o odvetništvu.

[5] Kot to določa 81. člen Statuta.


________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.