c S
Če je epidemija ogrozila solventnost družbe ... 18.05.2020 Kljub morebitnemu omejenemu delovanju organov družbe v trenutnih razmerah razglašene epidemije je pravočasna ugotovitev insolventnosti družbe pomembna, saj Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z nekaterimi obveznostmi družbe uvaja neizpodbojno domnevo, da je družba postala insolventna, ko bi to lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo skladno z dolžno skrbnostjo. Od takrat naprej tečejo tudi roki za izvedbo dejanj, ki so vezani na nastanek insolventnosti. Spoštovanje teh rokov je za člane organov vodenja ali nadzora družbe bistveno, saj v primeru nepravočasne izvedbe lahko odškodninsko odgovarjajo.

V nadaljevanju na kratko predstavljava obveznosti organov družbe pri ugotavljanju insolventnosti družbe, na katere se nanašajo tudi določeni ukrepi po novem Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).


Odgovornost organov družb po ZFPPIPP

Odgovornost organov družbe v zvezi z zagotavljanjem plačilne sposobnosti družbe je mogoče izpeljati že iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), konkretizirana pa je tudi v ZFPPIPP.

V skladu z določbami ZFPPIPP mora poslovodstvo zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke, pri vodenju poslov pa si mora prizadevati, da je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Ustrezno mora tudi upravljati vsa tveganja pri poslovanju družbe, posebno pozornost pa mora posvetiti upravljanju likvidnostnega tveganja in spremljanju ter zagotavljanju kapitalske ustreznosti. Določene obveznosti ima po ZFPPIPP tudi nadzorni svet. Ta mora pri nadzoru nad vodenjem poslov družbe redno preverjati, ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna ter ali poslovodstvo ravna v skladu z ZFPPIPP. Če člani poslovodstva ali člani nadzornega sveta kršijo njihove obveznosti, lahko po ZFPPIPP solidarno odgovarjajo za nastalo škodo.


Ugotavljanje insolventnosti

Družba je insolventna, če je trajneje nelikvidna ali če je dolgoročno plačilno nesposobna. Pri presoji insolventnosti so v pomoč izpodbojne zakonske domneve iz 14. člena ZFPPIPP. Edina neizpodbojna domneva insolventnosti je domneva glede zamujanja s plačilom minimalnih plač in prispevkov za več kot dva meseca. Pri tem opozarjava še na dodatno neizpodbojno domnevo insolventnosti, ki jo je uvedel ZIUZEOP, in sicer domnevo glede zamujanja s plačilom plač in prispevkov za več kot en mesec od takrat, ko je družba prejela povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventne zakonodaje. Ta domneva insolventnosti velja najmanj do konca septembra 2020. Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, pa se podaljša za 30 dni. Gre torej za vsebinsko podobno domnevo, kot jo predvideva četrti odstavek 14. člena ZFPPIPP glede zamujanja s plačilom minimalnih plač in prispevkov za več kot dva meseca, razlika pa je ta, da družba, ki je v skladu z interventno zakonodajo izkoristila pomoč države zaradi posledic epidemije, velja za insolventno že po enem mesecu zamujanja s plačilom plač in prispevkov, in ne šele po dveh. Poleg tega je domneva po ZIUEOP strožja do teh družb tudi v pogledu višine plač, s katerimi zamuja. Po ZIUEOP se namreč neizpodbojna domneva ustvari že, če zamuja s plačilom dogovorjenih plač in prispevkov, po ZFPPIPP pa se vzpostavi šele, če ne izplačuje niti minimalnih plač po predpisih. Po najinem mnenju ZIUZEOP te družbe neupravičeno postavlja v slabši položaj kot družbe, ki pomoči po interventni zakonodaji niso izkoristile, saj se ravno za pomoči potrebne družbe, nasprotno namenu interventne zakonodaje, domneva insolventnosti vzpostavi še prej kot za ostale. To anomalijo bi kazalo odpraviti.


Ugotovitev, da je družba insolventna

Če postane družba insolventna, nastaneta zanjo najprej dve bistveni obveznosti, in sicer obveznost enakega obravnavanja upnikov skupaj s prepovedjo prevzemanja novih (nerednih) obveznosti in obveznost analize vzrokov insolventnosti ter uveljavitev ustreznih ukrepov.

Poslovodstvo mora v primeru insolventnosti družbe v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki mora med drugim vsebovati mnenje glede verjetnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja družbe. Ne glede na to, ali družba ima nadzorni svet ali ne, je dolžnost poslovodstva, da ugotovi finančni položaj družbe, analizira vzroke za insolventnost in odloči, ali je podana vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe. Na podlagi te ocene se potem sprejme odločitev, ali se bo družbo prestrukturiralo z ukrepi izvensodnega prestrukturiranja (npr. povečanje osnovnega kapitala) ali pa se bo vložilo predlog za začetek prisilne poravnave ali stečajnega postopka.



Članek je v celoti na voljo v zbirki FinD-INFO >>
Avbreht Aleš, Drečnik Anja, Če je epidemija ogrozila solventnost družbe ..., Pravna praksa, št. 19, 2020.


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se in preberi celoten članek brezplačno.

________________________________________
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.