c S
Osnova za nadomestilo Z120 oziroma Z124 in dodatek po 71. členu ZIUZEOP ter 39. členu KPJS 20.05.2020 Ministrstvo za javno upravo je podalo pojasnilo, da je na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Pri tem pa Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND) nobenega od dodatkov iz osnove za izračun nadomestila plače ne izključuje, kar pomeni, da se dodatek po 71. členu ZIUZEOP ter po 39. členu KPJS vključujeta v osnovo za izračun nadomestila. Paziti pa je treba, ali je osnova za nadomestilo plača delavca v tekočem ali preteklem mesecu, kar je določeno s področno kolektivno pogodbo.

Pravico delavca  do nadomestila plače za čas odsotnosti določa 137. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).. Na podlagi prvega odstavka navedenega člena ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Drugi odstavek 137. člena ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan delavcu izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Iz tretjega in petega odstavka 137. člena ZDR-1 izhaja, v katerih primerih delodajalec izplačuje nadomestilo plače v breme drugega zavezanca[1]; v vseh ostalih primerih pa delodajalec izplačuje nadomestilo plače v lastno breme. Sedmi odstavek 137. člena ZDR-1 določa osnovo za izračun nadomestila plače[2], če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače.

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v prvem odstavku 39. člena določa, da »delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela:

- zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom;

- poklicne bolezni in nesreče pri delu;

- letnega dopusta in odsotnosti iz 29. člena te pogodbe;

- na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu;

- odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v interesu zavoda;

- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda.

V vseh navedenih primerih, razen v primeru iz prve alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas (Z124).

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v 90. členu določa, da pripada »delavcu nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:

- zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom;

- poklicne bolezni, nesreče pri delu in bolezni v zvezi z delom,

- letnega dopusta in druge odsotnosti z dela z nadomestilom plače po 38. členu te pogodbe,

- na dela prost dan po zakonu,

- odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca oziroma v primerih strokovnega izpopolnjevanja iz 42. in 43. člena, če so v interesu zavoda,

- v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji in to pomeni nevarnost za življenje in zdravje,

- v času sodelovanja sindikalnega zaupnika v organih sindikata dejavnosti na državni ravni,

- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca.

V vseh navedenih primerih, razen v primeru iz prve alinee, pripada delavcu nadomestilo plače v višini 100% od osnove. V primeru iz prve alineje pripada delavcu nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove.

Osnova za obračun nadomestila plače je plača delavca, kakršno je prejel v preteklem mesecu (Z124). Pri tem se osnovo določi v urni postavki tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa iz preteklega meseca. V primeru, da se v tekočem mesecu osnova oziroma izhodiščna plača za obračun plač v zavodu poviša, se adekvatno poviša tudi osnova za obračun nadomestila plače delavca.

Ne glede na določbo iz predhodnega odstavka je osnova za obračun nadomestila plače v primeru iz četrte alineje prvega odstavka tega člena plača delavca, kakršno bi prejel v tekočem mesecu za polni delovni čas, če bi delal.«

Za razliko od KPND in KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije  pa npr. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v 92. členu določa, da je osnova za izračun nadomestila plače v primeru odsotnosti delavca[3] plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu (Z120), če bi delal. Podobno določa tudi Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji. V tem primeru je osnova za nadomestilo plače določena s plačo v tekočem mesecu, kar pomeni, da če bo delavec odsoten v času, ko za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije ne bodo več izpolnjeni pogoji in se mu posledično dodatka ne bosta več izplačevala, ter se mu dodatka v osnovo za nadomestilo plače ne bosta vštevala.  V primeru pa, da se bosta dodatka v mesecu, ko bo javni uslužbenec upravičen do nadomestila plače, še izplačevala, bosta dodatka všteta v osnovo za nadomestilo plače, če bi bil javni uslužbenec, če bi delal, do dodatkov v okviru dela v rednem delovnem času, upravičen.

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju določa, da je osnova za izračun nadomestila plače v breme delodajalca naslednja:

- plača za tekoči mesec (Z120): ta je enaka seštevku osnovne plače FJU (Z070) + C (dodatkov) + D (delovne uspešnosti) oziroma je določena v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti;

- plača preteklega meseca (Z124): enaka seštevku osnovne plače FJU (Z070) + C (dodatkov) + D (delovne uspešnosti) oziroma je določena v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti.

Ob upoštevanju, da kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev sicer določajo različne osnove za izračun nadomestil plače za čas koriščenja letnih dopustov, bolniške odsotnosti in za praznike oz. dela proste dneve, so v vseh primerih, ki kot osnovo za izračun nadomestila plače določajo plačo, v le-to poleg osnovne plače vključeni tudi dodatki in delovna uspešnost, ki so bili izplačani v preteklem ali bi bili izplačani v tekočem mesecu.

Glede na obstoječo metodologijo za obračun plač se dodatek po 39. členu KPJS (C223) in dodatek po interventnem zakonu C070 (ZIUZEOP – 71.člen) vštevata v osnovo za nadomestila. Če se dodatek vključi v osnovo[4], to pomeni, da bo slednji izplačan tudi v času, ko bo delavec npr. koristil dopust ali bo na bolniški odsotnosti oz. ali pa bo prejel nadomestilo za praznik.

Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Natančni znesek plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, je težko izračunati, saj tudi računalniški programi za obračun plač temu niso prilagojeni.

 

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Preizkusi brezplačno!



_________________

[1] 3. odstavek 137. člena : Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.

5. odstavek 137. člena: Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.

[2] Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

[3] Odsotnosti zaradi: bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom; poklicne bolezni in nesreče pri delu; letnega dopusta in druge odsotnosti z dela; za praznik in dela prost dan po posebnem republiškem zakonu; odsotnosti z dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja oziroma izobraževanja; v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca; v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje delavca ali otrok; v času stavke, če arbitražni svet ugotovi, da je bila stavka organizirana v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili dejavnosti ter da je šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani delodajalca in so bile poprej izčrpane vse pogajalske možnosti.

[4] Če je osnova za nadomestilo plače pretekli mesec.


_______________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.